288
Naši dopisi.
Iz Rusije 24. avg. :: — V „Novicah" od 10. avgusta sem čital v dveh dopisih, iz Gorice in iz Prema, da ondašnje kraje nadleguje velika suša. Mi bi vam Slovencem prav radi odstopili nekoliko dežja, katerega imamo uže šest tednov veliko preveč. Poslednje tedne je dež v več krajih zelo pokvaril prelepo letino. Tako neugodno vreme je zadrževalo žetev, o mlatvi ni tedaj še nič slišati; zato vživamo še vedno staro žito po stari visoki ceni. Upanja pa imamo tudi malo, da bi se po mlatvi žitna cena znižala, kajti iz več krajev Evrope, posebno iz Nemčije, Francije in Anglije dohajajo spo-roČ la o slabi letini. Ker je tudi v severni Ameriki žitna letina na 25°/0 niže memo navadne srednje letine, tedaj bode skoraj edina Rusija preskrbovala Evropo z žitom. Nekateri nemški, francoski in angleški veliki žitni trgovci so uže razposlali svoje agente po Rusiji, al do zdaj so oni še prav malo kupili, kajti oni bi radi kupili dober kup, Rusi pa bi radi prodali drago, tako na pr. inostranci za rž ponujajo k večemu 75 kopejek za pud, Rusi pa jo drže po 95 kopejek, do rublja.
Pred več meseci je prinesla Aksakova „Rusj" nekaj zanimivih člankov o potrebi, da se oficijalni ruski jezik očisti germanizmov in podobnih tujih spak. „Go-los", „Poredek", „Vestnik Evrope" in drugi židovski listi so takrat s strupenim „smehom" napadli Aksakova, češ, da ,,slavjanofil", želeč Rusijo poslavjaniti, zatira „evropejsko civilizacijo". Te dni pa so prinesle ofici-jozne „St. Peterburgskija Vedomosti" novico, da v vladnih krogih se odločno trdi, da vsem ,,pridvornim Činom" se imajo skoro povrniti „čisto ruska nazvanja". Naši „jevropski" liberalci so se zelo nahmurili, kajti oni mislijo, da izgubivši ,,kainergere" in ,,goffrejline" ne bodo več „jevropejcem" podobni. Želeti bi tudi bilo, da bi se „Sankt-Peterburgskija Vedomosti" preimenovale v „Petrogradskija", zakaj „Sankt-Peterburg" ni nič bolj ruski, nego ,5goffrejline".
Kakor je čitateljem ,,Novic" uže znano, je od 6. avgusta ,,Golos" dejan na 6 mesecev v prepoved zavoljo razžaljenja bolgarskega kneza. „Golos" z Bolgari sploh nima sreče: 1877. leta je bil dejan na 5 mesecev v prepoved zato , ker njegova liberalna vest ni mogla privoliti, da bi „divje bande bolgarskih barbarskih razbojnikov, med katerimi sta bila Cankov in Karavelov, Rusija osvobojavala od evropejskih omikanih, liberalnih in humannih muzulmanov"; letos je pa „Golosu" zakipela liberalna kri od svete jeze, da si predrzne kak ,,usurpator" preganjati „cvet bolgarske inteligencije", katere glavarja sta oba prejšnja ,,banditau, Cankov in Karavelov. Za „Golosom" je zadela enaka šiba pravice drug liberalen list ,,Ruski kurjer" , ki je na 4 mesece prepovedan zavoljo kaljenja miru in razžaljenja ruske vlade. Čitateljem ,,Novic" se bode morda zdela ostra ali cel6 surova taka kara nemirnega časopisja. Ne vem. Meni se zdi, da osoda ruskega časopisja je manj britka kakor pa slovenskega. Pri Vas, če se ne motim, kon-fiskujejo tiste številke časopisja, v katerih se kak članek državnemu pravdniku ne dopada, potem pravdnik kliče po sodniji vrednika pred sodbo, sodnija ga pa posadi na kak „Žabjek", kjer potem nekoliko tednov ali celo mesecev razmišljuje časnikarsko svobodo v ustavni državi.*) V Rusiji gre pa ta reč tako-le: Za prestopne
*) Kar so porotne sodnije, se ravna pri nas s časniki po krajšem, objektivnem potu, to je, list z nepovoljnim člankom se zaseže in potem vniči, vrednika večidel pri miru puščajo.                                                                        Vred.
289
članke da vlada po predlogu cenzurnega urada „prvo svarilo" vredniku, inkriminirani članki se pa ne konfis-kujejo, ampak svobodno gredo po svetu in vsakdo jih lahko čita. Ce se taki članki v istem časopisu ponavljajo, vrednik prejme „drugo svarilo", inkriminirani članki se tudi pri drugem svarilu ne konliskujejo, vendar pravice časopisa se nekoliko omejijo, on se tiska samo po številu naročnikov. Ce se tudi potem še ponavljajo prestopni članki, tedaj da vlada „tretje svarilo*' in pri tem prepove časopis za nekoliko časa. Inkriminirani članki se pa tudi pri tretjem svarilu ne konfis-kujejo, ampak naročniki jih vsi prejmejo. Kako malo taka procedura časništvo tlači, dokazal nam je zdaj „Golos": 6. avgusta je bil dejan na 6 mesecev v prepoved, čez štiri dni pa, to je, 10. avgusta je začel zopet v čisto taisti podobi pod drugim imenom, namreč „Novaja Gazeta", izhajati, a čez 6 mesecev bo tudi ime prejel staro. Recite zdaj, kaj je lagleje, za kake članke na nekoliko mesecev svoje ime premeniti, ali nekoliko mesecev na kakem „žabjeku" postiti se? „Novaja Gazeta" tako surovo in prevzetno opisuje osodo ,,Golosa", da je uže prejela „prvo svarilo". Njej bil bi post bolj koristen.                                              ^     (Konec prib.)
Iz Vipave 4. sept. — Po končani kmetijski tomboli, ki bode v četrtek na Malega Smarina praznik, napra vijo tukajšnji rodoljubi slovesnost Josipu Jurčiču v spomin s programom, katerega prvi del obsega 12 zanimivih toček pevskih, deklamatoričnih in godbenih, drugi del^pa slavnostni ples, pri katerem svira vojaška godba. Cisti dohodek vstopnine je namenjen Jurčičevi ustanovi.
Iz Starega trga na Notranjskem 5. sept. {Vabilo k
veselici) y ki jo napravi narodna čitalnica v Starem trgu v spomin desetletnice svoje v nedeljo dne 11. t. m. Čisti dohodek je namenjen Jurčičevi ustanovi. Vspored: L 1) Pozdrav društvenega predsednika g. Vilarja. 2) Hajdrih — ,,Mladini", moški zbor. 3) Dav. Jenko — „Strunam", samospev s spremljevanjem glasovira, poje g. J. Bohm. 4) Donizetti — ,,Lucrezia" (potpourri) za violino in glasovir, svirate gospici Jelica in Marija Peče. 5) Fr. Gerbic — „Ljubiei pod oknom", D. Fajgelj — ,,Prošnja",  četverospeva.    6) G. Rossini
—  Tvroliene iz Viljem Telia na violino svirata gg. E. Raiz in V. Sič, na glasoviru spremlja gospica M. Peče. 7) Ch. Dancla — Trio na gosli; igrajo gospica M. Peče, gg. E. Raiz in V. Sič. 8) A. Nedved — „Domovina", moški zbor. — II. Ples. —  III. Med počitkom loterija.
—  Vstopnina za neude 50 kr., za rodbino 80 kr. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Veselica se vrši pri gosp. S. Debeljaku v Ložu.                                       Odbor.
Iz Knežaka 25. avg. (Javna zahvala.) Za naše po-gorelce so darovali: si. deželni odbor kranjski 600 gld., gosp. Peter Majdič, posestnik mehaničnih mlinov v Kranj in Mengšu 100 vreč bele moke, iu gosp. prof. Žepič iz Zagreba 2 gold. — V imenu nesrečnežev podpisano županstvo vsem milim dobrotnikom najiskrenejšo zahvalo izreka ter prosi še drugih dobrotnikov toliko nam potrebne pomoči.                                Anton Požar, župan.
Iz Novomesta 3. sept. — Da se odstrani vsaka kriva misel, da bi potovanje mnogih oseb po nogradih, od trtne uši okuženih, utegnilo filoksero raznesti po zdravih nogradih, zato sem se o tej zadevi obrnil do gosp. dr. Rosslerja, profesorja in voditelja poskuševa-lišča v Klosterneuburgu. Dobil sem od njega na to odgovor, v katerem objavlja, da potovanje in podučevanje po okuženih nogradih ni le koristno, temveč cel6 potrebno. Nevarnost, da se filoksera zatrosi, utegne ae pripetiti le takrat, če popotniki kako bolno korenino vzamejo seboj; to pa se pri nekoliki pazljivosti prav lahko zabrani.    Sicer pa tudi ni treba,   da bi vsi slu-
šatelji po nogradih hodili, vsaj zadostuje, da le preiskovalec sam v nograd gre in bolno trto izkoplje in jo potem vsakemu posebej pokaže. V Is tri j i se je enako postopalo, da je gosp. Bole, voditelj poskuševališča v Gorici, razkazoval okužene vinograde veliki množici svojih popotnikov, ki so prišli celo iz Hrvatskega in Ogerskega, a filoksera se ni zatrosila, ker se je v vsem skrbno ravnalo. — Naj dodam tem vrsticam še to, da sem se na c. k, deželno vlado štajarsko obrnil s prošnjo, naj bi dovolila, da naše dolenjsko potovanje vodi gosp. Julij Hansel, voditelj filoksernega štacijona v Bizelu, zato vsak dan od si. deželne vlade kranjske, kateri je bila moja prošnja od štajarske vlade v razsojo izročena, pričakujem ugodne rešitve, kajti sedanji čas je najbolj pripraven za take vinogradske preiskave, da se po njih podučijo naši odbori, katerim je naloženo nadzorstvo nad vinogradi dolenjskimi.                      Anton Ogulin.
Iz Ljubljane. — Presvitli cesarje z lastnoročno podpisano diplomo od dne 17. junija tega leta deželnega glavarja namestniku, profesorju dr. Janezu Blei-weisu, kot vitezu reda železne krone tretje vr*ste, vsled redovnih pravil vitežki stan s priimkom Trsteniški milostljivo podeliti blagovolil. — Priimek ta izvira od Trstenika, rojstvenega sela pradedov njegovih, pod visoko gorenjsko goro nad Kranjem stoječega, kateri je im6 Storšic.
— (Iz seje družbe kmetijske 4. t. m.) Potem, ko je subvencijski odbor obravnal predloge o državni subvenciji za leto 1882. in 1883., katere po ukazu si. ministerstva kmetijstva mora kmetijska družba izročiti uže do 10. dne t. m., je določil program delitve premij za govejo živino v Kranj i. Na podlagi tega programa prejme kmetijska družba od si. ministerstva primerno državno podporo, potem, ko bode program odobren. Odbor nasvetuje za to delitev premij sv. Lu-keža dan, ko je v Kranji eden najveČih sejmov, na katerega se pripelje tudi obilo goveje živine. Vršila se bo ta delitev po zgledu prejšnjih dveh razstav goveje živine v Novomestu in v Postojni. Nasvetovanih je 9 premij za bike, telice in molzne krave izvirnih rodov od 50 do 25 gold. za eno premijo, — poleg teh 9 premij pa tudi še drugih 9 premij od 40 do 25 gold. za lepo mešano živino in pa tudi za čisto domačo. — Ko bode si. ministerstvo odobrilo navedeni program, bode odbor nemudoma se lotil vseh tistih priprav, katere so potrebne, da se ugodno reši ta za povzdigo govedoreje imenitna zadeva. — To kratko današnje naznanilo naj opozoruje živinorejce ljublanskega, kranjskega, radoliškega in kamniškega okraj nega glavarstva, da se pripravljajo na to delitev premij , kajti le gospodarji imenovanih okrajnih glavarstev smejo svoja goveda v to razstavo pripeljati, ki je namenjena gorenjski živinoreji, kakor ste bili uni v Novomesti in Postojni namenjeni dolenjski in notranjski govedoreji.
— (Iz seje glavnega odbora za obdelovanje močvirja. Dalje.) Naprošen od prvosednika poroča potem gosp. nadinženir Stedrv o dozdaj dovršenih delih tehničnega preiskavanja takole:
„Da se tehnična dela preiskavanja za izdelanje projekta prihodnjega zboljšanja močvirja še letos o ugodnem času izvršijo, bilo je treba nadinženirju Podhag-sky-u več tehničnih uradnikov najeti: eni teh uradnikov prevzeli so niveliranje močvirja na desnem bregu Ljubljanice, drugi na levem; eni so izmerili Ljubljanico s potoki in grabni vred, ki se v njo izlivajo, zopet drugi so preiskavali zemljo, da se spoznajo različne njene plasti. Prvo delo se je izvršilo od Ljubljane poleg tržaške ceste do Vrhnike, od tod prek Bistre do Borovnice in potem naprej čez Podpeč, Studenec, Ižko loko nazaj do Ljubljane,   drugo  delo  pa obsegalo je izmer-
290
jenje od Brezovice do Podpeči in zadnjič ob Cornovcu. Omenjeno preiskavanje plasti se je dozdaj izvršilo na močvirji levega brega Ljubljanice, in sicer od Lukovca in stare šrange do Bevk, Notranjih in Unanjih goric."
O predlogu dnevnega reda, da se imata iztrebiti glavna vodotoka Ga leveč in Drobentinka, opazi prvosednik, da, akoravno je odbor dozdaj navadno podpiral takošna dela, je vendar treba premisliti, ali ima odbor sredstva za nasvetovaoa dela. Večkrat se sliši govorica, da zaklad za osušenje močvirja je oni denar, katerega so plačaii posestniki močvirja, tedaj naj se porabi zdaj za iztrebljenje posamesnih glavnih vodotokov. Glede na te ugovore utegne biti na pravem mestu razjasniti začetek in pravi namen onega zaklada.
Z najvišim odlokom od 16. decembra 1857. leta je bil odobren tadanji projekt za popolno osušenje močvirja, kateremu je bil predmet a) izkopanje in reguliranje Gruberjevega kanala s Štepanskim prekopom, b) znižanje struge Ljubljanice skozi mesto, in c) razširjenje, znižanje in popolno izpeljanje C orno ve a od ustja Zornice v Cornovec do izliva Cornovca v Ljubljanico. Skupni stroški tega načrta bili so preračunani na 206.358 gold. 38 kr., in bilo je odločeno, da dve tretjini, to je, 137.572? gold. 2o\l3 kr. imajo poplačati deželni zaklad s 137.572 gold. 25 kr., občina ljublj. mesta s 9009 gld. 54% kr in posestniki močvirja b 52.126 gl., eno tretjino, to je, 03talih 68.786 gl. \2lj^kv. naj pa izplača davkarski in cestni zaklad. Skupna svota, s katero je bil sestavljen zaklad za osušenje močvirja, se je imela poplačati v 10 enakih letnih obrokih. Omenjena dela so bila dokončana leta 1867. razen tistih na Cornovcu, katera se pa niso mogla izpeljati zavoljo posebnih zaprek ondašnjega sveta; zato bilo je po tem ukazano, da se še ostali zaklad, to je, 23 gold. 82 kr. v gotovem denarji in 71.036 gold. v obligacijah in hra-nilničnih bukvicah na obresti naloži. Ob enem si je pa si. ministerstvo pridržalo konečni sklep o tem, ali se ima le in kako se ima ta zaklad ob svojem času za osušenje močvirja porabiti.
S postavo od 23. avgusta 1877. leta je bilo odločeno , da se ima ustanoviti poseben kulturni zaklad in k njegovim dohodkom naj se prišteje tudi omenjeni zaklad za osušenje močvirja. Ravno ta postava pa veleva tudi, da kulturni zaklad služi za popiačevanje stroškov za vzdrževanje Gruberj e ve ga kanala s prekopom pri Stepanski vasi in pa reke Ljubljanice, tekoče skozi mesto s tako imenovanim kodelovskim prekopom; stroške za vzdrževanje glavnih odvodnih vodotokov in za preložitev ali za kopanje takih rovov pa imajo nositi posestniki tistih zemljišč, katerim so koristna taka dela. Postava veleva še, da odbor sme z zakladom za osušenje močvirja zaukazovati le po razmerah, katere dovoljuje c. k. deželna vlada in pa deželni odbor.
V tem smislu postave je pa tudi c. kr. deželna vlada pri vsaki priliki, kedar je odboru dovolila denarja iz obresti zaklada za osušenje močvirja, priporočila tak denar samo za občno koristna dela porabiti, a ne za iztrebljenje glavnih vodotokov, kajti taka dela imajo dotiČni posestniki na svoje stroške izvršiti, in je c. kr. vlada v odloku od 29. februarija 1880. leta še dostavila to, da, ako odbor za taka dela porabi denar iz zaklada, je on sam za prestopek odgovoren. Vkljub temu je pa vendar odbor večkrat po predlogu dotičnega odbornika za kak kraj dovolil, da se porabi denar iz zaklada za izkopanje ali za iztrebljenje kacega kanala ali glavnega vodotoka, a to proti temu , da bode dotični znesek o pravem časuv povrnen. Tako je bil izposojen denar za iztrebljenje Skofelskega kanala, Lahovega in Orlovega grabna, Farjevca, suhe Iške , za novi rov zraven Tuj-
nice, za obsekanje grmovja na desnem bregu Ljubljanice skupaj v svoti od 1108 gold. 58 kr. Tudi za novo izkopanje Cornovca in za iztrebljenje Zornice izdalo se je 312 gold., a ta dela so bila ukazana od c. k. deželne vlade v dokončanje prejšnjih del, ki so bila začeta uže od nekdanje komisije za osušenje ljubljanskega močvirja. Vsi drugi prej navedeni in izposojeni denarji pa morajo biti povrnjeni. Za povrnitev je odgovoren ves odbor, pa še posebno odbornik, kateri je dobil denar za dotična dela.                                                              (Konec prih.)
—   (Okrajna cenilna komisija za ljubljansko okolico) je imela v petek shod. Iz vse okolice je došlo 29.000 reklamacij. Ogromno število pritožeb, a kako bodo rešene ?
—   (Poducevalni kur s za pevske učitelje in orgljavce), katerega ieto3 prvikrat napravi „Ceciiijansko društvo v Ljubljani", se bode začel 12. t. m., ob treh popoludne in bode trajal do sobote 17. septembra. Gosp. udelež« niki naj se, kakor „Cerkv. Glasb." naznanja, zbero ob omenjenem času v sobi orgljarske šole v Alojz-nici, kje^r se jim bode izročil ves načrt podučevalnega kursa. Želimo mnogo poslušavcev in veliko dobrega vspeba za nje in za cerkveno glasbo.
—   (Mesto sekundarija) v deželni bolnišnici ljubljanski z letno plačo 400 gold. in začasno nagrado letnih 150 gold., prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo se oddaje za dve leti. Prošnje je vložiti vsaj do 24. dne t. m. kranjskemu deželnemu odboru.
—   (Instalacija) vsem Ljubljančanom dobro znanega in priljubljenega bivšega stolnega kaplana gosp. Jakob Dolenca, zdaj župnika na Igu, se je, kakor Slovenec'' poroča, vršila v nedeljo jako slovesno. Ves Ig in njega okolica bila je po konci, vse ozaljšano z narodnimi, cesarskimi in cerkvenimi zastavami. Ižanci so šli novemu župniku nekaj pota naproti, ter ga veselo pozdravili in s častjo sprejeli. Došlo je k slavnosti mnogo duhovščine in radovednega ljudstva iz vseh krajev.
—  Ker je vreme pod snežniki našimi, kjer Kamnik leži, zadnje dni uže nekoliko ostrejše postalo, je gosp. vitez Schneid v nedeljo zapustil Zaprice in se proti svojemu domu vrnil.
—   Gosp. Fr. Gerbič se je tudi v nedeljo podal v Lvov (Lemberg), kjer je, kakor smo uže poročali, angažiran pri poljski operi, katera svoje produkcije prične 16. dne t. m.
—   Gosp. P. pL Radi c s je 3 pričetkom tega meseca prevzel vredništvo cele ,,Laib. Zeitg."
—  Na korist novemu narodnemu gledališču v Pragi namerava gosp. Ivan Hribar v nedeljo 18. dne t. m. v čitalnici naši predavati o zgodovini češkega gledališča. Nadejati se je čez in čez polne čitalnice z ozi-rom na navedeni blagi namen tem bolj, ker smemo pričakovati izvrstnega berila.
— (CitalniŠkiJi pevcev izlet na Bled) v nedeljo 4. dne t. m. izvršil se je izvrstno pri najugodnejšem vremenu. Povsod srčno sprejeti naši pevci prepevali so domače pesmi v Lescah, na otoku in pa po jezeru, kjer so našli zmerom množico hvaležnih poslušalcev, med njimi tudi na Gorenjskem zaradi vaj bivajočih vojaških častnikov in druzih tukaj celo iz daljnih krajev poleti bivajočih gostov. Poleg prijaznega vremena in še prijaznejšega sprejema pripomogla ni malo k občni zado-voljnosti postrežba pri Jeklarji in Petranu. Pri odhodu počastil je pevce gosp. Goljaš v Lescah z lepim ume-talnim ognjem.
—   (»Kočevje napreduje11) piše , Soča". ,,Deutscher Schulverein" ustanovi v Kočevji, in sicer na mejah te „deželiceu 4 nemške šole, namreč v Maverlinu in Sef-lerjih   proti   Črnomlju,   na Smuku proti Hinjem,   in v
291
Grčaricah proti Dolenji vasi. Za to ustanovitev bodo imeli zasluge dr. Weitioff, znani kričač in hud nasprotnik Taaffejevi vladi, vodja kočevske gimnazije Knapp in pa ljubljanski nadzornik Linhart. Z Weit-loffom je prišel celo nek doktor iz Berolina. Na Nemškem nabirajo denar, da bi nas schulvereinci s ponem-Čevanjem sposobili za Prusijo. A ti schulvereinci so zvite buče in ne ponujajo podpore v dar, ampak samo proti dolžnim pismom od strani dotičnih občin. Po takem mislijo terjati denar nazaj , ako bi se občine ne ponemčile, kakor nameravajo.
— (O potovanji Slovanov v Rim) prinaša obširen popis 7. zvezek časnika : ,,Weckstimmen fur das kath. Volk" pod naslovom: ,,I3ie slavische Pilgerfahrt nach Rom". Ta potopis prinaša tudi vse tri adrese, nagovor biskupa Strossmaverja in odgovor sv. očeta Leona XIII.; vse v popolni besedi, kakor so pisane in govorjene bile. Administracija tega lista razpošilja zvezek poštnine prosto za 12 kr. (Wien L Weihburggas3e 21). Isto tako tudi 4. in 5. zvezek, ki obsega biskup Strossrnaverjev pastirski list o Cirilu in Metodu in pa 1. zvezek s spisom dr. J or da novim o katoliški Bosniji. — Vsi ti zvezki razmotravajo obširno vprašanje o slovanskem cerkvenem obredu.
g^* Tiste dijake iz Kranjskega, ki so dovršili 6 razredov gimnazije ali pa realke in želijo državno štipendijo s 300 gold. za obiskovanje kmetijske šole Tečen-Liebwerdske na Češkem, in druge, ki so dovršili 4 razrede imenovanih šol in želijo štipendijo tudi s 300 gold. za kmetijsko šolo v Modlingu poleg Dunaja, opo-zorujemo, da s 12. dnevom tega meseca preteče obrok za vlaganje prošinj pri družbi kmetijski kranjski, kakor je bilo razpisano v 33. listu „KTovic".