Kmetijstvo.
Kmetijstvo kot zdravilno sredstvo.
že pred sedemdesetimi leti sta francoski zdravnik Farus in Mallov poskušala blazne porabiti za delo na polju. K prvotno malemu posestvu sta si pridobila vedno več zemlje in tako je nastala prva francoska poljedelska naselbina za blazne v Št. Ani pri Parizu. Potem so se osnovale druge. Vspeh je bil povsem sijajen in zdravstvene razmere so se zboljšale.
Tudi v angleških blaznicah se poklada velika važnost na kmetijstvo. Kjer se osnuje kaka nova blaznica, kupi se veliko posestvo. Pa tudi po blaznicah v Nemčiji imajo večje kmetije. Pa tudi v Nemčiji imajo velik uspeh, bodi si v denarnem, bodi si zdravstvenem oziru.
Za blaznece ni ugodnejšega dela, kakor kmetijstvo in gozdarstvo. Življenje na prostem zraku in gibanje pri delu jako ugodno upliva na telesno in duševno zdravje. Skušnje kažejo, da se na tacih kmetijah vsi ozdravljivi blazneci kmalu ozdravijo, pa tudi neozdravljivim se stanje jako zboljša.
Po dnevu se utrudijo od dela in po noči trdno zaspe. časa nimajo za vznemirljiva premišljevanja. Spanje jih močno okrepča.
Pa tudi za razne druge fizične bolezni ugodno vpliva kmetijstvo. Zaradi tega je le priporočati, da se bolnice in blaznice snujejo ne kmetih. Tudi za jetične je koristno bivanje v čistem zraku posebno v bolj gorkih krajih. Popolnoma napačno je torej, da se blaznice in večje bolnice snujejo največ v večjih mestih. Ko bi se taki zavodi snovali na kmetih v več okrajih, bi mnogo ceneje prišli, kakor v velicih mestih. Blazni na kmetijah tudi dosti obdelajo in torej pride njih vzdrževanje mnogo ceneje.
Kmetijsko delo tudi zaradi tega ugodno upliva na človeške živce, ker se vedno preminja, ni tako jednako-merno kakor so pa razna obrtna dela. Posebno v tovarniško organizovanih podjetjih je delo slednjega jako jednolično, ker budi le dolgačasenje in tlači človeški duh.