122 ARHIVI XVI 1993 Iz arhrvskih fondov in zbirk Gradivo ljubljanske partijske organiza* je za leta 1*^5-1953 UIUANA ŠUŠTAR O «trokovnem delu na gradivu fonda Jeseni 1985 je Zgodovinsl arhiv Ljubljana prevzel iz Zgo do vinskega arhi" a Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije med osta lim giadivom okrajnih in občinskih organizacij Zveze komunistov Slovenije svojega področja tudi gradi '0 fondov: Mestn kom.te Komunistične partee Slovenije,Zveze komunistov Slovenije (KPS/ZKS) Ljubljana (4,5 tml Komite KPS/ZKS vlad ni ustoic^ (1,8 tm), ] arrute KPS/ZKS mestnih ustanov C0.4 trn), Železniški komite KPS/ZKS (0,1 im, "Con :e KPS-'ZKS ljudske milice (0 5 n), K Tlite KPS/ZKS uprave državne varnosti (0,1 tm) i Univc-z . ;tni komite KPS/ZKS (0,1 tm), vsi za čas 1945-1953 1 Gradivo je bilo shranjeno v fas-cik''h z več mapami n s kategorijami gradiva za več let skupaj. Gradivu je 1 1 priložen popis -prevzemni seznam za vsak fond posebej. Gradil o finančnega poslovanja in članska doku-mentai 'jan i laprevzeta. V letu 1988 jc b o gradivo Mestnega kor- -teja KPS/ZKS strokovno obdelano in na novo tehnično opremljeno Ob tem je bilo razvidno, da so preostali zgoraj našteti samostejm fond sestavni del uK Jiskc pulijske organizacija, scer s p oseb im statusom v določenem obdobju. Graoivo teh fondov sem v letu 1992 stro-ovno uredila in priključila gradivu mestnega komite^ ter pripravila inventar fonda2 Fond vsebuje 4,5 tm cradi /a (40 škatcl, 5 fasciklov). Le gradivo Univerzitetnega komiteja KPS/ZKS (0,2 tm) j žaram poznejšega, vse do ukoitve, posebnega statusa tega ustvarjalca ure:eno kot samo&toini fond, ne glede na to, da je bil v obravnavanem obdobju tuc povedan z Mestnim komit_.jm KPS'ZKS. Gradivo tega komif?,a sicer hrani Arhiv Slovenije Gradijo jc popisano v okviru štii h celot: gradivo leles in oblik deta mestnega komiteja, 1 Zgodovin-Id irbiv Ljubljana (ZAL), akce ijJta knji7» za Ljubljano III., if vpi u 734 01 akccsijjka knjiga gladiva ZK.S, iL vpi..i I, oba pod imenom Fondi okrajnih in ofi£in?kih komitejev ZKS zaleti 194S-19flS. 2 Ljiliana ŠoJUr. Meitni komite :iKS Ljubljana 194V1953, Inventar (lip ko p i*), lr92. gradiva petih rajonskih komitejev s predhodniki, grauivo komitejev v ustanovah in pocijet fi in gradiva onnovnih organizacijt 1 ni: o bile razvrščene v okviru celot. V rjin je gradivo po] -sano, ne pa tudi razvrščeno pc skupinah na podlagi organizacijske strukture ali po vsebini. Enota popisa jc oblikovana po krilci 11 združevanja istovrstn 1 kategorn gradiva ali pa po tematskem kri K rijn. Inventar poleg popisa gradiva sestavlja konkordančna tabela tehničnih in arhivskih enot n zaradi uporabe gradiva že pred inventarjem konkordančna tabela starih in novih oznak, historia4 arhivskega fonda, historiat ustvarjalna fonda, stvarno -i imensko kazalo, seznam izločenega gradiva 1 1 seznam kratic. Gradivo jri dostopno za uporabo. Uporabljalo se je že v raziskovalne namene za razprave o družbenopolitičnem razvcji Ljubljane, o nacionalizacijah, o agitpropovski kulturni p o liti j, i, o vciouku v Šolah, o uindi :atih v obdobju po osvoboditvi. Ljuhljanska partijska organizaciji) Po osvoboditvi v mesecu maju 1945 jc bila v Ljubh?>ni vzpostavljena partij_ka organizacija v V' askih enotah: Komanda mesta, komanda področja, OZMA, v bolmšn. =i, gledališču ne Univerzi, vladnjh ministrstvih, žclezn.oi. Električni cestn železn^i.3 Mestni kor.;te, ki je vodil partijsko organizac ■ o Ljub1 jane, se je prvič sésil 30. maja. V nčsledr i'i mesecih jr šte Jo ljudi, ki so se prijavljali kot partiiLi naraščalo. Jtmiia so začeli oblikovati čeftne 'coi itejc (ČK K-S/ZKS). Z av gusto i deluje 10 ČK KPS/ZKS: Bežigrad, Center, Šiška, Moste Polje, Vi¡, Rakovnik, Ježiia, Št. Vid, Tabor 'lan: iartij z v tovarnah, ustanovah, na terenu -jo bili povezani v celice V 3 Zal, Meitni komite /.Ki, (MK. 7.KS) Ljubljana 19"5-1953. Lihii ik enota (a. e.) 23, Zapisnik I. pj.ii.jske konference, 5. in 6. II. 194 9. 4 7.A1., MK ZKS Ljubljana 1945-1953, a. e. 1, /Vpisnik I. redne seje koraileja 30. 5. 1945. J Glej opombo 3. I ARHIVI XVI 1993 Iz arliivskih fondov in zbirk 123 p- mcru veijego ste< lla Članstva, plagti v podjetjih in ustanovah so sc tc lahko dciilc na oddelke jn grupe. Terensko organi z.ieiio so lahko sestavljali člani tudi iz več terenov, lani teb so bile predvsem gospodinje m obrtn;I:i. Določene ustanove . i podjetja z več celicami k. jih c povezoval korrrtc, so bila povezana direktno z mestnim komitejem (ustanove p,. Narodni vladi Slovenije, Mestnem ljudskem odboru, D;reKciii državne železnice, Direkcij PTT, OZN A).6 V začetku ¿ipri a 1946 sc ic pričela reoi-ganizacija ČK KPS v rajonske komiteje (RK KPS/ZKS) Do aprila 1047 delujcio naslednji Ril KPS/ZKS: Center, Tabor, Dezigrad-Jczica, 'ška- ;ntvid, Mcste-Po1'c n R:Jcovn:k Vič. Dc reorganizacije je prišlo ic spomladi 1947 z oblikovanjem Štimi lajsnskih komiteicv RK KPS/ZKS I (Center), RK KPS/ZKS II (Šiška BciigradV RK KPS'ZKS lil (Moste), RK NiPSfl /ZKS IV Rakovnik Vič) in treh krajevnih komitejev, ent^ id, Jezica -n Polje, ki ie postal leta F49 RK KPS/ZKS V K Status rajonskih komitucv so imel v lSil 1948-19M) tudi Komite vladnih ustanov, Komite mestnih ustanov in Univerzitetni komite. V trku leta 1950 so sc ti komiteji razformirali i so sc njihove osnovne organizacija vključile v ostalih pet raj mskih komitejev. Statir, RK KPS/ZKS pa je tega leta dol I Železniški komile Kljub odpravi upravne delitve mesta na rajone spomladi leta 1952, so na partijski ravni posamezm RK ZKS v mestu delovfh še naprej, vse do nastanka občinsl h komitejev v letu 1952 oziroma 1955. Komite kot najvišji organ partijske organizacije L aibljane je do leta 1948 vodil delo s pesamezn mi člani, ki so b'"i zadolženi za določena področja (ag'tprop OP, druge množične organizacije). Na sejali komit"'% delovnih konferencah, sestankili sekretarjev K. RK komitejev ustanov so obravnavali vsa tekoča pclaična ti gospudarska vprašani . mesta. Z obiski osnovnih organizacij so spremliali reševanje političnih in gospodarskih vprašani in .zvrŠevanjr direktiv v delovnih organ.zaeijnh, ustanovah, četni i oJroma rajonskih ljudskih odburih. Mestni komite KPS" ZKS je bil ob Mestnem odboni OP pobudnik vseh gospodarskih in upravnih sprememb v mestu!*1- Na sej komiteja 15 m-1953, a. c. 15, Stilistični pregled čhi tlvu parti skih oiganizac mesta 1/ bljane, za mcjec »¿ptembci-novcmhci 1945. 7 ZAL, MK. /KS Ljubljani 1945-19S3, t. c. 2, .Seji mestnega komiteja t. dne 6. 4. 1946. R ZAL,MK ZKS l.juliljma 1945-1953 a. c. 23 in 24 Zipimika partijskih konici ene 5. in 6. 11. 194 R in 16. .n 17. II. 1950 9 /AL, MK ZKS Ljubljana 194J-19j3, a. e. 24, Zapimik 11 partijske konfeienee, 16. in 17. 12. 19.S0. 1P Jciea VoduAck StoriC, Oris družbenopolitičnega lazvoja Ljubljane 1943 1955, Zgodjvina Ljubljane, Prispevki 2j mo-nogiafijo, Kronika, Ljubljana 19R4, str. 513 see.11 Izvoljen pu je bil nu prvi mestni konferenci 5. in 6. novembra 1948.*2 Na I sej ple-numa 27. novembra so izvolili biro - iz"ršilni organ, k: je deloval do leta 1953, ko tc vlogo ponovno prevzame komite Postopno so se po Iftu 1947 oblikovali oddelki (kom'uijc): organi-zaeiisko-instniktorski oddelek, ki ie imel odsek za stat.stiko i i ev.dence, kadrovski oddelek z odseki, oddcick za agitacijo in propagando (agit-prop kom is.-a) m kmečko partij ska kimi-sija. Z začetkom leta 19M so sc pričele priprave na zdnižitev Mestnega komiteja ZKS Ljubljana in Okr: j nega kom'tcja ZKS I iub'jana okolica in oblikovanje Okr- lega komite ia ZKS L , ubij ona. Združitvena seja je bLa 23 in 24. 3. 1954n. Gradivu partijske organizacije Pri gradi/u označimo nekaj najpomembnejših zvrsti: zapisniki, poročila (irformaeiie), analize, seznami, statistika organov, teles in oblik dela mestnega komite a i i nižjih orga-nizaeiiski oblik. Veliko pomembnejša pa je nj1 -hova vsebina. Bogato vsebi.ao nud- o zapisniki z gradivom partijskih konferenc (najv šjega parliiskega organa) tako mestnega komneia kot m|onskih ko-milcjev in korr' cjev v ustanovah. Sestavni del tega gradiva so poročila o političnem stan i v Ljubban: poročila o organizaciji part:ic za določeno obdobje, seznam udeležencev, rezultati volitev organov, sklepi in resolucije ter pozdravna pip.ma. Prvo konferenco je imela ljubljanska partijska organLaeija novembra 19481'1. Tako je bil na njej podan politični ;n organizacijski pregled vse za Čas a d leta 1945 kot tuoi že porocin o izključitvah iz ljubljanske partijske organizacije zara c , 11 fo rmb i ro' a. Iz zapisnikov sej komiteja v prvih dveh pjvojnih letih razberemo poliiicnc razmere tistega ča^a v Liubliani (oblikovan;e narodnoosvobodilnih odborov, zbor voli cev, delovanje množičnih organizacij, še posebei OP in sind. cata, vojno dobičkarstvo i bi j proti Črni borzi, proti malomeščanš¿in v parti , dejavnost reakcije v Ljubljani pa vse do razmer v podietjih, u stan o val1, na terenu). Zapisnik' plc-numov v nasledniih leih pa kažeio poleg orga-n'"ae' ske in iaeoloŠke krepitve panjske organizacije še n.i problematiko gcspodaiskcga razvoja, trgovir.e in preskrbe Lj-bl;ane, prosvetnega in kulturnega razvoia. Tematike konfe- M ZAUMKZKSLjiibljar- 1545-1953, i. c. 4, Zapisnik ¡/.redne icjc komiteja IS 5. 194R. 12 ZAL MK ZKS Ljubljana 194 S 1953, ». c. 23, Z.pisnik 1. partijske konference 5. :n 6. 194R. 13 /-\]., U Trajni kom. c ZKS Ljubljana, fascikcl 118, /'piMlk konference MK ZKS Ljubljtni in Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana okolica, 23. in 24. 3. 1954. 14 Glej opombo .1. L 124 Iz arhivskih fondov ir. zbirk ARHIVI XVI 1993 rutica in po.rveiovanja so ooravnavaia prooiema-tiko ljndgk» ublasu (volitve in delovanji; ljudskih odborov, zbore voUlcev), problematiko delovne sile (še posebej gradbene industrije). Na koncn, pa ne le zaradi množine, omenimo še zapUnikc osnovnih organizacij oziroma celic Pri poročilih omenimo naiorej poročila orga nizacij.iko-instriiktor^kcga oddelku, ki je pripravljal s odsekom za sta.istiko in evidenco poročila o organizacijskem stanju partijske orgi-nizac ije v Ljubljani, s Bvojitr i inštruktorji poročila o obiskih osnovnin organizacij v podieiiih, ustanovah iii na terenu, predvsem pa dnevna, mesečna, večmesečna poročila o gospodarskih, političnih razmerah v Ljubljani za čas 19451950. Poročila so obravnavala še problemsko informbiroja, problematiko Liilai, tržaško kruo, Šolstvo, prosveto, zdravstveno službo, trgovsko mrežo L,iibijane in njeno preskrbo ter kmetijiko probiemauiio. Vso našteto problematiko obravnavajo tudi poročila partijikib organkaeii na nižjih organizacijskih stopmah (v rajonih n še prej v četrtih, teienr.ke celice, celice v ustanovah i po dieti i1]). Poročila o idej napoti ticnem izobraževanju in delu je prijavljal oddelek za ag taci:o jn propagando (a^it-orop komisija) pri mestnem komiteju oziroma komisije ali le posamezni člani, zadolženi za to delo na niž ih ravneh organiziranja. To so Lia poročiia o političnih šolah> tečajih, o Štncvskili sestankih na določene icmt, o ¡dcolškem oelu in izobraževanju mrd množicami. Pri analizah omenimo analize dela partijskih organizacij, gibanja članstva na področju mestnega komiteja, kadrovske zasedbe partijskih organizacij, analizo kadrovske zasedbe upravnega aparata lokalnih in republiških podjetij iz 1. 1950 in analizo o delavsk h svetili v L jubljani iz 1. 1952. Seznami nam nudijo vpogled v sestalo Članov posameznih organov in teles partijskih organizacij. Izdelam so tudi seznami članov in kandidatov partiiskih organizacij, seznami kaznovanih n bkljnčei ih part-ie, delegatov republiškega in zveznega partijskega kongresa, nadalje seznami Članov teles drugih množičnih organizacij, raznih od .ikovaneev. seznani' padlih borcev Podobno vsebino, le da številčno obdelano, nuc.1 ¡o statistični pregledi članstva, kanridatov, d;mpatizerjev m samih partijskih orgai-izaei' na vseh organizacijskih stopniah. Omenimo še statistična poročila z na-ivom "industrijska poročila" o zaposle ih n organHran li drdrvcili po podietjih zveznega, republiškega, mestnega in zadiužnega značaja. Na vsebinsko bogastvo fonda navsezadnje o pozi rja todi 173 gesel v stvarnem in imenskem kazalu Deželni zbor in odbor za Kranjsko ?E SERŠF Fond Deželnega zbora in odbora za Kranj.ikc1 je naiobdežneisi fond uiiida deželne avtonomije na področju Slovence, oblega 404 knjige in 2248 tehničnin enot spisovnega gradi ra Skupaj j-; to ^.SO tekočih metrov gradiva za obdobje l "61-191 S. Arhivsko gradivo deželnega zbora in odbora ,e b lo večkrat beljeno, prevzeto v po;;amezn'li fragmen ih. Glavr del fonda e Državni arhiv Slovenije prevzel 1948 od Federalnega zbirnega centra, del pa od rektorata |;ubljanske Univerze. Gradi /o je bilo prevzeto v celoti brez vnaprej-Šn