m& T\r - -**• St,L& V Gorici, 6. junija 1878 „So5a" izliaja tsak 6etrtefc In veljt t poSto prejeauna ali v Gorici na dom poSiljana: Vse !eto.....f. 4.50 Pol leto.....„ 2.30 6etrrt leta, . . , . „ 1.20 Pri or.nanilih is prat tako pri „po* ghmicah" se placuje zanavadBo trlstop-m into: 8 kr. f *e tigka 1 krat 7 „ „ „ ., 2 „ 6 „ ;, „ » 3 „ Za vede drkt po prostoru. SOÈA Tedaj VIE Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go* sposki ulici bliz'o „treh kron". — v Trstu v tobakarnici „Via dolla 4ei-serma 60". Dopisi uaj se blagovoljno poSiliaje uredniStvu ,-,Soh na rrimki'in. Zat» mora-mo biti pozonii, dt-lalm, mutrndijivi in i>krc-ni za svoje naroiim* pravire. Kjt* j»a iniaino naj bolje sivdstvo za to? v»j«* grsdo „slo-2no varovati naj swtijse narodiu? pravHT". St* pognsaiuo v imt'iiiku JSiu^iiiilj riru>tv«uikov niuo-go iuu'ii, kt«'fih ttositclji h» /.ham po svojfiii ro-doljubji iu po >vojij spobnusti za naroduo delo. It. p. iij«'j rastiiu duhovkinoj mcd uritclji, zu-pani in dnigimi vdjaki. »S<» taka iwsr dru.stvo mnogo prav vaznib in puiuenljmh vprusiuj, kte-ra trvba rvMti tako, da si zugutowmo trdiio bo-duciuM. V >io^i j<« mm*; /a to naj vsak pri-fetopi v kolo narodnih di'Iuhrv. da moini iusio-jsni hitivjtr do)njn*mo do sveihi* narodm-^a pro-graiua, Naj w nikar tie odtcgujcjo posidiuo zupa-ni, obi'inski za'-topniki, in nas gla^ naj doM'/t; tudi za narod vsol<*j g«M'i't o rajit. d«hov,scini»; komur ni kaj po vulji. naj svubuduo izrazi svojf tnisii in z«.'lj^ v drudtvi'iith asboiih: Vscm ni mitgot'o nigdar vstruri, a po vzajumjuiu purazumlji'iiji se vendar pot vgiadi za >knpno delovanje. To-siH'inajmo druge narode, kako otii v vciikan^ktiii stevilu sodidujejo v svojih pulit. dru.stvilj. I'oka-«*imo tudi mi. da se zavedamo svojih dolznosti. da cnvamo prav scdaj v teli osodepolnih casiii nad svojo narodno-tjo. Xa roduljubna serca tedaj terka in vabi k obilnemu prtstopu predbeduibtro sluv. pulit. dru^tva .SLOGA* v Gorici 5. junija l>la. USTEK. Slavnostna prediga vsled zmage nad Torki, ki jo je imel proti koncu XVII. stoletja skvui sloveaski predigar, kaptscinec Joanez Eerstnik k S. Crnce Vipptcensi. Bragi Citatelj! zdaj boJj nego kcdaj. te Slovan gpominja onih i&lostaih &sov» ko je divji Turek nale sprelepe deiele pknil, ropai, poligal. Koliko nezgo-de, koiiko zla so ti nevguaui roparji naiim miruim pradedom zavdali, to je kaj lepo in zivo nam narisal naS veleuCeni zgodovinar Parapat Ko, za nekdanje v mbb upijofie krivice, poboje in skrunbe leii danes Turek v lastni kervi pobit in uni^en pod mogofino teio ruskega medveda. In prav zato se veseli Slovan in od veselja vriska» ker priSel je dan platila in padie »o zadoje verige 400 letaega robstva. Toda niso ne bill zdaj pivikiat Tarki pobiti; odkar so na pleme-nito evropsko zemljo stopili, so aicer nenavadno pre-derznost prevelikokrat kaj drago pladali. Brez dvombe pa so bill za iasa Dunajskega zasedanja 1. 1683. in v naslednjih letifa tako slavno pobiti in natreskani, da nikdar prej ne tako. In te slavne zmage tudi na§ kapucinec Janez Kerstnik tako interesantno opisuje, da je kar vese^e ga sliSati. Ne bo torej odveC, Ce tudi v oaiem Hstu ta kaj zaaimivl govor priobCimo. Naso c. k. kmetijsko druStvo. tinri»ko-gradi>ka gioiija je v pivi vwti kmetij-ska dc/cla; kmctijstvo v vstdi svojih btrokah od svi-lorojf in tttorcji; do plaufiurhtva tfivi in hrain Hkoro vm" iijciio pri'bivHlbtvu in l)i j« vvfiuoiuu prav dobro todilo, ako hi se povsod pravilno, v dubu razumncga naprt'dka O'-kibovalo, kajti naSa doz>la inui izvi-stne h'gi' za poljcdi'lstvo. za trtorejo, za sadjoivjo, za vrt-naotvo ut svilon*jo, pa tudi ub»iruc travniko v ruvaui in dubra si'iioJSi'ta iu plauiiiu v gorah za zivinorcjo in Mo gozdorfjA ui br»lz ugoduili tal; priiuurue klinia-Ui\u> t-azuicrc pa puspt'^ijcjo v*e te razlifru; kinotijske ,strok«. I'ri v.si'in torn pa je bilo naSi; kiuutijKtvu do novi'j^f. d»»l)i» tako zuui»marj»'uo, ~- da si; ui innglo tako rrkor niti it otrurjih povojcv i/.viti. Nasi kmu-tovalci m> so, v o1m\' ravnali po Ktarem,. poditduvaniMii kojtitu, sadili iu olxlclavali m> ttte, kakor ko ta dcln ujili oi'ftjcj di'di iu pradcdi itpiavljuli, piididovali ko vino po NVtowiu Kihfciuii, hfuluo duivjii jiiu jo ruslo, kakor je Hamu hutidu, vprcxuii so Vivian v u^ka, htarovc^ka oiala, guojili, hcjali, siddi, /cli, mlatili itd. m \m\ Kakor .so bili >kd/i stoletja vajuui. In kaj bi w.'f m .si« iii'Vfdni'/i i/;;ovarjali, Kaj so nasi ocetjo tavno tako didali, pa so vendar vaega obilo pridelo-vali? Da so zeuiljisca npi^ala, da je dido draze po-stalo, u davki pura>li. da jo vsi-stranski naprcdek v diu;dh df/t'lah ntiKitn pridtdki ..< mugo^uo konku-rent ij i ustvaiil na v.m1 to in na vse drtigc gospo-d.u :umu> ^pn'iJHMube, kutiTe je nova doba se svojimi /.uajdbaiiii in stroji na.dau privela, niso mihlili, dokler jim niso lastue stiske oei odprle, dokler jiiu ni sod-nijski boben, naznanjajoc eksekucijo za ekaekueija u&es odmasil, da so spuzuali in se prepricali: tako ne more nikakor naprcj iti! A to spoznatijc samo na sebi Se ni zadoLitilo; kajti kdor spozna, da je v nevarnosti, pa si ne zua pomagati, brze obupa, nego isCe pomoCi. Trcbalo je poduka, dobrega izgleda in pudpore. Daje vsega tega potreba, silno potreba, da se resi ckono-micnega pogina deZela, katera poseduje vse pogoje za uspeAen kmetij.ski razvoj, to je sicer pozno, a upamo vendar da ne pre pozno sprevidela tudi eesarska viada in za to je zaOela z dubrimi nasveti, s podukom in z deuarom podpiiati na.se kmetijstvo. Tosebue za-v?uge v tem o/.iru ima bivSi kinetijski minister grof I'otocki, kateri je zacel prvi izdatne podpore na-klanjati v prospeh kmetijskih nauicnov v nasi de2eli Sermo XV. *) Ob rartam de Xurols viotorlam. nYm autem bonedicite Dcum et narrate omnia mirabilin pjub." HVi pak imato Boga zahvaliti inu ttjega Telike 6uda razglaBitl." Tob. c. 12. Kej si zdaj ti o prevzetni, inu grozovitni Turk ? Od kot ta pride, de mi sliSimo, de ti s'krivavo, inu resbito glavo iz naie lepe, zlahtne Europa v 'furfiio beiiii? Kara je pnsla tvoja nikadajna mo6? Kej je zdaj tvoja stara serfinost? Kej je tvoje prevzetnu, inu grozovitnu napreivzetje, s'katcrim si nas strain, inu zugal, de na§e 2egnane cirkve bodd stale tvojih koj-nov rata.leV De z natimi mainiki bos naie njive, inu zemie oral? De vse nase hribe, inudoline boS s'kar-Sansko krvjo pofaroal? Inu cilu, de otroeicov v ma-ternim telesi se ne boi Sonal? Ahti panani Turk! ti si djal, inu sontoval, de nas precartani Kristus Jczus nas nel)6 mogal iz tvojih nevsmilenib rok odregit: ti si bil nameuii je rejs, tu cesarsku mestu Dunaj vtvojo oblast perpravit, inu vse cesarske mesta, inu delele pozfejti, itiu kon5ati: Ah hvala bodi Gospodu Bogu Kristusu Jezusu Odre§eniku naiirau, kateri je tebe v taisto jamo vergil, katero si ti nam bil* perpravil; zdaj se vidi, gdu ve6 premore, ali na§ OdreSenik Kristua, ali pak tvoj prekleti Mahomet; pogledaj nazaj o ti pre* *) Ex sacro Promptuario, pars IV, p|, 170, in od tistc dobe so postale te podpore redno in tako rekofi stalnc. Poscbno obilno pouiofii so dohajale za obgozdovnnjo Krasa; 2alibog, da se je nosebno v za-iVtlcu mnogo po nemarncm in brez vidnega uspeha potrosilo 1 Kras je pa dobival tudi in dobiva fie vedno lepe podpore za napravo napajaliSe (kalov) in vodnja-kov. Tudi za zboljsanje nase zivinoreje dovoliloje mi-nisterstvo ui^e velike svote in vse kaze, da v tem o-ziru ne misli tudi za naprej vtesniti svoje radodar-nosti; dalje je mnogo potrosilo za povzdigo udckarstva iu sirarstva na Tohniuskem, za razvoj svilorejo n po-nux'jo dotiLnega c. k. posku§ovaligLa v Gorici in svl-lorejskih poslaj po — bodisi sama na sebi, bodi po svojih uftteljih, kl se vsako leto bavijo s podukom odraslih kmetovakov v posebnih kurzih, pa tudi s pro-davanjem in razkazavanjem na de2eli, mnogo pripo-mogla, da sc je v mnogih krajih na dezeli tudi med priproslim ljiidstvom vzbudila 2elja ponapredkuin da se je tu pa tarn uze dejansko zaielo gibati uspesno napredovanjc, to poscbno v vino- in sadjereji, neko-liko pa tudi v 2ivinorcji. Toda nad nainen ni, govo-riti o kinetijski soli, ampak o kmetijskemdru-stvu, katero je posredovalo in se vedno po-sredujc med vlado in deLelo, kedar koli se imajo dovoljevati dr^avne podpore za kmetijske na-menc, ali se ima sploh kaj zapo5eti, ali preskrbeti, kar bi utegnilo nasemu kmetijstvu vkorist priti, bodi da samo predlaga in prosi, ali pa da daja vladi pri-merna pojasnila, ki jih ona v ta namen potrebuje. mm^mmmammmmmmmm (Konec prih.) Nov napad na ^ivljenje nemdkega cesarja. Ni se §e prav pomirila obcna razburjenost, kl jo je bila vzbudila vest, da je neki HO del streljai na starosto evropskih vladarjev, u2eje raznesel zopet telcgraf po Siruem svetu straino porofiilo, da je drugi vzetni Tutkl ter boS vidil naOunajskim Tumi, nikar nikar ve5 tvojo Luno, ampak tu ner CastitiSi, inusve-tejSi ime Jezus, inu tiga serCniga, inu nepremsganiga Odlerja: poLli gledat tvoje baSe, inu vizire, kaj z'en boben, ali znamine se najde na Naihaiselnu, na Granu, na Pesti, na Budi, na Cassovi, na Eperiesu, na To-kaju, na Erli, na Zolnohu, na Segedinu, Collozi, na Vciovitici, na Po^egi, na Gradigki, na Costanovizi? Ter bodd tebi povedali, de karSeniki so tvojo Luno pro5 vergli, inu snamine svetega Kriza postavili. *) PcSli tvoje Geniearje gledat gdu prebiva v Esseki, v Pecirkvah, v Albi Reali, v Sigeti, v Kani2i, v Peter Varadini, v Vilaki, v Dotis, v Palloti, v Valpi, v Bro-du, v Novimgradu, v Samandriji, v Selinu, v Lipi, inu v tem velikim Varadinu? Ter bodo tebi povedali de v teli mcstih, inu v mocnih gradeh prebivajo karse-niki, kateri Turke so pobili. inu za tiga voio svojga Kristusa hvalijo. Vernise, vernise nazaj o ti- prevzetni Turk ce serce imas, inu pridi na pomoL tvojim Turkom, katerih de si iih je veliku ve6 kakor naSih, vener naSi tvoje premagajo, inu pobijd. Si slisal, de naslh 2000 so pobili per Jagodini 60000 tvojih, inu Vse kar so per sebi imeli, nasi so jim vzeli? Si sli-Sal, de per Salankamenti kir tvojih cez 100000 je bi-lu dobru okopanih, vener na$i so respodili, inu pobili, de si lih jih aej bilu cez 35000? Si slisal kaj se je tvojim zgodilu pred enem mesicam? (Hie ulti-*) ^alibog so lani t Buda-PeSii sopet luno povsdignili *) Zalibog so lam t Buda-PesU sopet luno povsdigniU in hotel; timu nronhau in nepremaguasm Qdlerju" poruti "razbojnik sprozll smrtonosno oroije na 81 ietnega nemSfcega cesarja Yilnelma in da ga je tadi nevarno-zadel. Ko se je cesar dne 2. t m- ob 2%. uri popol-lidne p^rehajati peljal, vpocila stanenadoma dvastre-la iz Una ¡ drugem nadstropji hiSe Stev. 18 „pod tipaai*, prvi breznspeSno, dmgi pa je ranii cesarja a drobnirai kroglicami (balini) na levemlicu pod oce-iqb, na levem raraenu in na roki. Cesar je potegnil z:ruto po krvavecem lieu, streiaj je naglo prisko&l, ter fie ifeedel na lew zraven cesarja ia na-nj naslo-njeri se jepeljal vrladar pol v nezavesti v svojo rezi-denco. Po izjari zdravnikoy niso rane nevarne, dasf je mnogo brivi izteklo. 30 svincenih smic so pote-pm H fiyota. Gesarjer plaSS in kocqa od znetraj sta mocno s knjo omadezevana, Koj po napadu sko-fllo je ve8 gospodo?, med njimi gostilnicar Gold-feuer, ¡ Mo in sobo morilcevo, ki se je hotel naj prej zagraditi in potera ¡ sence vstreliti; pa se ni sadal, ampak je goap. Goldfear-a ¡ brado ranil; na to ga je neki castnik se sabljo po obrazu mahnil. Ko io ranjenega Goldfeux-a na ulieo pripeljaH, imelo ga je fluditvo za morifca in ga je swrato in zasramovalo, dokler se ni pomota razjasnila. Morilca so kraalo po tem * xelenera policijskem yam odpeljali, pri kateri priliki se je kocjja* y naglici naz svojega sedeza zvrnil in mocno pofikodoval. Napadnik se pise Karel, Edvard Noibiling, ie doktor modrostorja in izsolan kmetovalec, rodil se je 10. iprila 1848 v kraji Kollno pri Birnbaumu, biva nie d?e leti v Berlimi, stanuje od pocetka januarja, ,pod lipami* Ster. IS. Zdaj jev bolnisnici mestne kaz-nunice v zapora, njegova mati in zdravniki so pri njem. VpraSan, kaj ga je k zlocinu zapeljalo, ne taji nicesar enako H5del-u, ampak priznava se straSno odkritosrcnostjo, da je on hotel in dolgo name-raval cesarja ustreliti, kcr je mishl, da bo nemski driavi in domorini koristilo, ako odstrani vladarja. Pozneje je izpovedal Noibiling, da pripada k so-cijalnim demokratom in da je veckrat obiskoval nji-hore shode vBerlinu; dasi je pa gotovo, da Steje za-iota mnogo rok, ki preze povladarjevem2ivljenji,brani se Noibiling trdovratno, ovaditi svoje zaveznike. Cesar je trpel s pocetka silne bolecme, zdaj mil je pa nie odleglo, in ee sodimo po zdravniskih poro-(alio, je nsdejati se, da v kratkem okreva. Dopisi. V GoriCI, 4. junija. Cudne razmere pri nas v kpi Gorki I Stiri politicne casopise §teje nase mestice, in tsak izmed njih hodisvojapota, ima svoje posebne aamere. Eden zastopa konsekventno in z enerzyo iz-kljacljivo verske namene, drugi se poteza, dasi ne z enako doslednostjo za demokraticna naCela, tretji, kaj bi o njem rekli? nema razun narodno-italijanske, prav nobene barve, ali pa vse, kakor hocete, kakor nje-govi patroni, kateri sede zacasno na kuruli5nih stolih in vodijo osodo avstrijske Nizze—in fetrti, uus list, zagovarja vsestranske inrerese svojega naroda in jih po svojji najboljsl moti brani zoper sebi^ne nakane mnogih nasprotnikov. Prvi trije 2ive med seboj v o-citnem razporu, in druga dva tako zvana Iiberalna Beta se nigdar drugaCe ne vjemata, nego kedar gre za to, da udrihata po prvem ali po zadnjem; za to jima ni nobeno orozje preslabo — in naj' je se tako neposteno in perfidno. Boj zoper vero in zoper Slovenee, to jima je geslo. Zakaj se liberaluhi potezajo zoper vero, to je lahko razumljivo, v tem so si sploh vsi UberalaSki listi, bodi italijanski, nemski, franeoski ali kakor&ne narodnosti koli, slozni, — a mam victoriam narra) Ah vidiS, de Gospnd Bug je dopolnil kar nekadaj nam je bil oblubil, reko5: Per-scqnentar quinque de vestris centum alienos, et centum de vobis decern millia: cadent inimici vestri gla-dio in conspectn vestro. Levit. c. 26. Yidis de sab-atbin ti si zaupal, inn se zanasai na obilnost, inu moL tvojai zolnerjov, zatorej Lib?r porecem tebi, kar David je zapisanu pastil: Non salvaturKex per multam virtatem, et non salvabitur in multitadine virtatis suae: fallax equusad salntem, in abundautia autem virtutis suae non safrabimr. Psal. 33. Mi pak vse nase upaj-ne imb bill postavili, nikarvze vnaie srSne vojsfiake, ampak v naSiga vstgamogoSniga BogaKristusa Jeznsa. 1& enjus mann sunt omnium potestates. et omnium juxa rcgnor-im. Ter smo se trostali tebe, inn tvojo neizmirao vojsko premagat z besedami, katere je Jo-nata djal k svojemn hlapcu: Quia non est Domino difficile saivare, velin multis,vel inpaucis. I. Beg. c. 14, Za tiga void mi za tu veliku premagajne zaiiva-limo nafiiga (J. BogaKristusaJezusa, kateri naSegro-zovitne 80vraznike je premagal, ter ocitnu spoznamo die: Manns tua Dominegentes disperdidit alflixisti eos, efc expniiati eos; Salvasti nos de afftigentibus nos,et eos, qui nos oderunt, confudisti. Psal. 47. Inn ravnu kakor nekadaj ti bogabojeci Makabejerji so ta, folk OVQjniaali, dc bi imeli ^r. 9p0a nohlevnu zahvalitij d« zakaj zoper Slovence? Saj zivimo vendar skupajveni de^eli, saj nas ve2ejo historifine vezi, duSevni in ma-terjalni interesi! Saj se je bil nie narodni prepir med Slovenci in Italijani v nasi deieli potolaiil in se je naSei „modus vivendi", kateri je pesebno v glavnem deielneni zastopu zavaroval narodne prcmce enim in drugim? Vse to je res in mej deieinim prebivalstvom slovenske in italijanske narodnosti bi tudi ne bilo no-benega prepira in ga faktiino ni — marivefi sme-mo po treznem opazovanji misljenja ljudake mase tr-diti, da smo Italijani in Slovenci v deieli sMni v glavnem principu, ki nas druzi: v celokupnosti deLele pod avstrijsko krono. Zalibog pa so se lotili na tako zvani liberalno-italijanski strani zastopati javno mnenje domaei skaziitalijani in importirani element!, kateri hocejo svetu po sill dokazali, da je naSa deiela italijanska in da spada ne samo po svoji gcogratit ni legi, kot „FriuIi oiientale1* ampak tudi po svoji narodnosti k aOsedmnr.il kraljestvu. Ta misel se ve6 ali manj prikrito pretresava in goji in vzbuja; oritno, tako ocitno namrec% dabi ijud-stvo lahko razumelo in se prypnealo, kara prav za prav pes taco moli, — nigdar; kajti gorje mu, kedor bi se postopil oJitno med goriskim Ijudstvom brez razlocka narodnosti propagando delati za zjedi-njenje z Italtjo. Nanj bi se vsulo ne samoljtul^ko pro-kletstvo, moral bi svojo predwnost tudi s ko2o placati. Toda intelligenten patrijot, kateri ne brafti svoje narodne in dizavljanske fasti se surovo pestjo, here tudi mej vrstami in spoznava prave namt»re naSih I-talijanfiifcv, naj jih se tako ltsieje prikiivajo, v femnr se sicer liberaluska organa posebno ne odlikujeta. Istina je, da so letos uze prve avstrijske demonstra-cije v Furlaniji vzbndile nejevoljo teh patronov. ,,1/1-aonzo" jo je jasno izrazil v konfiskovanem clanku wPerche tanto rtimore?-4 Na to sta prisla slovenska javna zbora v Kviskem in v Kobaridu, katera sta tudi oba pseudozastopnika javnega nmetija tako hudo raz-jarila, da sta se strastno /ii^uala, ne zoper stvar, kajti to bi bilo prencvarno, ampak zoper posa-inezne osebe, ki so si v tej zadevi nekoliko pii/ade-vale; nad nje sta razsula vso staro ^aro iz svojth zur-nalisticuih arsenalov: sumniLenjc, obrekovanje in za-sramovanje — pa vse za^tonj. Ljudstvo se ui dalo zapeljati, niti ohladiti v svojem navdusenji za sturu-slavno domovino Avstrijo in v 1 a d a r je z dopada-jenjom na znanje vzel adieso vdanosti ter dal tako tolazilna zagolovila, da se je ljudska hvalezuost pov-sod, kamor je doSel cesarski odgovor, izlila v ponov-Ijene sijajne demonstracije drzavljanske zvbstobe in vdanosti. A goriska dnevnika, katera se vedno ponasata, da zvesto vse priobcujeta, kar se vainega in zanimi-vega godi v deieli, — sta trdo moUala c ceiiar» akem odgovoru in kako ga je ljudstvo sprejelo, kakor bi to nikogar ne brigalo. Pa ne zadosti; dva dni \to Podgorski slovesnosti privezala je predrzna, vele:,z-dajska roka na kriz, na hoimcu „Kalvarija" nad Pod' goro italijansko tribojnico in prilepnila je t/od njo smeSno-bombastifen, revolucijonaren napis, katerega pa ne maramo priobCiti, ker neceino k tcmu pripo-moci, da se surovi izrazi zagrizenega srda nekaterih segretih glav med svet §irijo, dasi smo preverjeni, da bi pri razumnih ljudeh ne vzbudili druzega, nego p o-smeh in pomilovanje. In glejte! oba goriska dnevnika sta pozeljivo hlastila po tej vestio drzavosovra^ni demonstra-ciji in jo skoro §e prej objavila, nego se je prav v mesto zanesla, „L'Isonzo-' pa se ni mo&el brzdati, da ne bi je bil tudi se svojim poprom potrosil, vsled cesar je pripala driavneniu pravdniStvu. Vendar pa nHwrfftskacija navadno tako nagla, da ne bi se po-prej uze razdali skoro vsi iztisi po mestu in tako smo prejeti tudi mi doticno stevilko v roke, katera nas je se jih je rejSil iz rok svojih sovra2nikov, inu de moC jim je dal taiste pobiti, rekoC: Et nunc frequentate dies scenopegiae, quia de niagnis periculis a Deo liberati, magnifice gratias agimus ipsi, utpote qui adversus ta-lem Regem dimicavimus. 2. Mach. c. 1. Glihi vifr na§ svetli, inu bogabojeCi cesar *) svojmi podverienimu folku zapovej, de bi imel G. Boga zahvalit za letu veliko gnado, de nas je rejsii, inu obvarval pred to veliko turSko vojsko, ter tem naSimje dal moc" taisto premagat, inu dale6 od nase dezele zapoditi, zatorej tudi jest N. N. opominam, rekoL: Vos autem bene* dicite Deom, et narrate omnia mirabilia ejus, etc. Tob. c. 12. Jest dobrn vejm, de Bug vsigamogofini, katerimu h perglihi sledna visokost je nizka, inu sledna Cast je.premaihina, za tiga volo ne poterbuje naSe iJasti inu hvale, kakor ocitnu govori s. Augustinus: Numquid major erit gloria Deo, quando dicimus: Glorifico te Deus meus? Inu ta modri Seneca je djal, de G.JBug velike gnade nam sturi, zabstoin da, zakaj mi njemu ne moremo poverniti, inu tudi nobene reci nepoterbu-je. Plurima beneficia, et maxima in nos Deus confert shie spe recipiendi: quoniam nee illecollato eget,nec nos ei quidqam confere possumns. Senec. lib* de be* nef. Zakaj 0. Gng kadar je bil od (vekoma, inu po- •) X-eojold 1.16W-W«, v drugem oziru zantmala ter vtrdila v svoji sodbi o namerah tega lista. V predalu: „Cronaca urbana e provinciale", (mestna in de2elna kronika) poroiv:a patrijotifni (?) nVIsonzo" na prvem mestu o slovesnosti drzavne ustave italijanske, ki se povsod po Italiji obhaja dne 2. junija vsacega leta in poro6ilo, dasi kratko, je vendar tako gorko in nav~ du§eno, kakor bi italijanska ustava z vsemi svobod-nostimi in z vsem blagrom (?),ki ga vsiplje na svoje drzavljane, neposredno tudi nase mesto in naso ieielo zadevalo. In ta list, kakor se sploh govori, zastopa vecmo izvoljeuih zastopnikov v rne-stnem zastopu; ta list trii, da so mu glavna skrb pravi mestni in de2elni interesi—kakor bi se ti interesi pospe&evali od unstran Idrije; ta list, kateri pri vsaki mogoci priiiki vedoma ali nevedoma razkriva svoje kozje parklje, dizne se nam Slovencem ocitati, da delamo mi razdor, da se potezamo za zvezo z Iiu-sijo, da smo pansiavisti,—v tem zmislu se trudi tol-matiti celo naSe najlojalnejse demonstracije, katerim se je s patrijotiemm navdusenjem pridruzila tudi vsa avstrijska Fuilanija, ies, da uganjamo pod odejo av-strij^kega patrijotizma zvijafino, italijanskim sodeze-hiiiora sovrazuo, panslavistiCno politiko. A Slovene*: je skozi stoletjaneomadezevano oh rait il svojo drzavljansko cast in zvesto bo in ce se poteza za svoje narodne svetiuje, je znanie-njc. da ni mrtev materjal v drzavnem orgaoizmu, ampak da se zaveda svojih svetih pravic in dolznostt. Slovencu je dr/avna zvestoba p r i r o j e n a, to nam priznava sam vladar v svojem odgovoru na n;iso adre-so. Blovenec ne Ijnbi razpora v ile/eli in ga ne iLcc, Ie nskl;if- ucCe biti, ampak enake pravice hoce uzi-vati, kakor prebivalci drugih narodnosti; pod tem gotovo opravicenim pogojem je vselej pripravljefi vbra-tovski zvezi zivcti z Italijani in Nemii in z njiiiii vzu-jenmo delovati za blagor in uaslavo skupne ozje — pa tudi sk u p n e s i r s e d o m o v i u e. — Take zaveznike i>a odlocno in zaniLevaje odbija, kateri pod kriuko liberalizma Ie svoje sebicne namene zasleduje-jo, kateri pozuajo enakopravnost le sami za se in za nikogar druzega, ki hocejo svobodo sami uzivati, sicer pa v I a d a t i in 11 a c i t i, katerim je slednjiC razdor v dezeli in v drzavi glavna Kvrha nj iho veg a i z da j a 1 s k e ga d el ovan j a. S ta-kitni elementi ne mora imeti Hlovenee nobene prijaz-nosti, nobene dotike, je tudi ne putrebuje, kf,.r so taki elenuMiti le osamljeui v dezeli in si tud) ti tako nagto in skoro bi rekli, s pravo strastjo samim sebi grob kopljejo, da se nadejamo v malih letih doziveti, kako se zadnji vanj zvrne. Uze zdaj se zacenjojo goriskim mestjanom in (h'zekmom oci odpiratt, a takrat bo vsemjasuo, knke b.ogove so mastili in molili.— Iz Solkana :j. junija (Izv. dop.) Isonzove la-z\\— obeni zbor na§e citalnice. Kratka vest v zadnji stcvilki VaSega cenjenega lista, da se „L' Isonzo" v nekeui svojem dopisu iz Solkana debelo laze, vzbudila je mojo radoveduost; preskrbel seni si doticno Stevilko ^Moniteurja" gori-§ko-magistratnih mamelukov in renegatov, prcbral jo in stnnel: Kako dalec ssga nesramna perfiduost la-honskega liberalu§tva! I&tina, ccli dopis iz Solkana, govoreC o zabavi na jiostnem vrtu obsega od prve do zadnje besede same kosmate lazi, budobno zloze-ne z ocividuim natnenom, da se slovenska gospoda iz Gorice, pa tudi domaCi rodoljnbi, ki si se nekoliko prizadevajo za cvrsto narodno zivljenje in za vzbujo boljiih socijalnih razmer v nasi prijazni obCini,—ko* likor mogoce z blatom obrekovauja in iisicjega sura-nifienja ogrde in v njihovem blagem delovauji prestra-sijo. Cujte le, kaj si je Isonzov dopisun o nasi za* prej kakor je bil nebu inu zemlo, angele inu ludi stva-rilT je vso cast inu hvalo imel, inu de bi bil 100000 nebes inu zemel stvaril, taiste z angeli inu ludmi na-polnil, kateri bi njega wit inu dan hvalili, vener veksi casti inu hvale bi neimel, kakor je imel. kadar sam je bil od vekoma. zakaj theologi pravio: Quia Deus ab aeterno tuit, et infinite beatus et infinite gloriosus. De si lih G. Bug nepoterbuje nase casti inu hvale, vener mi smo dolzni njemu cast inu hvalo dati, kateri takorsno milost nam je izkazal, zakaj Lactantius je djal: Xon equidem indiget Deus laude nostra, ut tamen sibi gratitudinis jure debitam exigit. G. Bug de si lih nase casti inu hvale nepotrebuje, vener hoce de taku angeli v nebesih, kakor mi ludje na zemli imamo njegove Bozje lastnostni brez vsiga konca ca-stiti inu hvaliti, inu njegove svete gnade rezglasiti; kakor angel Raphael ocitnu je bil zapovedal tiinu sta-remii inu mladimu Tobiasu, rekoc: Vos autem bene-dicite Deum et narrate omnia mirabilia ejus. Inu to hvaleznost nezeli sam za sebe, ampak za na§ veksi nuc inu dobifrk, kakor uLi s. Chrysostomus: Deus exi-git a nobis gratitudinem, non quod nostra celebratio-ne opus habeat, sed, ut quidquid est lucri, iterum ad nos redeat, et dignos nos faciamus majoribus subside, (Dalje prihodnjic.) ttMMMMfci i' i n - i r" ',i V . , Lsjuuisimussasm bavi vsega slodja izmislil: da je nek "bivSi agent „be- | sedoK javno z mogocnim glasom na*nanjal, da sopriSli | navadni rogovilezi iz Gorice, da so po svoji navadi predigali o panslavizmu, o sveti Rusijiin se zaganjali zoper italianiSsime; da so zajeinali navduScnost iz dvo-titernic, da je neka 2'enska od unstran alp stopila na mizo, ter govorila zaCudenim kmetoin, kateri nisovec vedeli, na katerem sveta da so; da so naposled rav-natelji besede veleli svetilmce prizgati in da so po-slali citalni&no zastavo po vasi sprehajati se; da so za-stavanosa in svetilei vrnivsi se zahtevali odSkodovanje za svoj trud, pa da so jim oholi goriSki prvaki „kvar-tiniek'* pomolili, mej tern ko sosamiiz dvolitrov osu-Sena pljuca zalivali, da je vsled tega Aetna beseda koncala z hudim prepirom itd. itd. Dopis sklepa s pri-meraira svarilom poStenim Solkancew, s takim svari-loni, scveda, kakorgno mora priti leizlsonzoveumazane mavhe. Kdor se je nase zabave delezil, zna po vredno-sti ceniti izmiSljene kvaute lahonskega rcporterja. Dru-gim pa naj sanio kratko povem, da je bila nasa za-bava nic druzega, m»go privatno med prijatelji inznan-ci dogovorjen shod, pri katcrcro smo nekoliko pope-vali in napivale in se prav po domace v narodnem duhu radovali; najmanjsa stvarica ni pri tej priliki kalila i»i veselja, ni sloznosti, ni dostojnosti; ra-zun priprostih napitnic ni bilo nikokorSnih govorov, nobena zenska ni tie naz urize, ni nazstola, ni naz tal govora imela in takih zatelebanih kmetov, katcri ne bi vedeli, na katerem svetu so, ni bilo nobenoga rued nami, jih tudi ni nied naSimi mozaki v Solkanu; gospod dopis ld naj ne sodi nasega kmeta po svoj in rojakih v blazeni Karniji. Porcfe kedo, k cemu pogrevati Ison/ove dopise v wSoCi-, k fernu se brigati za-nje, k cemu odgovar-jatiV — Tega ne, da bi odgovarjall saj kamenjo, katero ti pobalini na nas luCajo, samo na nje na-zaj pada—ui treba, da bi se mi pobiraje ga trudi-li. Objaviti sem hotel „Isouzoveu laici samo zato, da spoznajo na&i poSteni Solkonci, kateri lahouskega lista ne bctV»» s kakirn vsega zuni'cevanja vrednim orozjem se zaganjajo goriSki Lalioni „Isonzovea stranke v vse, kar je slovcwskega in slovanskcga, da ncinamo opra-viti s po&tcuimi nasprotniki, ampak si> zagrizenimi, per-fidniini sovrazuiki, katerim ste la 2 in obrc-k ova nje nialo da ne edini srcdstvi, s katerimi si prizadevajo izpodkopavati namnarodno cast, zalitinas v naj svetejSih cutih in pravicah. Naj jih spoznajo Iskarjote, ki so se vecinma pri nasi mizi na-mastili in se Se vedno maste, panigdar na niC druzega ne mislijo, nego kako Li nas ob krcdit in ve-Ijavo pripravili in sledtijifi—izdali. Mozje te baze so svoje izdajalske limanice tudi pri zadnjih volitvah za trgovsko zbornico povsod mej Slovenci nastavljali; takrat so bili sladki, priliznjcui in so mnogo obetali, a propali so vendar in za to se bocejo maSCevati raz-livaje v svojem slaboglasnem organu ves svoj stru-peni zolfc na nas Slovence. Le dajte, slavnl vitezi alia Don Quixottet a pride cas in menda ni ve6 dalei, da se sami zvrnete vjamo, kateronam kopljete. Se nekaj za Salo. Bog Saljivec me je v lice Seip-nil, ko sem cital v Isonzovem dopisu o „indi-spensabili fiaschi" in kako so se nam duhovi razbur-jali, ko so se polagoma prazuile stekleuice. NaSi lju-beznjivi prijatelji obhajajo svoje vesele shode, svoje „crochiott itd. gotovo pri sami vodi in suhem kruhu, napivajo svojim italijanskim bogovomz nepok\'arjenim Kronberzanom in zajcmajo v njem vse svoje navduSe-nje, kedar se junasko zaganjaja proti nam Slovencem. Po „Isonzua in njegovih clankih soditi, res ne pijejo ti ljudje LtpiGh nit druzega nego vodo — za to so pa tudi flanki vodeni. 0 Nanze, Naael velik posne-movalec Diogenejeve treznosti—mi se gioboko vklanja-mo tvoji in tvojega dopisuaa izgledni kreposti,adose-{i je nigdarne moremo in—ne mar a mo. Nasa Citalnica je imela pretekio nedeljo svoj 11. ietni obcm zbor, ki ni bil posebno obilo obiskovan. Tajnikovo porofilo je razlozilo odborovo delovanje; iz vsega smo posueli, da je odbor skrbel, ohraniti dru-gtvo na dobrem glasu. DenarniCarjevo porocilo pa je razkazalo prav ugodno gospodarstveno stanje. Xa to se je vrgiia volitev predsednika in novega odbora. Zbor je nameraval soglasno potrditi sedanjega predsednika v. t gosp. Godnifca,—a ker on iz posebnih uzro-kov ni hotel volitve prevzeti — zbralo si je druStvo gosp. svetovalca AhCin-a za predsednika, kateri se je volitvi radovoljno vdal ter obljubil posnemati svoje predsednike v zvestem prizadevanji za dru§tveni bla-gor in napredek. Za odbornike so izvoljeni gg. Fer-fila Tone, Godnic" 3aie, Jug Toma4, KorSic" Ma-lej, Mozeti6 Alojzij, Makuc Janez, Pezdi5 Miha in Vuga Juit. Nadejamo se, da bo novi odbor marljivo in ttspeS* no deloval v cast drustvu in narodnemu .Solkanu. rali na podlagi pedagogiftnih naaelvedeti, daliud-ska omika sloni najtrdnejSa na narodni podlagi. Nadejamo se vendar, da'se tudi tem takim scasoma ocl odpro in da spoznajo, kako praznisoom strahovi,ka-tere jim zapeljana fantazija slika o Citalnici in nje namerah. Saj je ljudsko zrno pri nas zdravo in do-"bro, le lupina je poptuj6cua vsled vedne dotikezdru-gimi narodi, mej katcre sc leto za letom podajajo nasi marljivi kupfievalci, da zbolj§ajo svoje ekonomi6no stanje—za katero so bovska tlasama na sebi presko-pa.—No, in ta lupina se bo dala sfiasoma uze odlu-S&ti, s Cemur pa nikakor ne raarain trditi, da se odvadijo naSi kupfievalci jezikom, ki se jih trgovaje po svetu nau&6, ampak da se s podukom in prijazno besedo, pa tudi vzbujeni po lepein narodnem petji in po drugih blazih zabavah privedejo do tega, da se bodo tudi, kakor Vipavci in drugi goriSki Slovenci z dostojnim ponosom vstevali mej zveste sinove skupne mature Slave. V to nam Bog pomozi! Oe bode naSe mlado dmstvo dobro razumelo svoj namen, in Le bode vedno prava sloga med nje delav-nimi moCmi—po tem se ni bati,—da se druStvo ohra-ui in da obrodi scasoni za^eljeni sad.—Na binkostni pondeljek tedaj je bomo slovesno krstili, in zanasaino se, da nas pocaste rodoljubni botri in gostje ne samo I iz domacega kraja, ampak tudi iz drugih strani nafie preljubljeue domovine; ker nam bo tudi to dajalo veil 1 pogum v svojem prizadevanji, ako bomo videli, da so nasi bratje v tiorici in drugod zvesto na nasi strani. Iz depovana due 25 maja. (Izv. dop.) Kamor koli se ozremo, na vse strani se nam odpira obSirno, pa 3e le malo obdelano narodno polje, ki Caka Bpret-nih oratarjcv, da bi je obdelovali narodu uaSemu na korist. Zalibog, da ravno pri nafiem narodu jo le malo Bpretnih, delavnih moci, ki bi ga izbujale in k napredku iiagibale. TalPiitov je muogo na Sloven-skcm, a vcCinoma posveCujejo :•• : zaklade samim sebi, ali drugim narodom — le \. jjemu narodu, ki jih tako nujuo potrcbuje, ¦— ne. Imamo uze tudi posamezne moze, ki se prav pozitovalno trudijo za narod in njugove VHestranske koristi, toda njihovo delovanje je pre osamljeno — da bi moglo izdatuo uspe-Sevati, in na vse zadnje ima tudi poirtovalnost svoje inejo; Pretiapeta sttuna poci, prenatcgnjena mo6 upe-ha in — popusti. Le zdruzeno delovanje, pri katerem se moci vzajemuo podpirajo, more vstrajati in kouecuo dospcti do zazeljenega uspoha. Vzbujeuo dnistveno zivljenje prav mocno pospeSuje duSevni raz-voj vsacega naroda. Dokazov in treba navajati, saj veiuo sami, kako se je mej nami Slovenci zacelo da-niti, od kar imamo Citalnice, bralna in politiLna druSt-va od kar se vsaj sem ter tija zhiramo v zaprtih druStvenih prostorih iu na javnih Bhodih. Zdruzbovanje nas jepotisuilo velik koraknaprej in za to je pomojih mislih mocno na to delati, da le Se bolj splosno po-stane in da se raztegnc tudi na vse tiste trge in vasi, [Mqv nemajo niti titalnic, niti priprostih bralnih druStev. V takih krajih, naj bi se tim bolje napravile male tttalnice, ki bi bile na slovenske casnike naro-Cene. V te citalnice naj bi se sprejemal vsakdo, naj je branja zmozen ali ne, in sicer za kolikor mogofie malo letnino. Za bralce bi bin casopisi zmiraj na razpolaganje. Za iste pa, ki niso branja zmoieni, ntjbi se poseben dan v tednu n. pr. v nedeljo popoldne odlo-cil, in naj bi jim kak dober bralec bolj zanimive stvari prebiral in razlagal. Jaz sem preverjen, da bi Ijudstvo z veseljem sprejelo taka druStva in da bi veliko bolj napredova-la, kot sedanje bolj novomodne. Kake koristi za na§o narodno stvar bi iz tega nastale, to lahko vsak previdi. Perviti bi se ljud-stvo Cedalje bolj omikalo, domafi jezik bi se pocasi opral tujih peg, lj'udstvo bi ne bilo zmiraj od nasprot-nikov zani^evano. Koliko vaznosti bi bila pa taka druStva za volitve in za enake javne zadeve, to bi se Se le pozneje prav pokazalo. Ljudstvo bi se ne dalo tako od na-sprotnikov pehariti, kakor se sploh dandanes godi, ampak bi volilo zmiraj v narodnem duhu in bi Sedalje bolje dozorevalo za svobodno drzavljansko zivljenje, Le domaCe razpertirje in homatije na stran; kajti te so glavna zavira zdruzbovanju. Zmoani, ve-ljavni mozje naj delajo slozno, potem pojde tudi pri-prosto ljudstvo slozuo sa njimi. lepa beseda — ali je jpa mogoCe isWati Jo 'ffl'ffii. Je-h bila Evropa humanitarna, ko je gl4dala tako hladnega serca, kako je divji. Turcm ravnal-z uboio nrajo?\moritev mivnih Bolgarov je ni geiiila?.fbrefc-sercnal se norca delala se je iz nimv.?sfemQvjK»iito-lazila jih — de§, Slovan ni flovek! Posebno SSA dobile so si s tem niadjarske, zldo'vSke in,!druge'^bd[-kupljene novine, ki so nepresttfno S6uv&W proti'Sio-v^nom nasim bratom, ter z blatom obiekOva;nja>>me-tavale njih najslavniSe Cine,. In kafco svet je bil bbi ustaaev, prica uze to, davelik,a TurWja m moglattmi-riti svojih podlo^nih. Bili so se,tkairbr Ie7-.H-pen6 bratske pOmoei juznih SlovaSov. W& pBife ustaSem bila je Ceriiagora in} Serbrja. Oertfa^a? bb-jevala se je ereCno iz svoje in okoll .avoje naravtfe ti'dnjave in je bita zmagbvita, ali Saxbijfc ni mogla kos bitt tolikpj Wkej siii. te/^4.l3B je bilo v tvoj motf, storila si bratsko sveto dfflEn&t Cesar ni SoAija dosefii mdRla,p<«fellilo se jo JMfL s pomocjo ncomahljive hrabrostl iernogorBklh frthtJt, kakor tudi Serbov in Rumuncev. Ti junafiki narodiio straSne muke prestali, potoke krvi prelUi, ^,kratka vse 2rtovali za svobodo avojo in svojih Buznffi bratov in sedaj pravijo, da orijeh'folno vpralaije mora reSlti cela Evropa; tudi druge vlasti se hoCejo'okodBtftlp'o zmagah slovanskcga orozja. In ni drugace, PogttJI premirja bodo pcotrcsovani v kongrcsu in slcer vse toCkc razun odSkodnine za vojne »tr,pSk« jn bowwlb-sko vpraSanje, kteri toLki bi Be pozneje relili. Skle-njeno je in tudi odobreno, da kongres ima bitt v Beroliuu dne 13. junija. Vsa vpraSanja se imaj6 nrtd-loziti kongresu in Nemfiija daje tako rekofi raOralno poroStvo, da so tudi tako obistini. Kakor uno veitl z bojifica teSko priCakovali, tako tesko pricakujemo zdaj izida kongresa. Ali se po njem za vselej mpleta orijenfotta zmedena Strena? ali dobimo stalnl evropkkl mir, ka-tercga vtrujeni narodi, izpraznjene blagajhice (niploh zalostne ekonomi^ne raimere vseh dr^av in driavljariov tako silno potrebujejo, tako 2eljno pricakujojo ?, uppg Iz BOVCft 3. junija. (Izv. dop.) Na binkoStni pondeljek bomo slovesno praznovali svoje narodno usta-jenje v novorojeni na§i fiitalnici. Mnogo truda in za-tajevanja samih sebe je stalo naSe rodoljube, da so pri tukajSnjih zelo neugodnih razmerah spravili narodno druitvo \ iivljenje. Nasprotovanja ni manjkalood strani unlivnih moi, pa tudi od takih ne, kateri bi mo- 2 Dunaja, 30. maja. (Izv. dop.) Ni me motila zadnjic izrazena nada, da Be Se vtegne ohraniti ev* ropski mir. Zadnje vesti posebno, ki so,N kakof Nemcl pravijo, iz zanesljivih virov zajete, zagotovrjajo, da sporazumljehjB med Rusijo in Anglijo je skoro doghano. K temu je gotovo najvec" pripomogel mogoCni upliV „zeleznega mo2att — Bismarka. Toraj na kongres, slavni zastopniki velesil evropskihl reSetali se Bodo pogoji SanStefanskega premirja. TTniclte, kolikor vam mogocc — pomagajte bolniku, da spet okteva (res jako iloveSko ravnanje) — da bode kruti kervolok, kb pred slovanske dezele teptal, — vodilo k temu ni' treba, da vam je humamtarnoeU BlagoduSnost — m daj I — a uadejati so je malo, kajti dokler, oiUne samo Se zudnji polumcstov rogli6 v Evropl, bode ba> kanski poluotok vedno So prepimo jabelko, okro^'ka-terega se bododruga drug! zavirine velevlasti prickafo — vsaka za svojo iuterese. Zascdauje Ada-Kaleb po avstrijski voiskj zgpdllo bo je s privoljenjem velevlasti, da so varujejo kupCiikl iuteresi. Dunajski wTagblatttt je Cudeze iz tega dell ne vcd6, kako in kaj. Tudi je sliSati, da ima Aviti'ija privoljcnje vach drzav razun Italije, zasesti Bosuo in Her&egovino. Cudno bi pa5 bilo in skoro da nedo-stojno, ako bi se avstrijska akcija omejila na malo-slavno pridobitev nopomenljivega otoCica Ada-Kaleh! Political pregled. Iz dr^avnegazbora. Po dolgi viharoi razpravi, katero je sklenil minister De Pretis z oMirnim govorom, sprejela je poslanska zbornica s 165 glasovi proti 122 vladne pre^ioge 0 novi nagodbi z Ogersko, in ker ni dvomiti, da jim pristopi tudi gosposka zbornica, zacae se b I. julijem druga 10 letna doba avstrijskdga' dua-lizma. Za vlado so glaso'vali galfSki pdslahci, potem veliki posestniki, to je celi centrum in ka* cih 40 poslancev mest, trgov in kmetkih ob(iii. Proti*) so stali vsi poslanci (42) deshega centra pod Ho he invar torn, celi Fortschrittskiub (4Q) demokrati (5), ostali so bili iz levice in sicer najveljavnejdi mozje te stranke, kakor dr. HerbSt, Plener, Beer in drugi: Ustavpveraa strankaitfzS pada, ko se je glavni nje steber, dr. flerbs^fc postavil na ministerstvu protivno stran. ^a to je pa tudi grof Hohenwart t iivojem: g(jvi)rii:-4-zgonil zadnjo uro mlnistrom. ^j7 Dualistidni bankovci, na eni straoi z nem^ko, na drugi z madjarsko besedo, se u*e tiskajo. ¦ ; Balmatinec dr. Montf je vposlateki 2^-nici interpeloval vlado, kaj misli zopfer to sto-riti, kfer Turki Dalmatince pobijajo. . ,ti>JU ..M Her vats ki poslanec in delegat Kukuljevifi je v ogerski delegaciji dne 2, t. in.' |6vpr4ja aneksijo Bosne in zoper vojsko z Rusjjo. So p&5 redki taki glasovi v ogerskih zbornicahl Kongres se torej shide la. t. in. t Be^ linu, Ker najnovejSi telegrami poroftajo, daz ranjenhn nem§kim cesarjem gre na bolje, tudi nij menda bati se, da bi kongres odlOzen tlli drugam prestavljen biU - *) ^ilibog, da naJ goriiki slovenski dri. posloneo ti Sroti glasoval, kakor «o drugi goriiki poBJanoijrjstiteSftninii r. Valusu in Vioentini, 3er»vno 99 je ravnalQ »ftpulijon». Id I fcodo n« fjirt^twljo p»4U» Wb imenuje telegram. — Vodja protokola bode, po ,Moat. Bev.B v. Badovic; za urednistvo protokola bo odgovoren francoski poslanik v Kopeo-bagnu, Tiby, ki je «ze jednak posel imel pri carigradskej kor" ^nci. — Francosko bode za-stopal, kakor st „jS. fr. Pr.^piSc, sam minister Waddingtcn, in prej zbornici razlozil namero svoje politike. — Buski poslanik v Londonu, Suvaloy, je baje nze Y&raj odsel v Peterbnrg po svoje zadnje poduke, kako se ima vesti, in pride potem v Berlin. — Angleski listi pripo-yedujejo, da ste se Busija in Anglija o sledecih toLkah dogovorili: Osnnje se neodvisna Bulgaria, — Tesalya, Epircs in Kreta se pridruzijo Grslri; — Serbija in Ornogora se nekoliko raz-iiriti s privoljenjem Aystrije, vse druge turske dezele dobe avtonomijo pod varstvom mednarodne komisije. Sultan ostane v Carigradu z nominelno auvreniteto. Serbija upa nekda, da dobi na kongresu Staroserbijo, ker je tudi Busija obljubila za njo govoriti. Iz Bima se poroca v ^Deutsche Zeitung": Tukajsnji kabinet je dolofiil Angleski italijansko stali&e t orijentalnem praSanji. Italija poudarja, da se nje upliv na vzbodni strain balkanskega poluotoka kot Avstriji enakopravnega spozna, da se nc dozene nobena posestvena sprc-memba na korist Avstrije, ako se Italija pri-merno ne odSkodnje. — Italijanski lev uze zopet Skilja po nasem jugu. V Carigradu se gode vedne spremembe na vladnen; krmilu. Savfet pasa je imenovan za velikega vezirja pa tako, da olirani Se zmirom tudi ministerstvo zvunanjih zadev. Mustapha Phospor je stopil na raesto odstavljenega Mah-mut-Damata kot vojni minister in hoce izvajati reforme (!), po katerih se ohranijo prijazne raz-mere mej Tureijo invnaiijimi vladami. Sevedno se iopiii stara oholost na razvalinah razpale Tnriye. ________' Razne vesti. Cesarski dar. Nj. Veli&mstvo, presv. cesar,je blagovolil podariti morski kopelji v Gradu 300 glM Kanalski pozarni strazi 100 gld. in soseski Zalov-§e 200 gl. za pokopal&ce. GoriLki magistrat razpisuje sluzbo glasbene-ga u&telja ter, da zuajo tudi v unkraj meje koliko je plaLe, navajaznesektudi v ital ij anskih lirah. Hi treba mnogo ugibati, kam merijo taki razglasi. Policijska praiskava je bila te dm v neki ker5mi na Korenju, ker je doticni kercmar na suniu, da pospeSuje kupcijo z ponarejenimi bankovci, kipri-hajajo veclnoma iz Italije. Kercmarja in njegovo zeno je denila policija za zdaj v hlad pa tje, kjer nij—muh; doticna preiskava bode pa dokazala, ali po krivdi ali ne! t Anton Hei&rich, kot izvrsten ;pevovodja in zenijalen skladatelj vsem carodnim muzikalnim krogom dobro znan, umerl je v Ljubljani 4. t. m. Danes popo-ludne bo njegov pogreb. Njegove krepke kompozicije so se naj bolje vdomacile v Trstu in v trzaSki oko-lici, pa tudi drugod na Slovenskem jib povsod radi pojo. V zadnjem casu je ranjki Bajdrih. sluzboval kot uLitejj na Krasu. Bodi mu zemljica kbkat ToLa je vceraj popoludne zopet razsajala po ne-katerih krajih na GoriSkem. Zadela je posebno v ka-nalskem okraji obcM Doblar m Bocinj in prav veliko Skode naredila. Na Doblarji in deloma tudi *iie v Rutin je vzela Scmoma vse, kar je raslo na pojji. Trte, sadno drevje, njive, yse je golo, kakor po zimi. Bocinjci, nesrecni BoCinjci, katere toliko let uie preganja trtna bolezen in ki so dve let! zapore-doma po pozarih strasno terpeli—so zopet budo po-ikodovani. Kako naj si budo ti revezi za naprej po-magali? Bog se usmilil Imonovanje V. cast. gosp. Cibie Anton, do sedaj yikar v Podsabotinn,je imenovan za zupnika-de-kana v CerniCah. Gestitamol ,^L'Isonzo" pripoveduje v svojem konfiskova-jem clanku iz Pod gore, kateregasem p0 nakljucbi pral, da je gosp. Evgen baron Bitter ukazal pobrati itaL zastavo na Kaivaryi. To ni res. Gosp. baron je *e sladko spal, koso deialci na moje povelje zasta-2* fif1 PrineSUj °b &I/2 ^ 4U%m Je »ila,oze v Andrej Kocjancifi 1. r. Ustrelil se je* tako smo dar.es od nekatcrih Sempascev sli^ali, y iempasunek28 letoi AngeloMo-nari, ker je terpel na sn§ici. Fant baje nij hotel cakati poLasu pribliiajof e se smrti, nego storil je konec svo-jemu vednemu bolehanju s puSko. DruStvo c. k. n. n. po§tnih predstojni-kov in odpravnikov na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem, bode imelo dne 8. junija ob 10. uri predpoludne ¡ Trstu, hotel 8Delorme* na eYeiikem trgu4 svoj oMni zbor. Dnevni redje: 1. Porofiiio predsednikovo o minolem draStveBem leti. 2. Porocilo blagajnikovo o denamem stanji in §tevilu udov. 3. Po-samezni nasvetje. 4. -Volitev vseh dru^tvenih odbor-nikov. Fotop. Na morji Wizo anglt-^ke obali se je do-godila pred kratkem straSna nesreca: potopila se je nem§ka oklopna fregata nKurfurst.H Tri ladije so bile na potu v tem morji: nPretissen1*, „(.irosser Kurfuret* in „K6nig IVilhelm". Xa ladiji ^Grosser Kurftir&t-, katera je se silno hitro^tjo plavala, snazili so ravno vojaki vse piostore in topove, ter so bili raztreseni v Yseh ddih ladije, pod povr^jein in v stolpih. Naen-krat zaLutijo vsi ua ladiji strasen sunec. in v malo trenotkih potopila se je ta lepa Iadija z ljudmi vied. Resilo se jih je izmej 125 pomorScakov, Ca-jtnikov, druzega osobja in potem 5e jednega oddelka vojakov, le 255 moz; drugi so utoniii, anjihovih trapcl doslej §e nijso naSli. Ta straSna nesreCa nastala je po krivdi poveljnika ladije: „K(inig lVilheIm.u Kakor uze omenjeno je Iadija BGrosser Kuit'iirat14 z veliko hitvo-stjo jadrala ; naenkrat zupazi na svojem potu pred se-boj veliko potuiSko ladijo, ki je tudi naravnost proti njej hitela. Da bi be ladiji ne trtili, obrne poveljnik oklopnc ladije svoje ladijo, ter da doticno znamenje sledecej ladiji MW'ilheImM. Poveljnik te ladije pa ali tega znamenja iz nepaznosti ni tdiSal, ali pa je bilo znamenje preslabo,—„lYiIhelmM drevi naravnest proti nKurfiirstu14, zadene silno vanj, ter se mu tt kv. me-trov globoko v telo zadere, na kar se je takoj vojua Iadija gKurfarst" utopila. Lakota. Na Kitajskem trajeuze tri Ieta zavolj suse stiasna lakota, za katero je tisoC in tiso6 Ijiult uinrlo. Ljudje, duhovsCina in vlada ne vedo, kako si pomagati,—seveda hocejo boljSih iasov na cudeti nacin doseci. Kitajski cesar je daroval bogovom uze mnogo najfinejSe svile in btezStevilno zivali, da bi jih om'e-Cil, da bi bogovi mislili, da vlada zdaj drug cesar; pometali so mnogo kipov bogov y vodo, da bi jim bog voda dal deija—a zavse to se kitajski bogovi nezine-nijo, in susa le Se traje. Ponudila sta se /zdaj celo jeden knez in kitajsk duhovnik, da se iz ljubezni do domovine dasta ziva sezgati, da bi se bogovi nesrecnih ljudi usmilili in dezja poslali. Ne ve se Se, je li vlada sprejela ponndbo teh dveh moz, ki hoceta kineske bogove utolaziti. Terzno porocilo. Veudar enkrat so zacele cene raznega blaga, posebno pa zitue padati. Koruza, ki je bila pred nedavnem po 2 f. 10 do 2b (31 litrov) je sedaj vpala na 1 i". i)G do 2 f. 5 n. Into je prav, kajti naj si bodi Furlanec ali nas hribovec, Kraserec itdv vsem tem je glavna pa uajbolj izdatna icd—polenta, brez te nij nobena kmecka hisa. Svaritt pa je treba posebno naSe kmete, ki po enmeroik kupujejo, da ne bi gledali pri kupovanji le na naj nizjo ceuo kajti tako blago nij izdatuo, ker lehko in dostikrat pokvarjeuo. Obela je draga in ce kmet uze je kos su-he polente, naj bode vsaj ta dobra in naj ne gleda pri kupovanji za 5 ali 10 novcev, ceje blago lepo, ce hoce imeti posteno—polento 1 Euako koruzi vpala je tudi psenica; placuje se sedej lepa gorska po 3 f. 10 in vsled te je i nioka cenejsa, Bitterjevi izdelki ima-jo sledeCe cene:I f. 23.50,1120.20,IU 18.80, IV 16.80 V 13.20, VI11.—; otrobi debeli4f. 60, drobaiof. 100 kil. Bajz se dobiva po magacinih od 19 f. 50 do 22 f. 100 kil, jeCmen eel po 1 f. 95, pehan po 3 f, 60 (21 litrov); oves po 8 t 50, ali pa na mero po 1 f. 40; tizol je po 2 f. 60. Pivo iz ledenice na Korenju „pri ibntani," zdaj ki se je lehko pije, ker toplo, v sodicih po 25 litrov „Export" 4 f. 40 „Marzen* 1 f. 10 za mesto je 90 soldov draze z dacem vred. Sicer so pa cene zita sevedno spremenljive, da-nes tako, jutri spet drugace, sploh je letoSnja zitua kupCija prav tezavna, ker sleherni dan spremenljiva. Javna zahvala. Toplo zahvalo izrekamo: starsi, soproga, brata, sestra in deca umerlega, nepozabljive ga Ivaaa Fuiiani-ja vsem onim sosesCanom, vsem od blizo in daleC prislim sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim, ki so 19. maja v toliko nepricakovauem stevilu udelezili se sprem-stva, ter tako pokazali nepozabljivemu Ivanu dogrobuo ijubezen in zadnjo cast. Najlepsa zahvala bodi visokocastitej duhovaini, slavnemu stareSinstvu, gospodoma ucite^ema in Djima izrotenej Sols, mladez'l Hvala Vam gosp. Klavzar za tako ginljiv nagro-bni govor, ki je vsakemu izvabil biser iz oCesa, in iz ust zadnji pozdrav: mir tvojemu prahu! Kako pa naj se Vam zahvalimo, s Cim naj Vam poplacarao dragi pevci, sobratje Ivanovi! Najprimer-nej§e placilo Vam bode: sladak spomin na svojega so-pevca Furlani-jevega Ivana. Bifenberg meseca maja 1878. ^ALUJOCl SOBODNIKL .PR1LICXA UKUPOYILA." r»r«".ej-i veiiaj ni.'t NOVO! NOVO! NOVO! Xoii, Tiiice in (lice U jTavi'ij* .,SI:t:tlItuJF;KI, li<*!e inaj »e ne faincnj* * nei'lravim t^k'j zvauifu „.. nsinsr tero p<*»taee rumens ah- \n> osii.-m-loevni ra!«ii. l>a jt« r,ai>-ritno, tuir.n*. J» uatauu belo, dajemu loLt-l.VO IMtUUgiVi t('J tnecu zlio . r (ft. 1.30 V,l „ n.icv .,!'.» i, |H.-ata'i:i.kov ieti n<.i« nil I i" } .»AKo HI Klr.VM i:.S inr.ja.! ('t.:» / vnini i!i;i't'(orii iitinitu nrvUvti'ii pi^tt'l'.' I 11 in!, ii:;2 ftld. M WHI1(» D «1. Up»n;fno SUKllKK.NK ZKL'>K Hit:! <> «¦ L. lmn^-4 iif.vl» j,-t-,-kusime, jtatanrrso rcffulimrn; in tu<':>..> i.|i,<-r » :'i..triir.'i jiur.-ntinim. I »re!>. riiin.ler.-A z tm,,;., num. gl. 1'.' aam.i ifi i, ,<, 1 „ sakorcAitkriit.aU-kluni , (fl. I.V.W „ jjl. :t.;,ti .' K vi*ki un .1 ;-1 „ rcnontoir-urii » krUt. slrklum irmvija nc pri '»a.'a>j /ait-,a; I riHc'M.i lire* kij[.«'a> nsfw. «l. -'"> ««ii') Bl. I". '..i\ Un 'j*"' L»',«'»;> Srcucrco lirr.f. r<:nii- e oil iflii. L*'Jj -<-/ ,n;i« (t»h- r,.i in hr:;z lilinarai /. ie| arat(;m »ri''! (veak ajiarar naroja lain]!)' ni- i»n»:avlj.ijr.i Jaiiko na t:u." , u!i nhriiajo na /,\i. alt na (mil-".trupje. l)o(»rjta /a v*ak»ga Ln t*. *»aWi kf aj'. l,ttmi,u za na stfiio \>a g\. i. \ . , ..... mi/.« * ', I l "t,,r i'UnA -" kr »''«>*k, kaku in " " y„\ ,tr,,j, I I t.'J it!,i4 u,"i» «'"»«. »» v.ak, ,.ri.J.-ct Leptti plumeu kakoi* pri iircmoKoveni plinu. .W'/j ceneji od petrolijit. OlMtrno eenikp j>f»?iljamo i(««tiii)J, li|tt};«» pa lo pruti pUi'ilu a!i (.'iHlnera puvzctj'!. I''*!»ivii an ?i.VM«) pri liSxpoi'LliauM JSctlollioim9 Wien, Margarethenstrasse 13. i ti ZDRAVXIK Marl t Knraii i stanujc zdaj v nunskih ulicah (Via delle Monache) h. st. 387 I, nadstropje. izdavateij w odgp?pwi iweOoik; ANTON ^ABUANX. — Xiskar: MAIUNG t Gorici, mi darqmq nam I najpotrobncjSj;doumfe orodjc, kakor: zliir za I kavo in jcdi, no/*' ia vilire itd. itd. I Od koiikuivm-ga (MkrliruHtvu prod kratkini mt nif II prisli? vt>liki> aiigliH.ki! tnvaine /u l»nttmija-.siv)iri> miio I dobili jiDziv, my \sr izdtdku u Imtanija-Wtibtii, ki jih I pri tins v zulogi iiimmt), /a myjlinio odskodnirio pn-vuza | in l/, Joluvskf! plat« darujunio. I Ako «!• vpo.slji! zin'.st'k it I i tuili proti pov/ctju rem'. I ki j« pri vrtiicMn izdidku ozmu't.'im, samo za pi>vrtiit**v | troj-kov pruvoza iz Augle*>k«n-j SN1. •*. zdaj.....gl. J.HO | I'oleg tega elegaiitui sVftCiiiki, par pi> gold. I.—, •*. ¦¦-, j| 2..">0, .5.—; ta*u po kr. 50, 7:., bo, gld. KID; mojolke wi I kavo ali caj po gld. 2.- -, 2.50, 3.—, 4.--; svouuiki z | roi'i, par po gi. S.GU, lu.GO. 14. --, 20. ; sl'adkorm; pit- i| sice po gld. 2. --, G.hi>. -1.--, 5.yu. 7.- -; >-Udkttrm> mp- I nice po kr. -1<>, 7."), i)o, gld. 1.- ; ^kU-meo /* kis in tdje | po gld. 2.00. :;.M>, 4.20, «.; piujic! .-.a M iua-l». j o | kr. 1»5, gl. 1.70, Lmj, 4.20. 4. ti-r »u nmogubrojm izdelki. I 2^* Posebnega pozora vredno: ~^g[ I 6 komadov naniizniu nozev, z Hajtinojiimi riuaji n I britanija-arubru, z aii^lc-skimi jfklonimi o*trinami. o ko- | niadov bas takuvik. \ilic, t> komadov tv/.kih izv;*tiiih | zlic za jedi, »j kumaduv bas tukovih zlic za kavo, v | elegactnt-j kaseti od barSuaa. vkupo 2-i kothadov. ki'ro I prej stali brez kaseto guld. 13.—, stane zdaj 4 ka