Se danes, v asu hitenja, potrošništva in vse splošnega pretiravanja, kdaj ustavimo in vprašamo kakšno hrano jemo in kakšen je njen vpliv na okolje in družbo? Kakšna je hrana, ki prihaja na našo mizo, kje in kako je pridelana, kaj se z njo dogaja med transportom in preden jo trgovec postavi na svoje police? Intenziviranje kmetijstva je pripeljalo do uporabe novih pridelovalnih tehnologij, ki so na eni strani pove ala produktivnost, na drugi strani pa za ela povzro ati tudi številne negativne vplive na okolje in družbo. Pretirana uporaba pesticidov, herbicidov in umetnih gnojil onesnažuje vode in zrak, intenziviranje pridelave dolgoro no vodi v iz rpavanje in zaslanjevanje tal, vpliv uporabe gensko spremenjenih rastlin na okolje in loveka, pa še ni dovolj raziskan. Razlike zaradi neenakomerne porazdelitve virov, sredstev in hrane se samo pove ujejo, zato imamo na eni strani države, ki uni ujejo svoje pridelke, na drugi pa velik del svetovnega prebivalstva strada. ožnosti so, da je hrana, preden je prišla na naš krožnik, zrasla v razmerah, kjer kmetijstvo temelji na otroškem delu in suženjskih odnosih. Tudi premeš anje hrane iz enega konca sveta na drugega kli e po razmisleku, saj slišimo vedno ve pozivov, da je prehranjevanje z lokalno hrano bolj zdravo, hkrati pa zmanjšuje tudi negativni vpliv na okolje. Znamo potrošniki sprejemati odgovorne odlo itve in izbrati zdravo hrano zase ali se pustimo prepri ati oglaševalskim prijemom živilske industrije, ki so lahko tudi zavajajo i? Kaj pa embalaža? Nas pritegne privla na embalaža ali raje posežemo po izdelku, ki nosi oznako bio? Ali v svoje nakupne odlo itve vklju imo tudi razmislek o embalaži, ali je embalaža potrebna, jo je mo reciklirati in kam jo bomo odložili? Beremo drobni tisk na etiketah in poznamo vse dodatke in njihove u inke na lovekovo telo? Razmišljamo kdaj o tem kako hrana, ki jo zaužijemo vpliva na naše telo? Strokovnjaki opozarjajo, da so predelana živila osiromašena hranilnih snovi, vitaminov in mineralov, ekološko pridelana živila pa imajo visoko hranilno prehransko in zdravstveno vrednost. Si vzamemo as za pripravo obroka, skrbno izberemo sestavine in posledi no natan no vemo kaj vnesemo v svoje telo? In kako jemo? Si vzamemo as in se popolnoma posvetimo hrani, ali želimo v asu obroka priti na teko e z dnevnimi asopisi, se pripraviti na naslednji sestanek ali poiskati kakšno informacijo na spletu? Spoštujmo hrano in uživajmo v vsakem grižljaju, ki ga pojemo! Že veste kaj boste jedli danes? Prijetno branje vam želimo in vas lepo pozdravljamo! Izdajatelj: IRDO -Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradovi eva ulica 26, 2000 aribor, Slovenija, www.irdo.si, Uredništvo: info@irdo.si. V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Besedila niso lektorirana. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno lanom inštituta IRDO. stran V SREDIŠ?U: Kakšno hrano jemo?...........................................................................................................1 VSEBINA – v tej številki preberite:............................................................................................................2 1. Strokovni prispevki, razmišljanja, predstavitve ......................................................................................3 Intervju z Antonom Komatom, ekologom, neodvisnim raziskovalcem, pisateljem in publicistom................3 arjaBoži ,Naravnapotd.o.o.,predstavitevinosebnaizkušnja............................................................4 2. Aktualno.............................................................................................................................................5 ednarodna nagrada za inovativne delodajalce AARP ........................................................................5 Ekološka karavana OSVED................................................................................................................5 Pobuda za trajnostni razvoj med realnostjo, nerazumevanjem in vizijo................................................5 Potenciali za teritorialno sodelovanje z Zahodnim Balkanom...............................................................6 Etikazanovotiso letje:Dalajlamakmaluv ariboru .........................................................................6 Indijska javnost razdvojena glede genetsko spremenjene hrane .........................................................6 Poto nikpozvalkzakonodajizazaš itotal ........................................................................................6 22. april, svetovni dan Zemlje...........................................................................................................6 Nevarnostvar nihsijalk...................................................................................................................7 Nagrade za družbeno odgovornost podjetij -Ethical Corporation Awards.............................................7 3.Javnepobude,peticije,nate aji ...........................................................................................................7 Evropska komisija odobrila rast gensko spremenjenih pridelkov..........................................................7 4. Zgodilo se je.......................................................................................................................................7 Dostojantvo za vse ..........................................................................................................................7 Konferencaorazvoju loveškegakapitalazatrajnostnagospodarstva.................................................8 Kršitve lovekovepravicedozdravegain istegaživljenjskegaokolja..................................................8 Zdravje med študenti – Škisovi dnevi zdrave prehrane .......................................................................8 Izbran novi ekološki znak .................................................................................................................8 Svetovnidanvar evanjazenergijo...................................................................................................9 Priro nikEvropskekomisijezaocenjevanjevplivovizdelkovnaokolje.................................................9 Zelena delovna mesta so klju izhodne strategije...............................................................................9 Potujo arazstavaSlovenija50+.......................................................................................................9 Fotografska razstava Globalni svet.................................................................................................. 10 Komuniciranje o podnebnih spremembah in energetski prihodnosti................................................... 10 Pomladno sre anje lanov Slovenskega društva za trajnostni razvoj.................................................. 10 11. Bled Forum o Evropi................................................................................................................. 10 Odenergetskepotratnostidou inkovitosti...................................................................................... 10 5. IRDO sporo a in vabi......................................................................................................................... 11 Družbena odgovornost in izzivi asa 2010 – Narava in lovek ........................................................... 11 Horus 2010 -Slovenska nagrada za družbeno odgovornost .............................................................. 11 6. Intervju: ercator, finalist nagrade Horus o eko izdelkih...................................................................... 11 7. Strokovna literatura s podro ja družbene odgovornosti-za lane s popustom! ...................................... 12 CD knjiga: Sustainable Strategies in Travel and Tourism...................................................................... 12 Zbornikprispevkov:Družbenaodgovornostinizzivi asa2010:naravain lovek................................... 13 Predstavite se v IRDO e-novicah!.................................................................................................... 13 ssssssssss Sam uporabljam namesto ekološkega kmetijstva (ki je sicer popularen izraz), bolj pravilen termin biotsko kmetovanje. Temelj biotskega kmetovanja je sodelovanje z naravo, ne pa vojna proti naravi. Naj navedem primer, najbolj kemi no intenzivna njiva industrijskega kmetovanja ima biotsko produkcijo na nivoju polpuš av, npr. tako zani evano mo virje pa vsaj petkrat ve jo. Torej bi se morali še veliko nau iti od narave preden osušimo ali zasujemo že zadnje mo virje. Po drugi strani pa je prav uporaba agrokemi nih sredstev in pesticidov povzro ila katastrofalni udar po naravi in lovekovem zdravju. Vse strupe, ki jih polijemo v naravo, dobimo povrnjene nazaj na naših krožnikih in v kozarcih. Narava je najbolj pravi en sodnik. Koncept industrijskega kmetovanja se je razvil v analogiji s konceptom velikoserijske proizvodnje v tovarniški hali. Toda polje ni tovarna, v kateri lovek lahko nadzira inpute. To je dokaj naivna zamisel. Naivna in nevarna, kajti uporaba strupov je kot me z dvema reziloma. Eno je usmerjeno proti naravi, drugo pa loveku na vrat. sS Glede kmetijske politike katastrofalno. Apologeti zelene revolucije še vedno žde v preživeli dogmi agrokemizacije. Sami lahko ocenite, kam nas je to pripeljalo. Imamo le tretjinsko samooskrbo, saj kar dve tretjini hrane uvažamo. To je v asu, ko razpada globalni prehranski trg lahko usodno za prehransko varnost državljanov. Tisto, kar je danes prepoznavno kot globalna polomija v vseh pogledih, moramo reševati lokalno. Predvsem prehransko varnost. Slovenija nima nobenih možnosti, da s svojo kmetijsko tradicijo drobne posesti in neugodnega reliefa konkurira velikim državam. Imamo pa priložnost razviti biotsko kmetovanje, toda… Na potezi so osveš eni kupci, ki naj zahtevajo biotsko pridelano hrano. Kupci kreirajo ponudbo. Ko bodo ljudje spoznali, da v kemi no kontaminirani hrani ti i vzrok vsaj za 80% degenerativnih in rakavih obolenj, bo stanje precej druga no. sSssssssss Potrebno je spoznanje: si, kar ješ! ?e ješ strupe, boš zbolel, e ješ zdravo hrano, boš ohranil zdravje. Lokalno pridelana hrana je prihodnost, predvsem zaradi cene in kvalitetnejšega nadzora. sssssSSsss GSO so kreirani zaradi ambicij korporacij po nadzoru nad svetovno prehrano. Niti enega razloga ni, da bi ljudje jedli to hrano ali jo kmetje v RS gojili. Poglejte deklaracije in vedite, da je vsaj 80% vse soje gensko spremenjene in vsaj tretjina koruze. ssSssssSss Slovenija je na razpotju, etrtino vodnih virov imamo uni enih, polovica je na meji kontaminacije in le še etrtina je neopore nih. ?e pristanemo na plastificirano vodo, se bomo odrekli vodi kot skupni in javni dobrini. Dali bomo priložnost kapitalu, da privatizira vodne vire, potem adijo, vodna varnost in vodna suverenost. ?e pristanemo na filtre, se odre emo zdravi vodi iz podtalnice. islim, da je odlo itev jasna. ?as, ki nam je še na razpolago pa je dragocen, kot je dragocena voda. Sssssss Po kon ani tekstilni fakulteti konec šestdesetih let sem bila zaposlena na razli nih delovnih mestih: u ila sem na srednji šoli, nato sem bila tehni na direktorica v tekstilni tovarni. V sedemdesetih letih, ko so tudi k nam na veliko za eli prodirati ra unalniki, sem se preusmerila na podro je informatike in organiziranja poslovanja, kar je najbolj zaznamovalo mojo delovno dobo. Ko smo se tudi Slovenci resno zapodili v podjetništvo, sem leta 1989 ustanovila svoje prvo podjetje VIA, v okviru katerega sem izvajala svetovanje in vodenje projektov organizacijske in informacijske prenove. Približno v istem asu, leta 1988 sem zaradi zdravstvenih težav popolnoma spremenila svojo prehrano. Iz prehrane, zelo bogate z živalskimi beljakovinami, v kakršno so nas prepri evali v letih po vojni (pa vse do pred kratkim), sem prešla na rastlinsko bioprehrano. Zame izraz bio pomeni ve kot le ekološka pridelava. Ekološko pomeni (prav na kratko, poenostavljeno povedano), da gre za hrano, pridelano brez škodljivih kemikalij, nenaravnih postopkov in gensko spremenjenih organizmov. Bio (iz grš ine byos-življenje) pa pomeni hrana z ve življenja, im bolj naravna (ni dodano, ni odvzeto), z ve živimi (rastlinskimi) substancami, z ve življenjske energije, ki jo v hrano lahko vnese le lovek. Sprememba prehrane je name vplivala presenetljivo dobro. Ne le, da se je popravilo moje zdravje, in brez vsakega odrekanja uredila telesna teža, postala sem mnogo bolj dovzetna za dojemanje finejših plati bivanja in sobivanja. Postala sem še bolj kreativna, moja želja doprinesti k boljšemu svetu se je še pove ala. orda sem tudi zato pred koncem delovne dobe v želji, da bi svoje delovne izkušnje posredovala drugim napisala in izdala svojo prvo knjigo Sodelovanje in organiziranje. S asoma sem ugotovila, da moram za višjo kakovost življenja narediti še ve kot spremeniti le prehrano. Za ela sem z redno meditacijo, s prou evanjem življenjske energije, skrbeti za zdravje le na naraven na in. V tem asu sem izdala svojo drugo knjigo: Hrana za dušo in telo, ki vsebuje osnovne napotke za zdravju prijazno kuhanje. s Ko sem se upokojila, sem zaprla podjetje VIA, a notranja želja me je napotila naprej. Za ela sem se intenzivno zanimati za ekološko bivanje oziroma sobivanje v želji sodelovati pri ustanovitvi ekološko zavedne bivalne skupnosti. V za etku tega tiso letja se mi je zdelo, da gre vse prepo asi, zato sem se odlo ila, da bom svoj as uporabila tako, da bom ljudem posredovala še ve izkušenj iz svoje biokuhinje. Ker v letu 2003 nisem nikjer našla knjige, ki bi vsebovala le recepte za biosladice, sem to za utila kot tržno nišo. Uredila sem nešteto svojih receptov za zdravju prijazne sladice iz ekološko pridelanih živil, z naravnimi sladili, s polnovredno moko, z veliko sadja itd. Zbrala in sistematsko uredila ter priredila sem izredno veliko jedi, ki jih lahko pojmujemo kot zdravju in naravi prijazne sladice. Vmes sem vpletla dogodke in na in priprave iz let po vojni, ko je bilo še vse naravno, bio in predvsem rastlinsko. Pa tudi skromno, saj smo krofe jedli le za pusta, potico za praznike. V knjigi sem pokazala, da je tudi klasi ne (slovenske in druge) sladice mo narediti s polnovrednimi sestavinami, z rastlinsko maš obo, z rastlinskim mlekom, torej vegansko. Osnutek knjige z naslovom Božanske sladice sem ponujala slovenskim založbam. Založniki mi niso nudili možnosti, da knjigo uredim in oblikujem po svoje. Tako sva z možem zopet odprla podjetje, tokrat z imenom Naravna pot d.o.o., v okviru katerega smo nato izdali Božanske sladice. Knjiga je bila sprejeta nepri akovano dobro. ?ez dve leti se ji je pridružila še knjiga Škratova arobna kuhinja, ki k pripravi in uživanju naravne hrane vzpodbuja naše najmlajše. Namen knjige Božanske sladice je tudi vzpodbujanje slovenskih proizvajalcev, da bi pridelovali zdravju prijazne jedi iz doma ih sestavin. Nekaj lastovk je že, upam, da jih bo kmalu še ve . Res ni potrebno, da se na policah trgovin z zdravo hrano bohoti toliko sladic iz tujih dežel. Sami znamo narediti zelo dobre, pa še bolj sveže bi bile. Pa tudi toliko kemikalij za dolgo trajnost ne bi vsebovale. sS Osebno si prizadevam predvsem zato, da bi ljudje zdravje dosegali ali obdržali po im bolj naravni poti. Ekološka in imbolj rastlinska hrana sta po mnenju in izkušnjah veliko ljudi ena najboljših poti. Ne le za zdravje ljudi, tudi za zdravje planeta ter za doseganje miru in sožitja. Ve ina ljudi ve ne dvomi, da so beli sladkor, bela moka, kemi ni dodatki (za trajnost, barvo, okus..) in velike koli ine proizvodov z živalskimi sestavinami zdravju škodljivi, da povzro ajo bolezni ter razdraženost. Ob dejstvu, da je vse ve ljudi (predvsem otrok), ki so alergi ni na živalske proizvode kot so jajca, mleko, maslo, smetana, skuta, ne bi ve smeli zatiskati o i. Dejstvo je tudi to, da lahko tako velike koli ine mesa, jajc in mle nih proizvodov, kot jih svet porabi danes, nastane le na ogromnih farmah z uporabo nenaravnih postopkov in snovi. Te umetne snovi užije lovek skupaj z izdelki živalskega izvora. Farme pa niso le velike uporabnice umetnih snovi ter neprijazne do živali, temve sodijo tudi med najve je onesnaževalce okolja. Zato me veseli, da je vsak dan ve ljudi, ki se odlo ajo za zmanjšanje uporabe nenaravno pridelanih živalskih sestavin in tako prispevajo tudi k varovanju okolja. S knjigami o zdravju in naravi prijaznih jedeh želim poudariti, da veganske jedi niso le za tiste, ki imajo alergije in druge zdravstvene težave. Vse ve alergij in drugih težav jemljem kot opozorilo narave, da je preprosto napo il as, da zdravju in okolju prijazne jedi iz rastlinskih sestavin zavzamejo svoje mesto kot normalen sestavni del sodobne prehrane in da niso ve le dieta. ss Razen promoviranja zdravega na ina prehranjevanja s pomo jo knjig in predavanj ter delavnic, se skupaj s somišljeniki ukvarjam s širjenjem idej o ekovaseh. Gre za bivanje v naravi, v hišah iz naravnih, avtohtonih slovenskih materialov, za varstvo narave, za naravno pridobivanje energije, za lastno pridelovanje in predelovanje hrane, za loveku in zemlji prijazno poslovanje. Poslovanje, ki ima v prvi vrsti namen služiti v skupno dobro in s takim delom tudi zaslužiti za življenje. VIR: http://www.ekvilib.org/druzbena-odgovornost-modra/natecaji-dobrih-praks AARP, nevladna organizacija za osebe nad 50. letom starosti, vabi delodajalce, da se potegujejo za ednarodno nagrado za inovativne delodajalce, ki bo letos podeljena že tretji zapored. Ta mednarodna nagrada prepoznava inovativne kadrovske prakse neameriških podjetij, ki se spopadajo z izzivi, pred katerimi se znajdejo delavci nad 50. letom starosti. Razpis za prijave je odprt do 24. aprila 2010. S Vir: http://www.ocistimo.si/Novice/Karavana-OSVED-s-tridnevnim-postankom-v-Celju.aspx Ekološka karavana O istimo Slovenijo v enem dnevu bo potovala po Sloveniji in do 15. aprila 2010 obiskala vsa ve ja slovenska mesta. Namen karavane je prebivalcem Slovenije približati projekt in predstaviti primere dobre prakse na podro ju ekologije in okoljskega ozaveš anja ter opozoriti na problematiko divjih odlagališ v Sloveniji. Društvo Ekologi brez meja bo namre 17. aprila 2010 organiziralo najve jo prostovoljno okoljsko akcijo v zgodovini Slovenije: O istimo Slovenijo v enem dnevu. Okoli 200.000 prostovoljcev iz vse države, ki že od jeseni iš ejo divja odlagališ a, naj bi ta dan odstranili najmanj 20.000 ton nelegalno odvrženih komunalnih odpadkov. Pridružite se jim tudi vi! ss Vir: http://www.umanotera.org/index.php?node=12&id=12357 Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj 30. marca 2010 v Ljubljani, v okviru projekta Plan B za Slovenijo, organizira razvojni forum– Pobuda za trajnostni razvoj med realnostjo, nerazumevanjem in vizijo. Forum bo odgovarjal na mnoga aktualna vprašanja, kot na primer kako razumemo trajnostni razvoj posamezniki in kako razli ne skupine ter kako lahko zagotovimo, da bo Slovenija v novem strateško­razvojnem ciklusu, v katerega vstopamo, zagotovila uresni evanje na el trajnosti. s Vir: http://www.kon-cert.si/ inistrstvo za okolje in prostor 19. in 20. aprila 2010 v ariboru, organizira transnacionalno konferenco: Potenciali za teritorialno sodelovanje z Zahodnim Balkanom. Trajnostni razvoj Evrope temelji na razvojnih potencialih njenih regij. Kakovost in raznovrstnost virov -regionalnih endogenih potencialov -predstavlja pomemben razvojni kapital, ki ga je za izvajanje skupnih ciljev politik, kot so uravnotežen trajnostni razvoj, uspešnost in konkuren nost regij, boljša kakovost življenja in dela, potrebno uporabiti na imbolj u inkovit na in. Na konferenco so povabljeni predstavniki razli nih interesnih skupin, upravnih ravni, omrežij, raziskovalci ter predstavniki programov teritorialnega sodelovanja. s Vir: ariborski utrip Nobelov nagrajenec za mir -tibetanski verski, politi ni in duhovni voditelj, XIV. dalajlama Tenzin Gyats bo 5. aprila pripotoval v aribor. Naslednjega dne, 6. aprila ob 9.30 uri bodo skupaj z njim v estnem parku zasadili drevesa miru, nato pa bo obiskal Prvo gimnazijo aribor ter nagovoril dijake na aistrovem trgu. Ob 13. uri bo dalajlama imel predavanje »Etika za novo tiso letje« v dvorani Tabor. V sredo, 7. aprila bodo dalajlamo ob 8.50 sprejeli pred stavbo Univerze v ariboru, nato pa bo sledilo predavanje »So utje – umetnost sre e«. Poudarek obiska je delo z mladimi, dalajlama pa bo aribor zapustil v sredo predvidoma ob 13. uri. ssss Vir: http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/umetne-hrane-se-ne-bo-na-kroznikih-v-indiji/223207 Indija je za nedolo en as odložila pridelavo genetsko spremenjenje prehrane.Indijski minister za okoljeDžairam Ramešje napovedal moratorij na pridelavo genetsko spremenjene zelenjave, dokler ne bodo neodvisne znanstvene študije potrdile varnosti gensko spremenjene hrane tako za uporabnike, kot za okolje in s tem pomirile tako strokovno kot lai no javnost. Vir: http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/10/271&format=HT L&aged=0&language=EN&guiLanguage=en http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference= E O/10/79&format=HT L&aged=0&language=EN&guiLanguage=en http://www.primorski.it/stories/STA/102475/ Evropski komisar za okolje Janez Poto nik, je 12. marca 2010 v Bruslju pozval okoljske ministre Evropske unije k zavezujo i zakonodaji za zaš ito tal. Le malo držav ima namre strogo zakonodajo za zaš ito tal, na mednarodni evropski ravni pa zaenkrat takšne zakonodaje ni. Tla so življenjski prostor ve kot etrtine vseh živih bitij, predstavljajo tudi dragocen vir za hrano, vlakna, gradbene materiale, isto vodo, ist zrak, uravnavanje podnebja in pridobivanje antibiotikov. Biotska raznovrstnost tal je gonilna sila za proizvodno zmogljivost, vendar pa se soo a s številnimi nevarnostmi. Novo poro ilo Evropske komisije poudarja, da bi nepravilno ravnanje s tem naravnim virom vplivalo na poslabšanje podnebnih razmer, ogrozilo kmetijsko proizvodnjo in kakovost podzemne vode. Direktivi o zaš iti tal še vedno nasprotujejo Avstrija, Nem ija, Nizozemska, alta, Velika Britanija in Francija. Komisar je napovedal, da bo v naslednjih mesecih v pogovorih z okoljskimi ministri teh držav, skušal odkriti zadržke do direktive. s Vir: http://www.energap.si/?viewPage=124 Svetovni dan Zemlje 22. aprila na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že ve kot 30 let. Za etki praznovanja dneva Zemlje segajo v leto v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Organiziral je predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na težave v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila leta 1970, ko je na prireditvah, posve enih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazli nejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. ss Vir: http://tovarna.org/node/2074 Evropska komisija vzpodbuja uporabo var nih sijalk. Leta 2012 bo namre po sklepu komisije na obmo ju EU prepovedana uporaba in trženje klasi nih žarnic z žarilno nitko, v celoti pa jih bodo nadomestile var ne sijalke. Var ne sijalke vsebuje živo srebro, ki lahko že v majhnih koli inah škoduje živ evju in možganom, zato je zelo pomembno kako uporabniki ravnajo z njimi, predvsem v primeru, da se sijalka zlomi. Industrija sijalk in žarnic je po direktivi Evropske komisije dolžna uporabnike sijalk o ravnanju z njimi obveš ati šele od septembra 2010.Sijalke v nobenem primeru ne sodijo v koš za smeti, ampak jih je treba obravnavati kot nevaren odpadek, kar pomeni da jih je treba oddati na zbirališ e nevarnih odpadkov. Druga možnost je, da izrabljene sijalke vrnete prodajalcu, ki ga k sprejemu zavezuje direktiva EU o ravnanju z elektri nimi napravami. ss Vir: http://www.ethicalcorp.com/awards/ Ethical Corporation bo 4. maja 2010 razglasil zmagovalce nagrad na dvanajstih razli nih podro jih družbene odgovornosti. Dobitniki nagrad se bodo predstavili kot vodilna trajnostna podjetja. Podelitev nagrad bo potekala med najve jo poslovno konferenco o družbeni odgovornosti podjetij in trajnosti -Responsible Business Summit 2010, ki bo v 4. in 5. maja 2010 Londonu. • Lina Ademovi , Sabina Kojc, IRDO sssss Vir: https://secure.avaaz.org/en/eu_health_and_biodiversity/?rc=fb Evropska komisija je prvi po 12 letih odobrila rast gensko spremenjenih pridelkov. 60% Evropejcev meni, da potrebuje ve informacij, preden za nejo pridelovati poljš ine, ki lahko ogrozijo naše zdravje in okolje. Državljani evropske unije lahko zaustavimo rast gensko spremenjenih živil, e zberemo milijon podpisov. Podpišite peticijo in širite besedo. ss Vir: http://www.amnesty.si/sl/kdo-smo/amnesty-v-slo/delujemo-odgovorno/zbor-clanov Amnesty International Slovenija je 27. in 28. marca 2010 v Ljubljani priredil sre anje Dostojanstvo za vse, na katerem so s pomo jo gostov iz Nigerije, Velike Britanije in Slovenije predstavili aktualne tematike. S pomo jo Petra Finnigana, izvršnega sekretarja organizacije The Bhopal edical Appeal, so osvetlili eno najve jih industrijskih katastrof, ko je v indijskem mestu Bhopal pred 25 leti zaradi uhajanja strupenih plinov iz tovarne pesticidov Union Carbide takoj umrlo okoli 8000 ljudi, preko 125.000 pa jih še danes trpi posledice. Alice Ukoko (www.aliceukoko.org), ki prihaja iz obmo ja delte reke Niger, pa je spregovorila o tegobah, s katerimi se ljudje soo ajo zaradi onesnaženja zaradi naftne industrije. Ljudje dihajo onesnažen zrak in so prisiljeni uporabljati onesnaženo vodo in zemljo. ed ostalimi temami so bili tudi milenijski razvojni cilji, predavanje na to temo je izvedel Boštjan Jerman iz Društva za Združene narode za Slovenijo; itja Blaži , pobudnik in koordinator kampanje Za vse družine, je govoril o predlaganem družinskem zakoniku, ki izena uje isto-in raznospolne pare v Sloveniji; Jerneja Turin iz AIS pa je predstavila bivanjske razmere dolenjskih Romov, ki se spopadajo s problemom pomanjkanja dostopa do pitne vode in elektrike. sss Vir: http://www.etechgermany.com/HCConference.pdf Od 27. do 28. maja 2010 je bila v Nem iji v mestu Karlsruhe mednarodna konferenca o razvoju loveškega kapitala zatrajnostna gospodarstva. Na dogodku so se zbrali akademiki, vodstveni delavci v javnih in zasebnih organizacijah, vodje oddelkov za upravljanje s loveškimi viri, politiki, oblikovalci ter mnogi drugi. Pogovarjali so se o aktualnih vprašanjih današnje družbe, o globalnem segrevanju, zelenem gospodarstvu, o preoblikovanju gospodarstva od visoko do nizko do nizko oglji nega in vplivih trajnostne ekonomije na loveški kapital. ss Vir: natasa.posel@amnesty.si Društvo študentov Pravne fakultete Univerze v ariboru in Amnesty International Slovenije v okviru dogodkov ob 50. obletnici študija prava sta organizirala okroglo mizo z naslovom Kršitve lovekove pravice do zdravega in istega življenjskega okolja in odgovornost podjetij. V prostorih Pravne fakultete U so v ponedeljek, 29. marca 2010 od 10. do 12. ure o tem razpravljali Alice Ukoko, aktivistka, ki se zavzema za spoštovanje lovekovih pravic v Nigeriji, Peter Finnigan, izvršni direktor organizacije Bhopal edical Appeal, Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije in pa Anton Komat, ekolog, neodvisni raziskovalec, pisatelj in publicist. s Vir: http://www.skis-zveza.si/aktualno/dogodki/prihajajoci-dogodki/?id=47 Zveza študentskih klubov Slovenije je med 12. in 18. marcem pripravila Škisove dneve zdrave prehrane, s katerimi je želela opozoriti na problematiko nepravilnega prehranjevanja med študenti. Letos so se študentom iz Slovenije pridružili tudi mladi iz Tur ije, Poljske in Španije. V okviru programa ladi v Akciji so izvedli mladinsko izmenjavo z naslovom »The importance of healthy nutrition among students«. Prvi del izmenjave je potekal v Novem mestu, kjer so se seznanili z razli nimi na ini prehranjevanja kot so vegetarijanstvo, veganstvo in športna prehrana, beseda pa je tekla tudi o motnjah prehranjevanja. S pridobljenim znanjem so študentje sestavili jedilnik, se nau ili osnovnih kuharskih veš in, pozabili pa niso niti na športno aktivnost, ki je prav tako pomembna za zdravo življenje. V Škisu so v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja pripravili tudi publikacijo z osnovnimi informacijami in koristnimi nasveti o možnostih za izboljšanje prehranjevalnih navad. http://ec.europa.eu/agriculture/organic/logo/index_sl.htm Spletno glasovanje za novi znak EU za ekološke izdelke se je kon alo 31. januarja 2010. Zmagovalni znak so izbrali prebivalci Evrope, ki so mu namenili skupno 129.493 glasov. Od julija 2010 bo ozna eval vse ekološke izdelke Evropske unije. Namen novega znaka je promocija ekološkega kmetovanja in zaš ita potrošnikovih pravic. Z razliko od sedanjega znaka bo zmagovalni logotip obvezen na vseh ekološko pridelanih izdelkih iz 27 držav lanic, ki ustrezajo standardom ozna evanja. S Vir: http://www.rtvslo.si/okolje/foto-in-video-slovenci-redno-ugasajte-luci/225109 Ob svetovnem dnevu var evanja z energijo, ki ga praznujemo 6. marca, so se vrstili pozivi za var nejšo porabo energije. Lanska raziskava o energetski u inkovitosti je namre pokazala, da smo Slovenci v primerjavi z drugimi lanicami Evropske unije zelo potratni. Ve kot polovica jih elektri ne naprave v asih puš a vklopljene tudi ob neuporabi, štiri odstotke jih to po ne vedno, tretjina pa jih po uporabi naprave vedno izklopi. K u inkoviti rabi energije v zadnjih letih pozivajo država, podjetja, nevladne organizacije in posamezniki. ss Vir:http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/10/273&format=HT L&aged=0&language=EN&guiLanguage=en ''?e želi Evropa imeti trajnostno prihodnost, mora postati u inkovitejša v rabi virov in manj onesnaževati okolje,'' je 12. marca ob predstavitvi priro nika za ocenjevanje vplivov izdelkov na okolje povedal evropski komisar za okolje Janez Poto nik. Priro nik je namenjen odlo evalcem in podjetjem in bo zagotavljal potreben referen ni okvir, za podporo odlo anju pri na rtovanju izdelkov in storitev. Izdelki, ki jih kupujemo, na eni strani prispevajo k našemu udobju in dobremu po utju, na drugi strani pa prispevajo k okoljskim problemom, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje zraka in vode ter iz rpavanje naravnih virov. Podjetja se vedno bolj zavedajo pomena življenjskega cikla svojega izdelka, ga ocenjujejo in želijo izboljšati okoljski profil izdelka in dobavnih verig, saj za podjetje to predstavlja tudi konkuren no prednost. ednarodni priro nik International Reference Life Cycle Data System (ILCD) vsebuje podrobna navodila o tem, kako oceniti življenjski cikel izdelka, koli ino proizvedenih emisij, vplivov na okolje, porabo virov in vpliv na zdravje ljudi. Razvit je bil s strani Skupnega raziskovalnega središ a Evropske komisije v sodelovanju z Generalnim direktoratom za okolje. Priro nik so razvili v skladu z mednarodnimi standardi in z vklju evanjem razli nih deležnikov. sss Vir: http://www.umanotera.org/index.php?node=12&id=12328 Slovenski E-forum je 9. marca 2010 v centru Evropa v Ljubljani skupaj z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj v okviru projekta Plan B za Slovenijo organiziral strokovni posvet na temo »Zelena delovna mesta, klju izhodne strategije«. Posvet je nastal kot odgovor Vladi Republike Slovenije na pripravo izhodne strategije. Na posvetu so predstavili prednosti gospodarske politike, ki upošteva okoljske vidike, spregovorili so o izhodni strategiji, ki temelji na štirih predpostavkah. Eden od namenov posveta pa je bil vzpodbuditi razpravo o zelenem zaposlitvenem potencialu v Sloveniji in v svetu. sS Vir: http://www.umanotera.org/upload/files/00_web_vabilo_maribor.pdf V ariboru v ercator centru so 2. marca 2010 slavnostno odprli potujo o razstavo Slovenija 50+ o podnebnih spremembah, ki je bila na ogled do 14. marca. Zbrane udeležence je na odprtju razstave pozdravil poslanec Državnega zbora atevž Frangež. Razstava govori o možnih posledicah podnebnih sprememb v Sloveniji in odgovarja na dve osrednji vprašanji: kakšna bo Slovenija, e se bodo uresni ili rni scenariji podnebne prihodnosti in kaj bomo storili, da se ti scenariji ne bodo uresni ili. Razstava Slovenija, 50+ nadaljuje svojo pot po Sloveniji, je bila od 16. do 28. marca na ogled v ercator centru Kranj Primskovo. sss VIR: http://www.ekvilib.org/clovekove-pravice-in-razvojno-oranzna/novice Inštitut Ekvilib je 6. marca 2010 v galeriji KUD France Prešeren odprl razstavo Globalni svet: skozi objektiv lovekovih pravic in obenem razglasil zmagovalca mednarodnega fotografskega nate aja. Zmagovalec letošnjega fotografskega nate aja je Giulio di Struco z reportažo "Bihar Aftermath" (Bihar potem), posneto v Indiji po uni ujo ih poplavah. Razstava izbranih del je bila do 23. marca 2010na ogled v galeriji KUD France Prešeren, predstavljena pa bo tudi v nekaterih drugih krajih po Sloveniji. sss Vir: http://www.glas-znanosti.si/si/ V ponedeljek 22. marca 2010 se je v prostorih GZS v Ljubljani odvijalo sre anje z naslovom Komuniciranje o podnebnih spremembah in energetski prihodnosti: uporaba in zloraba dejstev. Konferenco so organizirali British Council Slovenija in Consensus v sodelovanju z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS in predstavlja otvoritveni dogodek projekta "Glas znanosti" -"Voice of Science". Na konferenci so svoje znanje, izkušnje in stališ a predstavili britanski in slovenski strokovnjaki s podro ij podnebnih sprememb, energetike, okoljevarstva in komunikologije ter predstavniki nevladnih organizacij in medijev. sSss Vir: http://www.ungc-slovenia.si/ 26. maja 2010 je v prostorih IEDC Poslovne šole Bled potekalo sre anje lanov Slovenskega društva za trajnostni razvoj. Na sre anju sta podjetji Si. obil in ercator predstavila primere dobre prakse s podro ja doseganja trajnostnega razvoja. Vir: http://www.cegd.eu/academy/events/Lists/Events/DispForm.aspx?ID=17 Na Bledu je med 10. do 12. marcem potekala ednarodna konferenca Bled Forum o Evropi, ki je povezala predstavnike zasebnega sektorja, Vlade RS, znanstveno raziskovalno sfero ter regionalno delovanje. Letošnja 11. konferenca je potekala pod naslovom »Prihodnost informacijske družbe in izzivi za upravljanje«. Vsako leto ob zaklju ku konference udeleženci sprejmejo deklaracijo Bled Forum o Evropi in jo posredujejo pomembnim deležnikom v mednarodnem in evropskem prostoru ter drugim institucijam in posameznikom, ki vršijo vpliv na razli nih ravneh. Deklaracija Bled Forum o Evropi opredeljuje klju ne izzive, ki zahtevajo imprejšnje ukrepanje ustreznih akterjev v družbi. sss VIR: info@umanotera.org Društvo Focus je v okviru projekta Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnosti razvoj organiziralo razvojni forum, javno razpravo z naslovom Slovenija: od energetske potratnosti do energetske u inkovitosti, ki je potekala v etrtek, 25. marca 2010 na Gospodarski zbornici Slovenije. Razvojni forum je potekal v dveh delih, in sicer so uvodoma s kratkimi prispevki predstavili potenciali u inkovite rabe energije, v nadaljevanju pa so v moderirani razpravi spregovorili o mehanizmih za spodbujanje energetske u inkovitosti. Z dogodkom so želeli odpreti prostor za razpravo o varni ter u inkoviti rabi energije. ss Vir: IRDO, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti 11. in 12. marca 2010 je v prostorih Štajerske gospodarske zbornice v ariboru potekala 5. mednarodna konferenca »Družbena odgovornost in izzivi asa 2010: narava in lovek« v organizaciji inštituta IRDO in so-organizatorjev. Konferenca je potekala pod astnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka. V dveh dneh se je zvrstilo ve kot 60 zanimivih prispevkov, ki so na vprašanja varstva narave in vloge loveka pogledali z naravoslovnega, družboslovnega in ekonomskega vidika. Avtorji so v svojih prispevkih opozorili na odgovornost posameznih deležnikov v procesih varstva narave in trajnostne rabe virov ter potrebo po transdisciplinarnem pristopu, ki znanja naravoslovnih ved kombinira z družbenimi, ekonomskimi, izobraževalnimi, komunikacijskimi znanji in veš inami ter vklju uje tudi dialog s civilno družbo. Udeleženci so ob zaklju ku konference sprejeli sklepe, ki pozivajo tako državo kot civilne pobude za ve družbene odgovornosti, tudi na podro ju varstva narave. ed sklepi konference najbolj izstopa sklep, ki opozarja, da Slovenija potrebuje nacionalno strategijo osveš anja o pomenu družbene odgovornosti na vseh štirih temeljnih podro jih tega koncepta (odnos do ljudi, narave, skupnosti in sodelovanja na trgu). Udeleženci so se strinjali, da narava zmore živeti brez ljudi, ljudje brez narave ne, da varovanje okolja pomeni varstvo loveka pred njim samim in da je kakovost življenja ljudi mo no odvisna od biotske raznovrstnosti. Konferenco je vsebinsko zaokrožil brezpla ni ve erni dogodek v Narodnem domu aribor, ki je bil namenjen širši javnosti. Na njem so predavali: Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere, ki je po licenci The Climate Project (Al Gore) predstavila eje gospodarskega razvoja in podnebne spremembe ter arko Poga nik, akademski kipar, in fotograf Bojan Brecelj, ki sta s pomo jo multivizije predstavila projekt dialoga z Zemljo -Geopunkturni krogi. sSss Vir: IRDO, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Letošnji razpis za nagrado Horus 2010 bo predvidoma objavljen konec marca, podjetja pa se bodo nanj lahko prijavila do septembra 2010. Podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2010 bo novembra 2010. Ve o nagradi www.horus.si. V nadaljevanju vam predstavljamo drugega od 11 finalistov izbora za nagrado Horus 2009. ed lanskoletnimi finalisti nagrade Horus je bilo tudi slovensko podjetje ercator. Nagrada je namenjena podjetjem, ki družbeno odgovornost vklju ujejo na vsa podro ja svojega delovanja. Tudi ercator se zaveda pomena družbene odgovornosti, hkrati pa svojim kupcem namenja tudi vedno ve bio prehrane. Podjetje sledi na elu, da je dolgoro no u inkovitejše, e v strategijo lastnega razvoja vklju i tudi skrb za okolje, iste tehnologije in ekološko sprejemljive izdelke. Sssssssss Certificirani ekološki izdelki ustrezajo zahtevam enotne evropske zakonodaje, ki predpisujejo pravila za ekološka živila in njihovo ozna evanje. Vsa živila z oznako EKO so izdelana iz najmanj 95% ekoloških sestavin kmetijskega izvora, sicer uporaba oznake EKO ne bi bila dovoljena. sss Zanimanje za našo linijo Zdravo življenje raste. Naše raziskave kažejo, da potrošniki našo linijo poznajo ter jo dobro sprejemajo. Linijo dopolnjujemo vsako leto z novimi izdelki, seveda ne v množi nem obsegu, saj morajo izdelki te linije zadostovati vsaj enemu od kriterijev za zdravo prehrano. sV naši liniji sledimo priporo ilom zdrave prehrane, za katero je zna ilno, da je pestra in raznovrstna, zato vanjo vklju ujemo živila iz vseh skupin prehranske piramide. Trenutno linijo oblikujejo izdelki naslednjih blagovnih skupin: a) mleko in mle ni izdelki (mleko z 0,5% mm, jogurti, probioti ni napitki, manj mastna skuta in sir); b) kruhi, hrski, riževi kruhki, pšeni na polnozrnata moka, ajdova kaša, testenine; c) meso in mesni izdelki (piš an je meso, bela hrenovka, kun je meso, jagne je in konjsko meso, lahka šunka); ) suho sadje in oreš ki, laneno seme, sezam; d) izbrani izdelki ekološke pridelave in predelave, kot na primer; sadje in zelenjava, eko tofu, eko sojino mleko, eko rde a pesa, eko olivno olje, itd. Vsi izdelki linije Zdravo življenje ustrezajo vsaj enemu od kriterijev za zdravo prehrano, to je, da imajo: -veliko prehranskih vlaknin ali/in -nizko vsebnost maš ob, zlasti nasi enih maš obnih kislin in holesterola, ali/in -nizko vsebnost sladkorja ali soli ali/in -zmanjšano energetsko vrednost. Izbor izdelkov v linijo na osnovi zgornjih kriterijev potrjuje Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. s Zdravo življenje poskušamo obravnavati celostno -zato poleg promocije zdrave prehrane spodbujamo tudi telesno aktivnost. S pravilno in redno prehrano lahko krepimo in varujemo svoje zdravje. Naša prehrana naj sledi priporo ilom prehranske piramide, ki nam svetuje, da v naš vsakdanji jedilnik vklju imo im ve polnozrnatih žit in žitnih izdelkov, da 5-krat na dan uživamo sadje in zelenjavo, da dnevno posegamo po delno posnetem mleku in mle nih izdelkih, po pustih vrstah perutnine, mesa in mesnih izdelkov v priporo enih koli inah, da smo zmerni pri vnosu soli in sladkorja ter, da dnevno popijemo dovolj teko ine, najbolje navadne vode ali nesladkanih sadnih oziroma zeliš nih ajev. Za prehranjevanje si vzemimo as in zaužijmo štiri do pet obrokov na dan. Pomembno pa je tudi, da vnos energije s hranili uravnotežimo z njeno porabo, torej s telesno aktivnostjo. Z našimi prodajnimi sporo ili želimo potrošnikom preko enotne celostne podobe linije Zdravo življenje olajšati izbor med za zdravje bolj ugodnimi izdelki. S komunikacijo spodbujamo potrošnike ravno k zgoraj naštetim priporo ilom: to je vklju evanje ve je koli ine žitaric, muslijev brez dodanega sladkorja, izdelkov z manj maš obami itd. v prehrano. Za lažjo pripravo obrokov smo izdali kar nekaj knjižic z recepti in na ini priprave druga nih, bolj zdravih obrokov. Po naših trgovskih centrih pa smo pripravili tudi razli ne kuharske demonstracije, katerih glavni cilj je pokazati, da je zdravo tudi dobro. Vabimo vas, da z nakupom knjižnih izdelkov omogo ite branje strokovnih vsebin sebi in vašim sodelavcem (diplomska, magistrska dela, priprava poslovnih strategij, strokovnih lankov itd.). Hkrati tako prispevate k razmišljanju o družbeni odgovornosti in k družbeno odgovornim dejanjem. Za lane inštituta IRDO za vse publikacije velja 15 ali ve odstotni popust (prosimo, pripišite na naro ilnico, da ste naš lan). Zagotovite si ustrezno koli ino znanja za vaše boljše razumevanje podro ja družbene odgovornosti ter odlo anja v prihodnosti. V tem prakti nem priro niku so združeni pregledi glavnih trendov, trenutne možnosti dviga ekološke pobude prijaznosti in certifikata kakovosti, namenjen pa je predvsem turisti nim ponudnikom, vodilnim na podro ju gostinstva in turizma ter univerzitetnim študentom, ki gledajo na turizem kot na razsežen kompleks konkuren nosti v današnjem svetovnem gospodarstvu. Knjiga predstavlja tudi smernice o odgovornih turisti nih vedenjskih vzorcih in s tem predstavlja na in za spodbude in ozaveš anje o tistih vedenjskih vzorcih, ki skozi trajnostni turizem pomagajo ustvarjati trajnostno strategijo za ohranjanje narave. Delo je nastalo zaradi nekaterih novih trendov v turizmu, ki vklju ujejo tudi ekološke dimenzije in zavedanje o pomenu varstva narave. Avtor na primeru nevladne organizacije Sustainable Travel International podrobneje raziskuje turizem, kot eno od vodilnih industrij v svetu. Turizem predstavlja drugo najve jo gospodarsko panogo na svetu, z zmogljivostjo zaposlovanja milijonov ljudi. Sustainable Strategies in Travel and Tourism (Trajnostne strategije v potovanju in turizmu), urednik dr. ark Esposito, ang. besedilo na zgoš enki Ni možen nakup, le donacija inštitut IRDO v predlagani vrednosti 10 EUR za kritje stroškov produkcije. Zaradi svoje narave je turizem primeren za številne razvojne dejavnosti, ki so navadno mešanica obiskovalcev, doma inov, mednarodnih, nacionalnih in regionalnih gospodarstev in posledi no tudi ustvarja podporne industrije na podro jih, kjer turisti ne dejavnosti cvetijo. Delo raziskuje potenciale socialno­ekonomskih katalizatorjev, ki potovanja in turizem predstavljajo in preslikajo v raziskovanje trajnostnega turizma kot del strategije za doseganje blaginje. Planet Zemlja ni ni ve ji, le bolj je iz rpan. edtem ko je bila v predindustrijskih asih, do leta 1820, gospodarska rast tri odstotke na tiso letje, je v zadnjih slabih dveh stoletjih dosegla rast 5.500 odstotkov (55-krat). Povpre no je tako vsak Zemljan 17-krat bogatejši, 6-krat ve nas je in potrošimo ve kot 30-krat ve energije, vsako uro pošljemo v atmosfero 4 milijone ton CO2, posekamo 1.500 ha gozda in z umetnimi gnojili vnesemo v zemljo 1,7 milijona ton nitratov. V samo 6 desetletjih po 2. svetovni vojni je ljudi 2,5-krat ve in poraba naravnih virov je narasla za 7-krat. Osupljivi podatki narekujejo spremembo razmišljanja in delovanja. Sebe smo ljudje spravili v nevarnost, kajti ne moremo živeti brez zdrave narave. Nanjo nenehno vplivamo, žal ve inoma škodljivo, kajti narava brez loveka lahko obstaja, lovek brez narave in njenih virov pa ne more. 5. mednarodna konferenca »DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI ?ASA 2010: NARAVA IN ?LOVEK«, je odgovorila na številna aktualna vprašanja. Na njej je sodelovalo ve kot 70 avtorjev z ve kot 60 prispevki iz dvanajstih držav. Vabimo vas, da obogatite vaše znanje in NARO?ITE SVOJ IZVOD ZBORNIKA KONFERENCE! SSs sscelotni prispevki predavateljev na zgoš enki. Tiskani izvod zbornika vsebuje reference predavateljev in povzetke vseh prispevkov avtorjev v slovenskem in angleškem jeziku. Na zgoš enki so prispevki avtorjev (predavateljev) v celoti. Zbornik je sestavljen iz tiskanega izvoda in zgoš enke, ki skupaj sestavljata celoto. Cena: 30,00 EUR (vklju no z DDV) + stroški distribucije. ss Spoštovani lani, predstavite vaše delo na podro ju družbene odgovornosti v IRDO e-novicah, da bodo z vašimi dosežki seznanjeni tudi drugi lani. Tako boste s svojimi primeri dobre prakse kot vzorniki prispevali k hitrejšemu razvoju družbene odgovornosti pri nas. Obvestite nas tudi, e pripravljate zanimiv dogodek, e bi lahko vaše znanje in izkušnje, novosti pri vašem poslovanju ter prakso, teorijo predstavili tudi drugim, e ste kje prebrali kaj zanimivega, pa menite, da bi bilo to zanimivo tudi za druge lane inštituta. Vzpodbudite druge, da se bodo zgledovali po vaših primerih dobre prakse in inovativno oblikovali svojo na podro ju družbene odgovornosti. Izkoristite te e-novice -predstavite sebe, svoje podjetje, organizacijo, svoje delo, sodelavce, poslovne partnerje, zanimivosti, itd. Prispevke pošljite na naslov: info@irdo.si Veselimo se sodelovanja in sre anja z vami!