ovice Izhajajo ]. iJi 15. vsace^a meseca. Cena jim je za celo I gld., za pol leta 50 kr, — Nai'ofînÎBo sprejema ). Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Noyice" natisniti dati, plača za đrostopno petit-vrato 8 kr. zt enkrat, dvakrat ]2 kr., trikrat 15 kr. (lospodarske stvari. Jloleiijski iïOSiKKlurji, jíozor! Na kaj neki? Na razpis slavnega deželnega odbora št, (Vj22, z diié 16. julija i. 1. Ta razpis prinaša nas list danes že v treijii in ia letos zadiijiíí. Kazpis se glasi: na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Gniiu pri Novem mestu, z dveletnem ponijev» nje m iti slovenskim uňnim jezikom, izpraznjenih je osem dežeJnili iisla-nov za prihodnje ëoisko leto 1895/96, katero se priène 4. novembra t. I. itd. Zakaj pa naše dolenjske gospodarje na ta razpis ře le posebej opoionijemo? Zato, ker smo zvedli iz uaj goto vej Šega vira, da se kakor prosla leta, tako tudi letos, za sprejem v to prekoristiio, „Dolenjcem" v prvi vrsti namenjeno šolo, ravno dolenjski mladenři v najmanjšeai številu oglašajo. Ogiaiajo 36 za njo Goreujci, Notranje!, Htajerci, Primorci, ře celo Korošci ; Dolenjci pa, kakor reieno, v najmanjši miri. To je pac pre-řudna in ob jednem gotovo prcžalostiia prikaïen. Ta prikazen dokaitiije paè do dobrega, da na Dolenjskem med gospodarji se tiste gospodarske prebujenosti ní, katero drugod že dolgo nahajamo. Ta prikazťn tlokaziije do dobrega, da se nasi dolenjski gospodarji, z kaj majhno, reci se sme iz-g-inljivo izjemo, §e vedno istih nazorov gledé go-spodaijenja drže, katerih so se držali njih pradedje. „Tako je moj oče delal in imeli emo vsega dosti, tako delati hoiem tudi jaz, Skric me ne bode kmetovati uÈil". To sti žali Bog takorekoč gesli takih neprebujenih naših gospodarjev. Kako čudo pri tem, da gospodarstvo ne napreduje, marvež tla skoro sploh nazaduje. Kako čudo, da blagostanje kraetskega stanu od dné do dne izginnje, revščina se pa od dné do dné bolj širi. Kaka neobhodna potreba da je dandaues kmetovalcu strokovni šolski poduk, tega le noče ali boljši rečeno ne zamore večina naših gospodarjev zapo-pasti, razumeti. In vendar bi jih do tega vsakdanja skušnja že privesti morala. Le poglejmo kako gre z vinaraiTom, katero je bilo lia Dolenjskem v prevagljivi večini krajev poglaviti vir go?>podarskiIi doliodkov, ť koliko krajiii ni trtna uš v zvezi z peronospro vitiograde že popolnoma uničila ter s tem gospodarstva hudo o.ikodvala, ako ne kar vničila. Stokanje, jadiko-vanje je v takih krajih pač splošno. Ni več za izhajati, ni več za živeti, slisi se dotične gospodarje dan za dnevom tožiti. Nasiulitve novih vinogradov z cepljenimi ameriškimi trtami, katera podaja popolno gotovost, da se lahko v prav malih letih nekdajâni vinski pridelek n« le v prejàni meri povrne, marveč še izdatno pomnoži; te se pa ie malo kdo loti. In ako se je kdo sem ter tje loti, se je večinoma v premajhni meri, takorekož le za poskušnjo se je loti, dasiravno je stvar že popolnoma skušena, dognana. In zakaj tako? Zato ker je le malo malo kateri gospodar v stvari, to je y pomnozevanji ameriških trt, v njih požlaht-nenjî, zasajanji itd. do dobrega podučen. Vse vidi se večini gospodarjev neverjetno, posebno pa pre-težavno, predrago, dasi v istini ne jedno ne drugo po vsem istinito ni. Stvar ne gre pa ne gre naprej, kakor bi morala iti. Kako vse drugače bi ne bilo v tej zadevi, ako bi bil v vsakem vinorodnem okraju le jeden v stvari izšolani gospodar. Kako hitro bi se po njegovem izgledu i drugi gospodarji novega vinogradarstva ne lotili. In kar velja o vinarstvu, velja o sadjarstvu, živinoreji, poljedelstvu in gospodarstvu sploh. Prave zavednosti, pravega temeljitega znanja stvari treba je pred vsem, in to zadobiti je pa le v pravi strokovni soli mogoče. In taka řola je ravno naša deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu. Pa kako naj ta šola svoj namen po Dolenjskem doseže, ako se jo v nemar puŠČa, ako naái gospodarji svojih gospodarstvu namenjenih sinov v njo ne pošiljajo, znabiti le za to ne pošiljajo, — da si jednega hlapca za dve leti prihranijo! Naše gotovo popolnoma opravičeno mnenje je, da bi morali v tej zadevi tudi razumni inteligentni možje, dasi sami kmetovalci inabiti niso, na kmetih svojo domoljubno dolžnost storiti. Vsaj gre vendar za blagor kmetovilca. In ako je kmetovalec dobrostojen, dobrostojni so zraven njega i vsi drugi stanovi, ako pa on niŽ nima, tudi vsi drugi stanovi le slabo shajajo. Za to apelujemo na preČastito dolenjsko du-hovništvo, učiteljstvo, na vse razumne intelig-entne može po Dolenjski sploh s prožnjo : nagovarjajte boljše trdnejše g-ospodarje, da dado svoje gospodarstvu namenjene sinove v kmetiftko šolo na Grm. S tem itagovarjanjem izvršil bode gotovo vsak svojo domo- in rofloljubno dolžnost, in deležen bode zasluge, da je k povzdigi blagostanja dolenjskega kraetiSkega prebivalstva svoj del doprinesel. Dolenjski gospodarji in drugi razumniki med njimi, pozor toraj na razpis slavnega deželnega odbora èt. z dné 16. julija t. 1. Raj je norega po arstrijskem cesarstvu? Ker se uovooživJjena kmetska stranka v Ga-lidii zelo giblje zaradi bližnjih deželno^borskih volitev, izdal je osrednji volilni o.ibor neko okrožnico, s katero opominja volilce, naj se ne dajo zapeljati od prenapetih agitatorjev in naj volijo po stari navadi. S tem skuâa kmetsko .stranko potlačiti in ljudstvo od nje odvrnti Zalihog, da je med gališkimi kmeti premalo organizacije in preveč zavisnosti od Židov, in zaradi tega bodo imeli kmetje se hude boje, predno bodo kaj dosegli. Tudi na Češkem se snuje po malem nekaka katoliška stranka, ker pametni in trezni Oelii uvi-devajo cimdalje boij, da mladoče^ka politika je brezuspešna in ljudstvu nii ne koristi. Zaradi tega pa so se MladoČebi jeli bati, da bi s« jim pri bližnjih volitvah ne zgodila kaka nezgoda. Napovedali so nekak narodno gospodarski sbod, h kateremu vabijo moïe vseh strank. S tem liočejo navidezno pokazati nekaj dobre volje za pospešenje gospodarstva m^-d češkim ljudstvom. Najbrže se bodo shoda udeležili le Miadočelii, ki bodo pač lepo in navdušeno govorili y tolažbo koieta, a po volitvah bodo na vse to pozabili in bo vse ostalo pri starem, ]0. avgusta se je vršil v Pesti narodnostni shod Kumunov, Slovakov in Srbov, ki prebivajo na Ogrskem. Vkjub temu, da je mažarska vlada tako nagajala, da zborovalci dva dni pred shodom uiso se vedeli, kje bodo zborovali in je še le en dan pred shodom bil shod uradno dovoljen, vendar se je seèlo okoli 200 oseb vseh treh narodnostij, ki so poslali udanostno izjavo svetlemu vladarju. Sestavil se je odbor iz 45 odbornikov; vsak narod jih ima po 15. Ti imajo nalog, da izvršujejo program, katerega so objavili v 21 točkah. Shod se je zavrňil s pesmijo „Hej Slovane!" katero so navzoči stoje peli. Mažarski listi seveda škodoželjno poročajo o shodu, čeS, da so imeli zborovalci le blamažo. Toda vkljub temu, da je vlada nagajala, kjer je le mogla in da je več odpadnikov vseh treh narodnosti hotelo zbor onemogočiti in razgnati, vendar bolj trezni mažarski listi priznavajo pomen tega shoda. Uspeh je zaviseji le od delavnosti in složnosti dotičnih mož, ki so vso stvar sprožili in v roke vzeli. V programu tirjajo tudi, da dobe vse tri narodnosti v ministerstvu svojega rojaka-ministra, kakor ga imajo doslej Foljaki v Galiciji, V sedanjih razmerah si zborovalci pač ne smejo preveč obetati med mažarskimi Košutovci, Za prvi korak bi bilo že dovelj, ko bi prisilili Jlažarje, da hi se morali postaviti na sta-liiče narodnostne postave. Veselo znamenje je, da 80 prišli k zborovanju poslušat tudi nekateri vodje mažarske ljudske stranke, med njimi baron Kaas, katerega so Slovaki burno pozdravili. Ako bodo Kumuni, Slovaki in Srbi v vsem političnem gibanju in delovanju složno in vstrajno postopali in se združili še z mažarsko ljudsko stranko, ki držeča se krščanskih načel, rada priznava njih narodno jednakopravnost, potem povoljen vspeh gotovo ne bo izostal, Mi Slovenci pa jim moramo želeti najboljših sadov od hudih, dolgih naporov, ker mi smo v preteklih letih bridkost jarma Čutili, katerega pa uni na Mažarskem âe vedno nosijo! — S 1. oktobrom t. 1. pride na Ogerskem civilni zakon v veljavo. Škofje bodo izdali poseben pastirski list, v kterem svaré vernike, naj se dajo vselej tudi v cerkvi poročiti, sicer jih zadenejo cerkvene kazni. Novoustanovljena ljudska stranka pa ne bo mirovala in bo izpodbijala civilni zakon in sploh sedanjo židovsko - framasonsko vlado z vsemi dovoljenimi sredstvi. Kaj je novega po širokem svetu? V Belgiji so liberalci in socijalisti fie vedno silno razkačeni, ker je bil nov řolski zakon vkljuh njih pouličnim izgredom vendar-le sprejet z veliko večino. Urez dvoma ga bo tudi kralj potrdil. Ta novi šolski zakon določuje v bistvu tele stvari: Občinske Šole vodijo občine same, občinski odbor določuje število šol in učiteljev. Da se kaka šola ali učiteljsko mesto odpravi, potreba je kraljevega dovoljenja, oziroma dovoli to naučni minister. Po učnem načrtu se bodo v ljudskih šolah otroci učili veronauka, branja, pisanja, začetnega Številjenja, poznavanja mere in vage, zemljepijsa in zgodovine belgijske, risanja, petja, telovadbe. Po krajevnih razmerah se bodo učili tudi francoskega, oziroma flamskega ali nemškega jezika. Seznanili se bodo v šoli tudi z glavnimi pojmi o zdravilstvu. Poleg tega se bodo deklice učile šivanja, dečki v kmečkih občinah pa poljedelstva. Občine smejo šolski načrt še raztegniti. Poučevalo se bo v flamskih občinah v ilamskem, v valonskih občinah pa v francoskem jeziku. Duhovniki raznih ver bodo poučevali krščanski nauk vsak dan prvo ali pa zadnjo uro ; veiiilar smejo stariái svoje otroke teg-a pouka oprostiti. Škofje imenujejo nadzornike, ki nadzorujejo krščanski nauk. Javne občinske èole in one, ki se morejo tem pridružiti, imajo jednake pravice do državnih in okrajnih podpor. Vsaka šola dobi podporo po številu razredov. Postava zagotavlja in zboljsuje učiteljsko mesto; toda iia-uëni minister ima pravico iz zadostnih vzrokov odstraniti vsakega učitelja; občine pa smejo učitelja odsloviti le z dovoljenjem okrajnega odbora. Učitelj pa sme zojn^r to določbo pritožiti se kralju, tako, da je tudi v tem glavna oblast izročeiu naučnému ministru. — Reči moramo, da je ta učni načrt jako modro in srečno sestavljen. Zakaj se niu liberalci in socijalisti tako ustavljajo, vsakdo lahko ugane. Na Francoskem so ae zadnja leta katoličani na priporočilo papeževo sprijaznili z republiko, a le-ta, oziroma nje vlada o spravi noče vedeti. Postava za postavo se kuje, ki zadaja hude rane katoliški cerkvi in se bolj francoskem u narodu samemu. Nedavno je neki biv.^i minister očitno povedal, da po njegovih mislih so katoličani hujši sovražniki republike nego socijalisti. V kako slepoto pripelje človeka strast in zagrizenost ! Brez-verski republikanci, ki se le z vso umetnostjo vzdržujejo pri vladi, bodo torej rajši vse prevrnili, nego dovolili, da bi katoliška stranka na vlado kaj vplivala Liberalni ljudje so si paČ povsod jednaki: slobodo povdarjajo, pa sami niti pojma nimajo, kaj je prava sloboda ; slobodo poznajo le za-se. vse drugo jim mora slepo hlapčevati. Španija dosedaj še ni mogla premagati upornikov [la otoku Kubi. Nedavno je odšlo tje zopet nekaj tisoč vojakov, Zaradi tega pa ljudstvo nastaja nezadovoljno in nekateri skušajo vzbuditi splošen upor. Na Bolgarskem se vrši še vedno preiskava madi Stambnlovega umora, a pravim morilcem niso mogli priti se do živega. Piše se mnogo, kdo bo postal naslednik Ferdinandov, »ko le-ta odstopi. Nekateri imeimjejo njegovega malega sina Borisa, ako bi ga oče pustil v pravoslavni ven vzgojiti, kar pa ne pojde. Drugi menijo, da mu bo sledil grški princ Jurij ali pa isin prejšnega bolgarskega kneza. PiSe «e nam: Iz Bele Cerkve, 22. avgusta. - Od U. do 20. avgusta obhajal se je pri nas z ogromno vdelezbo m veliko pobožnostjo sv, misijon. Vodih so ga z nenraonio delavnostjo in s pravo apostolsko gorečnostjo preS. gg. misijonarji : Urban N e ž m a h, Mihael K1 a n c n i k in Alojzij Nastran. Prvi dan je gospod vodja Nežmab prelepo pripravljal otroke za prvo sv. obhajilo, k kateremu jili je po preteku dveli let pristopilo 66. Po skoncanem poiiluku smo spovedovali vse otroke do 15. leta, kojih je bilo vseh skupaj 130. 14. avgusta ob poîu 6. so se zbrali otroci v šoh in ob 6. uri jih je g. misijonar KlanĚíiik med potrkovanjem v slovesnem sprevoda peljal v cerkev, kjer je pred 3v. mašo imel do otrok pregiuljiv govor, istotako pred sv. obliajilom, po bv. obhajilu in po 8v. maši. Ta sklepni govor ui veljal gamo otrokom, ampak vsem poslusalcem, sosebno odraslim, roditeljem in botrom. Presrečni otroci se bodo' pač lehko z drugimi vred spominjali vse žive dni tega misijonskega prvega sv. obhajila. Precej zatem se je pričel sy. misijon za odrasle. Vsak dan so bili trije govori, Spoved se je prliSela 14. popoldne. Spovedo-vati so pomagah preč, gg. frančiškani : pater Lambert, pater Otokar in pater Gotard, in slednjič áe preč. gg. Anton Korbič, župnik Valtovaški in Martin Kerin, kapelan Šmarješki. Spovedovanih in obhajaiiili je bilo 1S46. Z onimi, ki so dvakiiit pristopili, je bilo 2046 obLajanih. Nad vse slovesen in veličasten je bil pa sklep sv, niisiiona, koji se je vrlil 20. avgusta ob 3. popoldne, Že predpoldne je priĚlo prelepo število bliž- njih in daljnih bogoalovca in n reč. gg. župnikov, kapelanov, dva im vsem na čelu p. n preč. gospod monsignor kanonik Jeriha, koji je vodil ob asistenciji 2i!terih gospodov prekrasni sprevod. Nov velik križ, koji se je postavil na pokopališču, nosili so štirje domači mladeniči. Sto deklet, malih în odraslili, % vencem na ghivi, in deloma belo oblečenih, Šlo je z gorečimi svečami pred križem paroma v procesiji. Prelepo število gospodov v roketeljih in ogromno število venčanih deklet, naredilo je vsakemu globok vtis. Domačemu g. učitelju, koji je imel ves misijon veliko posla, prišli so ob sklepu sv. inisijona na pomoč še p. n. gospod Gebauer, uadučitelj Smarjetski ter gospoda natlućitelj in učitelj iz Šent Petra. Gosp. nadučitelj Gebauer je tudi sicer med misijonom sodeloval. Ko je velika procesija prišla na pokopališče nazaj, se je sv. razpelo dejalo na križ, pred katerim smo odmolili vsi na glas pet očenašev in češenamarij z vsakratnim čast bodi Bogu itd. Na to je bil v cerkvi sklepčni govor, katerega je imel g, vodja Nežmah sam. Ta govor je bil krona vseh gororov, ter je vsakega takó pretresel, da se ni mogel ubraniti solz, kar je kazal splošen in glasen jok. Daj mili Bog, da obrodi ta sv, misijon obilnega sadn! Dolžnost mi je, tla se najtopleje zahvalim v prvi vrsti preČ, gg. misijonarjem za preobilni trud in dušni napor, kojega so ime i z nami, za vso ljubezen, kojo so nam s toliko pon žnostjo skazovali; dalje p. n. prečastitemu gospođu monsignorn kanoniku Jerihi, da so blage volje prišli vodit misijonsko procesijo; vsem preč. gg. župnikom, patrom, kapelanom itd.; vseai gg. nadučitelj eni, koji so pomagali peti, sosebno g. domačemn učitelju, in slednjič bodi hvala še vsem onim, koji so na katerikoli način kaj sodelovali pri sv. misijonu in storili kaj v njega korist. Bog plati tisočero vsem! Ant. Žgiir, župnik. Iz Črnomlja. — [Liberalni shod.] 25. avgusta so napravili liberalci shod, ki se je pa slabo obnesel. Pred shodom so ljudem takorekoČ vsiljevali zastave, naj jih nataknejo na hiše, da bi poviševale njih slavo, a nataknili so jih samo liberalci. Na shodu niso govorili nič tacega, kar bi bilo potrebno in Belokranjcem koristno, ampak so samo zabavljali čez duhovnike, sosebno čez kapelane, pogrevali stare, stokrat ovržene puhle fraze, da vera ni v nevarnosti, da so oni dobri kristjani, ker so krščeni. Hvalili 80 eebe, koliko so storili za ljudstvo (kdo se ne smeje?), da je dolenjska železnica njihovo delo itd. Govoiil je na shodu tudi znani Šetina — o narodnem gospodarstvu, toda ljudstvo se mu je smejalo v obraz, ker vse, kar je on poveilal, zn^i sámo. Povedal je javno, (in to si zapomnimo za volitve): „Mi premalo delamo za ljudstvo", Tort-j ljudstvo belokranjsko, ali sliáiš, kako govori javno na sliodu tisti, ki misli postati poslanec kmečkih občin? Vse, kar se je govorilo, je ljudstvo obsojalo. Na shoda je bilo vse mirno, nihče ni ploskal in „živijo" vpil govornikom, nego samo nekaj najetih kričačev. Ljudstvo je večkrat ugovarjalo, a kaj ko so rekli, da nobenemu ne pusté do besede. Menda zsto ne, ker se bojé, da bi se kdo ne oglasil in povedal resuico. Nazadnje se je predlagalo nekaj resolucij, katere je sprejelo samo nekaj njib mož. ITspeha niso dosegli nobenega, ker ljudstvo zna že soditi, kdo je njegov prijatelj. Iz Črnomlja. — [Nadzorovanje dela in delavcev v državni trtnici. éolski vrt in njegovo obdelovanje.] Kakor sploh vsako delo, spadajoče k umni trtoreji, ni pravilno izvršeno v državni trtnici, tako tudi ni lansko grubanje, zeleno cepljenih ameriških trt. Ako pogledamo v trtnici lami grubane trte, vidimo, da so vse grubane po starem naèinu. Tako grubanje pri novih nasadih nikakor ni na mestii. Locenje, katero pri gruhanji zunaj ostane, zažene vsako leto svoje ameriške poguaiike in tedaj imamo numesto samih domačih pognankov tudi ameriške. To pa preprečimo s tem, da locenje, katero pri grubanji zunaj ostane, odrežemo. Kam i>a tedaj s staro trto? To moramo na vsak način ven vreči, kar pa je velika škoda za grubano trto, ker a tem ji odvzamemo najbolj važne tako zpane kronine kore-nike, nji pa ostanejo samo stranske korenike. Naj si bode pa eno ali drugo delo, vsako potrebuje nadzorstva, zato je pa nadzornik postavljen. Njegova dolžuost je, delu in delavce uadaorovati, njim pokazati in odkazovati delo. A ravno pri državni trtnici tega ni. Delavci so poslani ua delo ali nadzornika ni pri njih, niti za njimi. K^r pa delavci niso zmožni sam dela, delajo po syoji glavi, meneč, da je delo pravilno izvršeno, a delo je vsakikrat narobe. Iz kakšnih vzrokov pa ne pride g. nadzornik zraven? To jo lahko umevno. Nadzornik kot učiteý in tajnik mestne občine ni nikakor v stanu biti pri delavcih, ker drugaie more šolo zamuditi, kar se je tudi večkrat pripetilo, to pa ne gre, ker on je v prvi vi-sti učiielj, ne pa nadzoniik državne trtnice. Posledica tega je nadalje, dii delavci brez nadzorstva tudi ne delajo, kakor je treba. Saj pravi pregovor: „Kadar mačke ni doma, miši plešejo. Tako ravnanje pa stane državo veliko, ker mora delavce plačevati; a namesto da bi se delalo, se leži in okoli postopa. Ker pa Črnomaljska trtnica igra veliko vlogo za nove Belokranjske nasade, želeti bi bilo, da bi se v državni trtnici delalo pravilno, da bi kmetovalci, kateri hodijo dan na dan v trtnico, videli pravilno, ne pa narobe izvršeno delo. Prebirajoč letno sporočilo Franc-Jožefore ljudske iole v Čmomlji, našel sem tudi med irugimi stvarmi sledeče: „Šolski vrt oskrboval je g. Šetina. V teku Jeta požlahtnilo se je 400 drevesc in cepilo 200 trt na les in 200 na zeleno. Vzgajajo se tudi visoko-debelnata drevesca", Eesnica je, da se je cepilo toliko drevesc, tudi je resnica, da se je cepilo toliko trt na les in zeleno, le žalibog, da se je na les cepljenih trt malo ali nič prijelo; tega manjka v letnem sporočilu. Visoko debelnata drevesca pa, izgojeun na šolskem vrtu, 80 jako kriva, tako da se g. oskrbnik nikakor ne more ponašati z njimi. Priporočati bi tudi bilo, da bi se namesto zelenjave pridelovalo malo več drevesc, ker v sadjarstvu smo jako na slabem v primeri z drugimi kulturnimi deželami. Na šolskem vrtu se pa tudi rabijo ob gotovem času delavci. Kdo jih plača? Vsakdo bode dejal: gotovo tisti, kateri dohodke od njega ima! In to bi tudi bilo opravičeno. Vendar pa med časom, kar je g. učitelj tudi nadzornik državni trtnici, so se delavci, delajoči na šolskem vrtu, plačali z denarjem, kakor Če bi delali y trtnici. Ako je to doyoljeno ali ako dobi država denar zti prodana drevesca, je stvar opravičena, drugači pa ne. Upati bi bilo, da se temu skoraj konec naredi, da posežejo vmes oblastva, katera imajo s tem kaj opraviti. DomaČo vosti. (Duhovske premembe na Dolenjskem,) C. g. Josip Knific, kapelan na Igu, postane beneii-cijat v Tomislju; na njegovo mesto )ride Č, g Janez Jelenec iz Podzemlja, v Podzemej pa č. g. tVan Sturm, novomašnik. V Čatež za Savo pride kot kapelan novomašuik c. g. Tomaž Zabukovec. (Frančiškanski kapitelj) se je zopet vršil v tukajšnem frančiškanskem samostanu od 26 do 30. avgusta t. 1. po stoletnem preteku. Deiinitorij je sestavljen kakor sledi; provincijal: P. Placid Fabian i, kustOK! P, Rom u al d Jereb, deiiiiitorji : P, Viktor Jerančič, P. Hiigolin Sattner, P. Inoceucij Koprivecin P. Jožef Bizavičar. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu avgustu je vložilo 81 strank 17.012 gld. 83Vsi kr., vzdignilo pa 3.5 strank 3502 gld. 95 kr; torej se je več vložilo 13.509 gld. 88'/« kr. Na posojilih se je izplačalo 10.381 gld. 71 kr' (Vabilo) k koncertu, z jako zanimivim vspo-redom", ki bo na dan zborovanja „zaveze učiteljskih društev, dné 4. septembra 1895 v dvorani Narodnega doma v Novem mestu, pri katerem sodelujejo iz prijaznosti gospice tamburašinje. Po koncertu ples. Začetek točno ob osmi nri zvečer. Vstopnina ; Sedeži 50 kr., vstopnice 30 kr, Čisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila iu Metoda. Sedeži se dobivajo pri g. J. Krajcu in večer koncert.a pri blagajni, ODBOR. (Konjski sejmi T Novem mestu.) Deželna vlada je dovolila vsled prošnje mestne občine novomeške, da se smejo prodajati konji ob že obstoječih živinskih sejmih, namreč v torek po sv. Antonu (17, januv.), torek pred sv. Jurijem (24. aprila), torek po sv. Jerneju (24. avg,), torek p*, sv. Lukežu (18. okt.) in prvi torek v adventn. Ravno tako se smejo raztegniti na prodajo konj tudi živinski sejmi na prvi ponedeljek^ vsacega meseca. (Iz Smihela pri Novem mestu.) V tukajšnji samostanski dekliški šoli je bil 29. avgusta sklep šole. Pri tej priložnosti je bila po zahvalni službi božji skušnja iz vseh áolskih tvarin, k kateri so prišli p. n. gosp. okrajni glavar pl, Vesteneck z gospo soprogo, preč. g. kanonik M. Jeriha, mnogo novomeške gospode in nekaj Ijndij tudi iz oddaljenih krajev. Učenke so v vseh štirih razredih jako dobro odgovarjale; veliko izmed njih jih je bilo obdarovanih. Po izpraševanju so bili vsi povabljeni v pritlično dvorano, kjer so učenke zapele nekaj pesmic in igrale nekaj melodij na glasovir in na gosli. Razstavljena so bila v posebni sobi tudi vsa ročna dela, katera so učenke v prošlém letu tù zvrSile. Vse, kar se je ta dan v Šoli videlo in ^slišalo, spričuje, v kolik blagor je ta šola ne samo Šmihelu in Novem« mestu, temveč tudi dal ni okolici. Vrlemu iii vzornemu zavodu želimo obilno božjega blagoslova in kar največ prijateljev in dobrotnikov. (Konjsko dirko v trab) priredi konjerejs odsek C, kr. kmetijske družbe kranjske v St. Jerne. na Dolenjskem v pondeljek dné 9. septembra 1.1,, sicer v prvih dveh oddelkih samo za kmetiske posestnike, v druzih oddelkih za vse brez izjeme. Dirka bode popoludne ob 2. uri »a novem dirkališču. I. dirka ti-i- in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil, daljava 1600 metroi', tri tluhln; 2no, 100 in 50 kron. IT. dirka starejših kranjskih žrebcev iii kobil, daljava 2400 m., tri darila: 100, 60 in 25 knjii III. dirka za konje vsake starosti, ki so najmanj pol leta lastnina istega posestnika; daljava 2400 metrov, štiri darila: 100, BO, 25 in 25 kron. IV. gospodska dirka s parom konj brez razločka na spol in starost; daljava 2400 m; dirka se vrši, ie se oglasijo trije tekmovalci; častno darilo srebrna namizna oprava v vi-edimsti 100 kron. Vdeležitev pri dirki treba naznnniti pismen^^ ali na dan dirke ustno do 12. ure obč. wadu v St. Jwneju. Več o doložbah na lepakih! („Centralna posojilnica slovenska" v Krškem) razglaSa: 1. Pri ustanoraern občnem zboru so bile zastopane sledeče posojilnice: Brežice, Cerknica (L). Idrija, Ilirska Bistrica (1.), Krško, Marya Snežna, Mokronog, Nabrežina, Ormož, Kojan, Slap pri Vipavi, Št. Jernej in Žuženberk. — 2. NačeMvo je doočilo 5 gld. pristopnine, 4'/4% obrestno stopinjo za hranilne vloge, 4Vo"/o obrestno stopinjo za posojila. 3. Zadruga je pristopila k „Zvezi slovenskih posojilnic" v Celji in k čekoveuiu oddelku c. kr. poštne hranilnice. 4, Centralna posojilnica ne bode razpolagala z gotovino, ampak imela svoje novce v c. kr. poštni hranilnici, od koder jih bode ta zadruga sprejemala in zopet drugim posojilnicam oddajala. (V Loki pri Črnomlju) so bile 19. t. m. občinske volitve, V odbor je prišlo precej dobrih mož, a nekaj tudi slabih. Med drugimi je zopet izvoljen za odbornika prejšnji liberalni župan. Ne bil bi prišel v odbor, ako bi mu ne pomagali v 3. razredu črno-Qeljski pristaši. Ker so se godile nepostavnosti, se ie vložila pritožba. (V Starem Trgu pri Ložu) je bila 26. ju-a občinska volitev. Ta jako velika občina, ki je la doslej v rokah liberalcev, ima poslej 28 katohško-Qarodno mislečih odbornikov in le 4 liberalce. To je najboljši odgovor Starotržanov samih na ostudne napade „Narijda" in „Rodoljuba". Tako klenka povsod liberalizmu mrtvaški zvonček I _ (Topničarji v Kranju). Ker je topnicarska vojašnica v Ljubljani zelo poškodovana, preselita ee dve bateriji 7. top. polka za dve leti v Kranj. (Nezgode.) Na Dobravi blizu Kostanjevice padel je tesar Jože Pešic iz odra, ter padajoč zadel ob stoječ kol in si pri tej itriliki raztrgal mišičje v levi pazduhi. — liešetarju Antonu Maru se je bliau Ribnice zvrnil voz; imenovan padel je na tla in si izvil desno nogo. — V Mokronogu poškodoval se je 26letni dninar Anton Str upek pri mlatilnem stroju; porinil je snop neprevidno v stroj, tako, da ga je ta zgrabil za desno rok« in ran jo celo zdrobil. Roka morala se mu je odrezati. — Na Uuperškem vrhu padel je hlapec Lojze Ô e r t a 1 i č iz voza in ae precej težko poškodoval na glavi. — V parni žagi 7 Rogn poškodovala je cirkularnica precej težko levo roko delavca Antona Beuc. Vsi ti so sprejeti v bolnišnico „Usmiljenih bratov v Kandiji." (Ponarejene krone) ae širijo po nekod. Narejene so iz svinca in se lahko od pravih razločujejo. Občinstvo naj pazi, da ae ne ogoljufa. (Ukradena) sta bila dva konja v noči od 20. do 21. avgusta v Gorenjih Prekopih pri Št. Jerneju posestniku Fr. Žabkarju. Najbrže so jih cigani odpeljali. (Na narodopisno razstavo češko v Pragi) popelje se 7. t, m. iz Ljubljane poseben vlak, ki velja gôri in nazaj v Ljubljano za I. razred 40 gld., za II. razred 30 gld., za III. razred 19 gld. Vozni listki veljajo do 30. septembra. Na povratku se sme vožnja med Prago in Dunajem In med Dunajem iu Ljubljano dvaki-at pretrgati. (Dve novi mladinski knjigi.) Prišla je v drugem nátisku na svetlo znana Tomšičeva knjižica Krištofa Šmida sto malih pripovedek" z nekaterimi slikami. Druga knjiga s peterimi barvanimi slikami pa je znana povest „Robinson", primerno okrajšana. Obe knjigi, zlasti pa prvo, toplo priporočamo, — Izišle ste v Giontinij evi knjigarni v Ljubljani in se dobé po vseh knjigarnah. (Umno čebelarstvo.) Slavna c. kr, kmetijska družba kranjska je ravnokar izdala knjigo: „Umno čebelarstvo", katero je spisal Jarnej Cerne, bivši učitelj na deželni kmetijski šoli na Grmu. — Ker so zadnji Čas naši čebelarji zelo povpraševali po slovenski knjigi v čebelarstvu, spisal je tako knjigo g. Cerne ter je svoj rokopis predložil slav. deielnemu odboru kanjskemu, kateri je rokopis nagradil. — Kmet. družba, katera je knjigo sprejela v založbo, priskrbela je mnogo ličnih slik, dala je knjigo natisnit na lep papir ter lično vezat v platno. Navzlic temu je družba postavila tako nizko ceno, da si knjižico vsak slovenski čebelar. Knjiga se proda ahko omisli a samo vezana in stane izvod v pisarni kmetijske družbe samo iva se tudt 36 kr., pf) pošti poslana pa 40 kr. — Dot v Kra. čevi bukvarni v Novem mestu. (Navod o snovanji in poslovanji slov, posojilnic.) Tako se imenuje knjiga, ki jo je prav praktično priredil gosp. Ivan Lapajne, Šolski ravnatelj v Krškem. Lepa knjiga je slov. posojilnicam neobhodno potrebna, in je dobiti pri gosp. pisatelja v Krškem. (Danaánji list) ima dve strani naznanil priloge. 0)fell®i Dné 4. in 6. septembra bode v Novem mestu velika skupina ,,Zaveze ufciteljskih druMev". Odgojitelji naše mladine in njihovi prijatelji pridejo iz vseh slovenskih pokrajin — od siiye Adrije — od zelene Mure in deroče Drave ter bistre Soče, in hočejo prebiti nekaj ur v prijateljskem občevanju v našem mest«. Nť)vo mesto je vedno goste prijazno iprejemalo ter pokazalo, da so mu ljubi. Častiti Novomeščani, pokažite tudi sedaj svojo pstoljubnost, ter sprejmite goste ljubeznjivo in prijateljsko. Želimo, da okrasite kolikor možno svoje iiiae sè zastaYamî, da storite vse, da bodo dnevi 4. in 5. septembra lep praznik za goste in za Novo mesto. Mestno županstvo Novo mesto, 30. avg. 1895, Perko, župan. Darovi za kapelico Božjega groha: G, Jože VrtttčiĚ 50 kr. ; g. Janez Colunr 50 kr.; g. Le- viii^er 2.") kr.j goep, FtaućiSka Mtižiu« 75 kr ; u ei meti ovan 1 gld.; K. kooiierator Mnjr iz Dunaja 2 gli.iiiška kuhinju t Novem mestu. Šolsko leto je pred vrati, na koja bodo zopet trkali dijaki novomeški. Načelnik tukajšne dijaške kuliinje je v skrbeh, kako bode šlo prihodnje šolsko leto. Podpora v preteklem letn je bila, hvala Bogu in dobrotnikom, tako obilna, da se je preskrbovalo 35 dijakov z opoldansko hrano, in da je še nekaj preostalo za začetek novega šolskega leta. ~ Ali za todoče je število potrebnih vže sedaj veče nego je bilo lani, pa še novi prosijo; letina je letos slaba, zato se je bati, da bode morda težko došlo brezplačno jestvin kakor zadnje leto, zato se podpisani vže sedaj prav zaupno obrača do vseh mladinoljubov, ki so ga podpirali pri težavnem delu doslej, s prošnjo, naj mu ostanejo zvesti — želi pa, naj se jim pridružijo še dnigi z milimi darovi, da bode mogoče g adnim revežem dati vsaj malo gorke večerje. Srcé je bolelo podpisanega, ko je moral gledati lani dan na dan 12 dijakov, ki so dobivali samo jedenkrát na dan toplo hrano v usta. S pomočjo božjo namerava na vsak način pripraviti dijakom — vsaj potrebnišim tudi večerjo. Kedor ima radi dijaške kuhinje kako željo, naj ,se oglasi pri podpisanem od 12. septembra dalje; V kuhinji se bode jela hrana dajati 18. septembra. Dr. Jos. Marinko. v Kaiidiji 1 gld. ; preC-. g, župnik TomažiS iz Skcfje loke 2 gld. — Vsim Bviç «bilo povnii! Bï'idku užaljeni naíuanjania vsetn sorudnikoni, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oie ANTON KRAYCIB. ptissstnik, ûné 28. avgusta ob Ki, uri Kveéer, jireviiien a svetimi zakTaiiieiiti, v Í0. letu svoje nt.aruřti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bole v petek 30. avi^ista ol> polu sedmi uri zjutraj »a farm) pokopal.áiíe v Trebnjem. Svet" mase zsdUKiiiue ae bodo opravljale t farni cerkvi v Trebnjem. Ne [ID vabljivega pukojnika priporoĚarao v molitev in blag opomin. Grič pri Trebnjem, dué 2y, avgusta J895. (iioo^ žalujoči ostali. štev. ma. Hazpis. Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novem mestu, z dveletnim poučevanjem in slovtnskim učnim jezikom, izpraiinjenih Je osciu (leželiiili ustanov za prihodnje Šolsko leto 1895/96, katero se prične 4. novembra t. I. Pj'avico do teb ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vMaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim vspeliom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prfdnost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadje-rejo pečali. Učenci z usta novami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in poduk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati. V šolo sprejemajo se tudi: 1. PlaÓujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in 2. eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovaue s kolekom 60 kr., se imajo do 1. oktobra 1895 izročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem idravji in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starlsev, oziroma varuha zaradi Vzdržavanja učeuM. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dné 16. julija 1895. (iflii^S) Hazglas! Grajščina v Črnomlji prodá iz proste roke vaa SToja pofiestvíi skupa] ali posamezno na parcele In sicer; Grad v Crnomlji št. I, z vrti, v ktereiii so: velika gostilna, pisarca c. kr. okr. glavarstva iii druga stanovanja. Mlin v mestu st. 94 s šestimi tečaji in žajo. Vrtovi nekaj čez.......2 orala. Hrastove In smrekove loze, prav blizo in lepo ležeče.........ŽÍ03 „ Njive . . •........fO » Pasincl In kosenice . . . ... '25 „ Skupaj . 270 oralov. Prodajati se bode pričelo I. oktobra t. L, kupi ae pa tudi labko prej. P'Jgoji jaku ugodni. Natančneje se poizvó pri oskrbnistvu grajšclne v Crnomlji. àt. 4«. Razglas. Naznanja se, da je naprodaj veloposestvo „Dobro BubnjarcI" ua. Hrvatskem v bližini mesta Metlike, ki je lastnina „prve dolenjske posojilnice v Metliki (poprej Matilde pl. Nemičič iz Btibnjarc), pod najugodnejšimi pogoji, Isto obstoji iz 178 oralov njiv (oranic), stelnikov, senokose, šum, pašnikov, vrtov, trsja, hiše, hleva, kleti, šupe, malenice itd. Prodalo se bode skupaj ali na kose, kakor bode kdo hotel in tudi na po&ak. — Kupci oglasijo se naj 12. septembra 1895 dopoldan ob S, uri pri gradu v Bubnarcih, kjer ae bode takrat prodaja vršila. (i BO-3) Metlika, dné 10. julija 1S95. OiUlirL 7103. Hazglas. (180—2) MíĚ SB T P J bode V četrtek, dné 5. septembra 1.1. Kupci in jtrodtijalei ne vabijo. "V Hestno županstvo Črnomelj, áiié 2tí. avg-usta 1895. Schiveiger, (194) TABIÊîQ. Posojilnica v Črnomlji, regtstrovana zadruga z neomejeno zavezo, imela bude izvanredni občni zbor dné 22. septembra t. I. ob 3, uri popoidnè v posojilnični pisarni v Ćrnomlji. Dnevni red: 1. Posvetovanje in sklepanje o nakupu grada v Crnomlji v last posojilnice, 2. Posvetovanje in sklepanje o slučajni prodaji po-sojUnične hiše v Črnomlji. K obilni vdeležbi p, n, zadružnike uljudno vabi Niičelstvu. Deželni odbor bode iz deželne trtniee pri prisilni delavnici oddal 50.000 do 60.000 ukoreničenih cepljenih ameriških trt in sicer za bela vina: kraljevina, beli burgundec, zelen, grganja, ruUnrtec, rizling italijanski, iiio.slavina, rudeči apanijol, zelenika in plavec; za črna vina: portugalka, modra ťrankinja, črni burgnndec, črna lipovačina in lovrenček. Trte se bodo oddajale po 7 (sedem) gld. za ato (100) komadov, pa tudi nekaj brezplačno malim, revnim vinogradnikom, kojih ubostvo je dokazano po iz-jî^vah županstva. Vinogradniki, kateri želé kupiti trte ali ,]ih doplivati brezplačno, naj se zglase pri svojih županstvih ^li pri kmetijskih podružnicah najdalje do 15. S('i)ti'iubr;i t. 1. ter naznanijo, ali iu koliko sveta že imajo pripi-av-Ijeaega za nasaditev trt, koliko trt, katere vrste ali jih želé dobiti že jeseni 1.1,, kar najbolj kaže, ali se le spomladi 1. 1896. Županstva in kmetijske podružnice morajo potem prošnje predložiti deželnemu odbom najdalje ílo 30. Sííptt^iubrii 1.1., ker se na pozneje vložene prošnje ne bode oziralo. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dné 27, julija 1895. (203-1) Kedor si misli po Anton Mavserju iz Št. Buperta kak vodnjak narediti ali popraviti, naj se prej Črno na belo ž ujini pogodi, da nni Kkdajič ne napove svoj notarski račun, kakor ga je napovedal — v začudenje dvema v Šmarjeti, Mihael Bogulinu 85 gld. za 18 dni, Pergarjn pa 30 gld. za 6 dni, in to samo za delo t CIBKVESâ GLISBI. Sa IHIÏ« so iiSlo tlcirâ isrn. lUadulkove pt>Hini m meSau zbor. 15 obhajilnih op. U. (Četrti natia.) 50 kr. 20 Marijnih oi). 15. (Tretji iiatitt.) 00 kr, 5 Tantumergo iti petero masnih. (Druifi uatis ) io kr, Cvetero Boži5rlh za soIo, zbur iii orgije, (Dnigi iiatia.) 40 kr (Vsi Smeri zvezki skupsj 1 s'il!, 50 kr.) (i98_ij Dobe se pri skladatelju v Novem mestu. V grajščinl Pleterje pri Št, Jerneju se takoj sprejmejo iza. Mapp©'^« Veř se j£V6 [ti'i yrajsksm oskrbnistvu. (Isto novo, ňť iiić rubl,j(>uo štedilno ognjišče (Sparrherd), vzidano z lončenimi ploščicAmi, je po nizki ceni na prodaj, — Kje psjve opravniátvo „Dol. Novic". Priden in pošten deček, kateri ima veselje, se pekarijo učiti, se takoj sprejme t Požekovt pekariji (201) v Metliki. 152. straa. DOLENJSKE NOVICE. štev. 17. Podpisani uljndno opozarja gg. orožnike v zališkem, trebanjskem in mokrouoékem okraju na Andreja Polanščeka, krošnjarja, rodom Pijemonteza, ktiteri ae brez pravic po navedenih krajih potika in nam trgovdem škodo dela. Anton MíitťliC, (196) trjjovec Ï Trebnjem. Mlatilnice, močan „fijjppel" za par in roťí ruzUřnegíi knieli.i- i^kOi^a (H'otl.jii v prav dobrem staim proda U87-2) Tonnies v Ljubljani. Sto tisoč dobro žgane zidarske opeke, tisoC po 13 gld. jo na jnoibij t /alogii. Podrobneje se zve pri Franc Kaatelicu v Kandiji. — ena s celo stacunsko opravo — se z dobriini poboji prodajo. — Kupoželjni naj pištijo na J. Kapelle tJ83-2) T Metliki. Mala gostilna v Novem mestu št. 144 86 odda takoj v najem. — Več po\é iz prijaznosti opravniàtïo „Dol. Novic". (i os) kateri razuine tudi sadjarstvo, je oženjen, zna pisati ter je pošten in delaven, sprejme ae takoj v alužbo. Pliće je 20 gld., prosto stanovanje, drva in nekaj zemljišča v porabo. Kteri umejo čebelarji t vo imajo prednost, — Nadalje se iáée Izvrstna kuharicci, katera je vže kot taka v kaki grajščini služila, z meaeino plačo 12 opravniStvo ^Dol. meaeino plačo 12 gld. ia potni strošek. — Već pové " 1. Novic". (189-S) F^Murg^^ sprejme takoj v poduk H kateri je slovenskega iu nemškega jezika v pisavi zmožen. — Kavno taisti tudi skupuje • ii^iêmm • po najvišji ceni. (iw-i) Jakol) P^iÈ v Xov(^ni mestu prodaja dobro moko po nizki ceni in pošilja na zaiitevanje cenike. El^ Tudi ima na prodaj •: TEČ DiEFDitcv Sklene išeiite, mernik po 2 gld. kr. Sf^ Nadalje sprejme v poduk čvrstega in zdrarega dečka, kateri ima veselje do pekarije. ie9-]) XiijlKtljše in níijííenéjíí mr mwm iždekije in popravlja Janez Brunskule v vasi Rečice hiš. ši 7. zadnja pošta Semič na Dolenjskem. Vsa dela izvršujejo se izvrstno in poeteuo, za katera se jamči 10 let. Najboljša spričala so mn ctrkvene ure, katere je napravil v Semiču, Ćrnomlji, Dragatuši, Adlešičih, Šent-Jtirneji, v Osilnici in pri podružnicah semiške fare; na Gradniku, y GorenjeaU, Kožnem dolu in Rečicah ; dal, Ivanu ornome! (Hrv.), v Pod e v Novi Grori pri Črmošnjicah, pri Sv. |ske župnije, v Pod|^radu iii Sveti Nedelji ipniku (Hrv.), v Črnem potoku (Kočevje). _Ceniki pošiljajo sb tia zahtevanje brezplačno. "VH .........H Natakarica ......... se takoj sprejme v gostilni (193-1> „pii l>ol(^iijski žftU^zniťť' v Kotoi» mestu. a i « Nova prodajalnica. Zaradi selitve sem po dolgo trajajočem mirovanju zopet na novo prodajalno otvoril X^i^^îC^j na stari pošti tukaj v Novem mestu, ter jo z novim drobnim blagom založil. Ker je slavn. občinstvu moje mnogoletno pošteno trgovsko ravnanje dobro znano, upam, da mi ni treba nadaljnega priporočila. Tudi se dobijo pri meni stare stelaŽe za trgovsko blago notri vlagati, kakor tndi ena proti ognju popolno varna denarna kasa, po prav majhni ceni. (192-1) Valentin Oblak» i i M Jos. Ogoreutz v Novem mestu (178-3) pripoioĚii 8 s trakovi in napisi « • v* • * po najni/ji ceni. Iz pnist« roke je na prodaj strojai^ija in travnik na pmv prijetneiti kraju blizo železtiičnega koUnlvora. Hiša je v dobioii stanu, in se strojarski obrt že 11 let uspešno opravlja ; prifiraviia je iiu tudi za drugačen obrt, Ctiua 3200 gid. — Veů pove Janez WoleU, strojar v Grosupljem, Nu prodaj epa prfiitifi, ^stoječa iz zofe, Jveh naslonjaó in sest stolov. — pove opravuistvo „Doi, Novic". (180—2) -J „.S Garinthia-Lithion vrelci pri železni Kapli na Koroškem, 30 izvrstna namizna pijaia in izborno zdrávilo pi'oti vsakovrstnim katarom in raznim boleznim ' na Dbistih In mehurji, — Dobi se pri lastništvu na Železni Kapli, pri gosp. Henriku pl. Mattoni-ju na Dunaju, v gosp. Alojzij Cernič-evI agenturi v ; Ljubljani, in pri gg. trgovcih: H. Kastner in P. Usnik v Ljubljani, F. Dulenc-u v Kranju in Hkofji Loki, A. Pinter-ju v Kamniku, A. Pauser-ju ml. v Novem Mestu, P. Petsche-tu v Kočevji > in I. Pauser-ju v Ribnici. (93-io) I** % il. -.Ill \ »"" "IL--«'- mr a I i a; tik ceate, katera bi bila prii>r«vnH ïa Štacmio ali za kako dnigo obrtuijo, zravtn katere je kozolc, klet, Stala, hlevi, pod, senica, vi-t in viis, kar je okoli doniovja, se proda iz proste roke in pod ugod-ni[iii pogoji pri Ani Punger6ar, posest niei (18^—2) v Šk Franc Murn v Kandiji pri Novem mestu. NîlKlUUlîlo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v hiŠi tOleg pokopališča na stari ljubljanski cesti kovačijo in obljubujem, da se bora potrudil si. občinstvu vedno brzo ter z trpežnim in ne predragim delom postreči, za koje se p. n. gg. gospodarjem najuljudneje priporočam. Tudi iščem v poduk 0 poâtcnoi;a (lučka, 0 kateri je trduega zdravja in ima veselje do ko-viičije. Franc Bobnar, ( 166—3) kova5 v Nt>vem niesm. k stev. 17. dujoltnmřjte, «tuio tílniv» to ob laem ai\Kit!i!^ía [ipimi» k boťwvi kuří )ei na be a in črna se dobé vsaki čas při (24-10) Edvarda Rosini íg.Kandiji st. % SK?- ■ p o 1 e N o v e g a M e's t a. mílikarski pomocník in učenec sprejme se takoj při < iinnikarskem mojstru Uwiiqmawn- u (177—3) V Nove7ii mestu. íísto iiovH ter-z opeko krita, nekaj minut " o<1 postajtí Novo ineHto, z dvema sobama, [ kletjo ter neb>liko zemljiškem, se proda ali v najem odda, (i85-a) __ Níitaněneje pove lastnik Janez Dular, Cegelnica. (S ** a belo, po gld, 15-50, 17 — in 19.— po 100 litrov, na tukajšno postajo stftvljtiiio, prodajani v množini nad 50 litrov, ter se pvijioirjčam z obilím naroííilim (137-5) Alojzij Paulin, v Treinjem (Dohnjgko.) S8« íTe) Steinfeldska pivovarna zaloga piva v Ljubljani-Šiski priporoča uležano marčno in eksportno pivo (Pivo v steklenicah je pasterizováno.) (159-3) Novomeito : OJguvonii urednik ioslp Benkoviè. — lail^iitoli, ittložuik in tiilta* 1. Krajsu,