29
Prirodopisno - natoroznansko polje
Ščinkovčevo gnezdo.
Bnam, da poznatc ščinkorea ali zebo, ki je z vrabcem v rodu in mu je EJtudi zelci podoben. sarao, da ima lepiše perje od njega, Ščinkovec ima . plavosivkasto glavo, rudečkaste prsi, rujav hrbet in bplkast trebuh. Na [ kreljutih ima dvo lcpoboli progi.
ŠHiikovca ali zcbo najdote povsod po naših gozdih iu ntoih. Vedao je vescl ter rad iu prijetno poje, s čimur se je iloreku tako prikupil, da ga imajo povsod radi v MJi.
V mohkih zimah ostanejo ščinkovci pri nas, združijo se z vrabei in strnadi ter letajo okolo hiš, skednjev in svisel. V jeseni jih ptičarji mnogo polovč, kar pa ni lepo, kcr šfinkovci niso človeku kvarljivi ptiči, temireč koristni, ker pobinijo gosenice in ttizličen di*ug uirčes. S6inkovke si delajo jako lepa in umete]jna gnozda. Postavjjo ga uajrajše med kake rogovile ne previsoko v vrhu drercaa, a tudi ne prenizko. Gnezdo je kaj lcpo zaokroženo, zgoraj ože, znotraj &Lrje, od zunaj je obloženo z b'Sajem ali mab.om, kakeršen raste po onem drevesu, na katerem stoji gnezdo. Od znotraj jc pa vse gnezdo prevlečeno s pajčevino, z goseničjo pvejo, s perjem in dlako.   V tako guezdo
žo
znese ščinkovka 5 do 0 pikčastih jajčec,  katera  izvali  v 12..dncli.    Mladiče pit&ta in hranita s samimi 7,nželkami, gosenicami in drugimi mrgolinci.
Neuamiljeui ptičarji so imoli nekdaj grozovito navado, da so Sftnkorca najpred zaprli v temo in mu potlcj, ko se je v temi navadil jesti, z razbeljenim železom izteknili oči. In to samo zar.idi tega, da jiiu je slepi ubožček tudi po noči pel, ker ni lof-il dneva od noči. Taki suroveži zaslužijo najostrejšo kazen m tako grozovitost in hndobijo.