Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prof. A. Maklecov (Ljubljana). § 1. Uvod. Problem vračunanja in vračunljivosti je nedvomno eden temeljnih problemov človeškega duha. Razglabljanje tega vprašanja povzroča nenavadne težkoče že radi tega, ker se tiče skoro v isti meri različnih panog človeške znanosti. Zanima tako filozofa, psihologa in psihiatra, kakor tudi moralista, sociologa in pravnika. V svojem predavanju seveda ne utegnem obravnavati ta problem v njegovem polnem obsegu. Omejiti hočem svoja daljnja izvajanja strogo v eno stran tega zapletenega vprašanja, t. j. v stran, ki jo utegnem označiti kot 1 e g a 1 n o -1 e h-nično. Pod tem razumevam nalogo, ležečo pred zakonodaj-cem, 'ki hoče podati legalno opredelbo pogojev vračunanja v kazenskem praivu. S tega vidika bom analiziral zadevne določbe osnutka za edinstveni kazenski zakonik naše kraljevine. Analogne določbe drugih kazenskih zakonikov iu načrtov pridejo v poštev samo (kot pravno-prim^rjalna snov in sicer le v toliko, kolikor je to neobhodno potrebno za pravilno pojmovanje in razlaganje osnutka za edin:tveni kazenski zakonik naše kraljevine (= NKZ SHS). Predmet naše razprave bo predvsem analiza prvega od-stc^vlka § 21 NKZ SHS 1927, ki določa splošne pogoje nevračunljivosti. Ker je besedilo te določbe v tesni zvezi s prejš- 7 98 Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. njimi določbami načrta kaz. z. za kraljevino Srbijo (= SNKZ) in načrtov KZ SHS iz 1. 1922 in 1926, se bomo ozirali tudi na te osnutke. Vprašanj kazenske odgovornosti mladoletnikov in tzv. zmanjšane vračunljivosti se v tem predavanju ne dotaknem, ker nas sedaj zanima samo legalna opredelba splošnih pogojev nevračunljivosti. § 2. Nastanek in viri besedila § 21 adst. 1 NKZ SHS. Vsakdo, ki hoče temeljito proučiti to ali ono določbo NKZ SHS 'V tej obliki, ki se je uveljavila v zadnjem besedilu načrta iz 1. 1927, se mora ozirati na nastanek tega besedila, to se pravi na spremembe besedila, počenši od načrta KZ za kraljevino Srbijo iz 1. 1910. Srbski osnutek je bil v pretežni večini primerov izhodišče, ki je služilo kot osnova za nadaljnje izboljšanje in »popolnitev dotičnega besedila. Tudi motivi srbskega osnutka so ohranili svoj pomen in to tem bolj, ker so se avtorji načrta KZ SHS 1922 omejili le na kratko obrazložitev (»kratko objašnjenje«). Redaktorji osmjutka iz 1. 1922 se sklicujejo naravnost na motive srbskega načrta: »Opširniji motivi mogu se nači u knjiži »Projekat f motivi Kaznenog Zakonika za Kraljevinu Srbiju«, službeno izdanje Ministarstva Pravde (Beograd, 1910, str. 1-747), u koliko su odredbe ovog proje'kta zadržane«.* Pri tem je treba omeniti dejstvo, ki je značilno za razvoj kazensko-pravne zakonodaje nove dobe. V prvi polo\'ici 19. stoletja je imel odločilen vpliv na kazensko zakonodajo vsaj enega dela kontinentalne Evrope francoski Code penal iz 1. 1810. V drugi polovici 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja moremo ugotoviti predvsem vphv tistih zakonodajstev, ki so prej nego druga pričela korenito preosnovo kazenskega prava. Kazensko pravo nove dobe je počasi izgubilo svojo nacionalno barvo posebno vsled razširjenja mednarodnega sodelovanja pri preosnovi kazenskega prava zlasti na podlagi kriminahio- ' Gl. Kratko objašnjenje .projekta Kaznenog Zakonika za Kraljevino SHS od 1932, str. 83. 01. tudi ekspose ig. dr. Du-ana Sti''oti(:a o predlogu kaznenog zakona odrian u sednici sekcije zakonodavno.j; cdbora 27. trav-nia 19:6, Beograd. 19216., str. 1. Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. 99 * |Q1. iProjekat i motivi Kaznenog zakonika za iKraljevinu Srbiju, Beograd 1910, str. 166. ' Dr. Mih. P. Čubinski. Problem izjednačenja prava u ujedinjenom Kraljevstvu SHS. 1931. Str. 70. * Primerjaj prevod § 39 ruskega iKZ v iMotiv.ih SNKZ (str. 166). 7* političnih zahtev, ki so bile oblikovane na številnih kongresih mednarodne zveze kriminalistov. O tem pričajo reforme kazenskega prava v Avstriji, Norvegiji, Švici, Nemčiji, Italiji, na Cehoslovaškem in drugod. Govoriti smemo o vplivu inozemske zakonodaje tudi na srbski in jugoslovanski načrt kazenskega zakoniika pri določitvi pogojev kazenske odgovornosti. Avtorji srbskega osnutka iz 1. 1910, kakor je razvidno iz vsebine in iz motivov, so se ozirali v splošnem v prvi vrsti na norveški, švicarski in nemiški prednačrt iz 1. 1909. Toda pri formulaciji § 46 odst. 1 SNKZ 1910 so imeli pred očmi tudi ruski kazenski zakonik z dne 23. marca 1903 (§ 39)^ Na to je opozoril že pred leti prof. Čubinski: »Projekat... najviše se približuje ruskom novom zakoniku koji se u ovom pitanju javlja kao najpotpuniji i najsavršeniji.«^ Toda srbski osnutek 1910 je samo deloma sledil ruskemu KZ 1903 pri določitvi pogojev nevračunljivosti. Prevzel je. namreč v glavnem rusko formulacijo tz. biološkega kri terija nevračunljivosti. Podobno kot § 39 rus. KZ govori § 46 odst. 1 SNKZ o bolezenskem duševnem razsfrojstvu, nez.a-vestnem stanju in umiskem nerazvitju. SNKZ se razlikuje v tej točki od ruskega KZ le toliko, kolikor ni prevzel omejitve kriterija um'skega nerazvitja samo na primere takega neraz-¦vitja, ki so povzročeni po telesnem nedostatku ali bolezni, kar je izrecno naglašeno v § 39 RKZ. Glede tz. psihološkega kriterija nevračunljivosti je SNKZ posnel le ta del tozadevnega ruskega določila, ki se nanaša na intelektualno stran psihe storilca. (»Nije kažnjiv onaj, koji u vremenu izvršenja dela nije mogao shvatiti prirodu i značaj svoga dela «...)* Da je SNKZ upošteval ravno določbe ruskega KZ, se razvidi med drugim iz tega, da se skHcuje v motivih pri razla- 100 Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. ° Članek »Zurechnungtsifalhigkeit« v Vergleichende 'Darstellung des deutschen und auslandiischen IStrafredhte. lAillfe. T. Bd. V., str. 12. V motivih SNiKZ je ipornotema navedena str. 73 01. Projekat i motivi, str. 16S. « 01. P. IN. Jakcbi-Tagancev: Ugolcvnoje uloženije 22. M. 1903, str. liso. ' »Duševni život čoveka, osim intelekta i osečanja, ima još i elc-menat volje, koji nikako ne ulazi u igore navedenu iformulu srpskog prdjekta... Lz navedenih razbga ©redlažemo da se u § 46 t. 1. (v novoj redajkciji § 48) pored reči »nije imogao shvatiti prirodu i značaj svog dela« doda »'«11 vladati svojim postiupcima.« 01. Čubinski, op. cil, str. 72. galiju psihološkega kriterija nevračunljivosti na znani spis v. Lilienthala in prav na ta njegov stavek, kjer pojasnjuje nemški avtor sem spadajočo določbo ruskega KZ.'^ Ker je ta del psihološkega kriterija nevračunljivosti ostal neizpremenjen tudi v načrtih KZ SHS, smatram kot primerno podati potrebna pojasnila o vsebini in smislu tega kriterija v ruskem KZ 1903, ki je bil v tem oziru vzor srbskega osnutka. Kakor se razvidi iz motivov ruskega KZ, je razumel ruski zakonodajec pod besedo »prirodo« (v ruskem izvirnem besedilu »svojstva«) fizične pogoje dejanja, pod besedo »značenje« pa njegov socialni in juridični karakter." Pri razlaganju besede »značaj« v § 46 odst 1 SNKZ oz. v .§ 19 odst. 1 NKZ SHS 1922 in § 21 odst. 1 NKZ SHS 1926, 1927 je uvaževati nadalje dvojni smisel srbske besede »značaj«: 1. ki ustreza slovenski besedi »značaj«; 2. ki ustreza slovenski besedi »pomen«, (nemški Bedeutung, ruski »značenje«). V § 39 ruskega KZ 1903 se rabi beseda »značenje« v drugem pomenu srbskega »značaj«, kar bolj ustreza zakonodajčevi misli, nego beseda »značaj« v smislu »karakter«. Iz nepojasnjenih razlogov SNKZ 1910 ni prevzel drugega dela psihološkega kriterija nevračunljivosti v RKZ, ki se nanaša na voljo storilca. Na to pogreško je svojčas že opo zoril prof. Čubinski in popolnoma upravičeno ugovarjal enostransko intelektualistični koncepciji avtorjev SNKZ.'' Ta vrzel je bila v načrfh KZ SHS, počen&i od načrta iz 1. 1922, v bistvu spopolnjena, dasi v obliki, v kateri se čuti vpliv novejše nemške doktrine, ne pa ruskega KZ, kar na stvari seveda ničesar Pogoji nevračunUivo&ti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. 101 " 01. dr. Dušan .M. Subotič. Projekat novog kaznenog zakonika za našu državu. »Policija.« V9i22, ,br. 17-^18, str. 797. * 01. Kratko objašnjenje ..., str. 90. Dr. Dušan Sutootič predlaga v svojem ekspozeju (str. 5), da se naj ibeseda »Ibolestnog« črta: »Reč »bolestnog« pred »duševnog rastrogstiva« treba izostaviti, jer nema »zdravog diiševnog rastrojstva«. " CehosJ. načrt 1926 (§ 31) rabi izraz »porucha vedomi«, ki pomenja i^to kot »Bevvusstseinstorung«; švicarski načrt i(čl. il'2) 1916 pa — »die schwere Storung des iBew«sstseins«, »une grave alteration de la con-science«. ne spremeni. Važno je to, da je prvotna vrzel SNKZ 1910 bila na ta način odstranjena.^ V kratki obrazložitvi NKZ SHS 1922 je ta moment posebno poudarjen: »U projektu se ova podobnost (podobnost za uračunljiivost) zasniva na dvema duševnim moči-ma: na moči shvatanja (intelektualna moč) i na moči hotenja (v o 1 u n t a r i s t i č k a moč). Na ime prema § 19 podobnost za uračunljivost je podobnost za shva-tanje prirode i značaja svoga dela i za delanje prema tome shvatanju«** Navedena pojasnitev ohranjuje svoj pomen tudi glede na končno stilizacijo določbe o pogojih nevračunljivosti v § 21 odst. 1. NKZ SHS iz 1. 1927. ki je ostala v tej točki neizpremenjena. Opredelba bioloških pogojev nevračunljivosti je dobila novo obliko v redakciji načrta KZ SHS iz 1. 1926 in 1927. Dočim sta SNKZ 1910 in NKZ SHS 1922 navajala kot biološke vzroike, ki izključujejo vračunljivost, bolestno duševno raz-strojstvo, nezavestno stanje io umsko nerazvit j e, navajata načrta iz 1. 1926 in 1927 bolestno razstrojstvo dnha,*9 motnjo zajvesti, nedostatni razvoj duha in slabost uma. Izraz »motnja zavesti« (pomučenje svesti) ustreza oči-vldno nemškemu terminu »Bewusstseinstorung«, katerega so prevzeli poznejši načrti nemškega KZ na mesto izraza »Be-wusstlosigkeit« (gl. § 20 nemškega NKZ 1913, § 18 NKZ 1919 § 17 — iz 1. 1925, § 13 iz 1. 1927 bezvestnost v SNKZ in NKZ SHS 1922) iz razlogov, o katerih bomo govorili pozneje.*' Slabost uma kot razlog, ki opravičuje izključitervi vračunljivosti, je prvič omenjena v NKZ SHS 1926. 102 Pogoji nevračunliiivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. iGl. že citirani ekspozc dr. Dušana Subotiča: »Pitanje kazenske od-igovornosti predlog je raspravio u smislu modemih zahteva kazmenoR: prava i medicine.« (Str. 4). Kratka analiza izprememb v besedilu določbe o pogojih nevračunljivosti, počenši od SNKZ 1910 in do zadnje redakcije NKZ SHS 1927. nas privede do nastopnega zaključka. V oblikovanju pogojev, ki izključujejo vračunljivost po NKZ SHS, se kaže jasno vpliv ruskega KZ 1903, kolikor gre za definicijo tav. pisihološkega kriterija vračunljivosti. Glede fonnulacije bioloških pogojev smemo govoriti vobče o vplivu novejše pravne in psihiatrične doktrine in novejših reformnih načrtov, zlasti nemškega. S tem nikakor nočemo reči. da .'^o avtorji načrta KZ SHS nekritično sledili tujim zgledom in jih su.žcnjsko posnemali. Narobe! Že dejstvo, da se je dotična določba tolikokrat revidirala in izpopolnjevala, je najbolijši dokaz pazljivosti in vestne presoje tega kompliciranega vprašanja. Določba S 21 odst. 1 NZK SHS iz 1. 1927 o pogojih nevračunljivosti ni mehaničen sestavek iz tujih Yirov, marveč je poizkus utemeljiti te pogoje na osnovi zaključkov novejše teorije, uvažujoč legalno-tehnične in terminološke uspehe moderne reformne zakonodaje.'- Za pravilno umevanje in razlaganje te določbe je bilo pač treba izjasniti, pod kakimii ivplivi je nastala ta določba. V nadaljnj'h izvajanjih poskusimo podati analizo bistva in vsebine § 21 odst. 1 NKZ SHS 1927, ozirajoč se tudi na predhodnike tega načrta. § 3. Vračunljivost kot pogoj kazens.ke odgovornosti. NKZ SHS pripada številu projektov, ki so ohranili pojem vračunljivosti iin ki smatrajo vračunljivost za nujen pogoj kazenske odgovornosti v strogem pomenu besede. Kazen se lahko uporablja namreč samo napram osebam, ki so vračunljive aii vsaj manj vračunljive, ne pa napram nevračunljivitn. Uporabo očuvalnih sredstev, kolikor sploh prihajajo v poštcv irri ;ievra-čuinljivih osebah, motivira NKZ SHS z njihovo nevarnostjo za družbo oz. s potrebo njihovega zdravljenja. Določajo se oču-valna sredstva v interesu javne varnosti oz. v interesu zdravja nevračunljive osebe same. 54 NKZ SHS 1922. § 51 NKZ SHS Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakcaiik. 103 " iQl. Kratko objašnjenje (str. 87). " Bd«n avtorjev INKZ SHS prof. T. Živanovič izrecno naglasa, da ^>nužnost mere bealbedinosti proisitiče iz suštine ciljeva popravke i le-čenja.« Dr. Toma Živanovič: iDualitet krivičniii sankcija, kazne i mere ttezbednosti 1936, str. 61. Gl. n. pr. lA. Forel: Die Zukunft des Strafrechts v Zb. Zukunit des Srrafrechtes. i]930, str. 25: »Die Zukunft des Strafreciites liegt meiner 1926 in 1927).^^ Zdi se nam, da se s tem ine strinja trditev motivov NKZ SHS 1922, da je pravna osnova za določitev očuvalnih sredstev edinole stanje nevarnosti dotičnika za družbo (etat dangereux), ker dopušča osnutek uporabo očuvalnih sredstev tudi v interesu zdravja nevračunljive osebe.'* Vsekakor moramo uvrstiti NKZ SHS med tiste zakonike in načrte, ki vidijo v sposobnosti za vračunanje 'POgoj kazenske odgovornosti. Avtorji našega osnutka se niso pridružili ekstremnim zaključkom italijanskega načrta iz 1. 1921, ki izhaja s stališča, da abnormalni značaj psiho-fizičnih pogojev ne oprošča zadevne osebe legalne odgovornosti (»1' abnormita delle condizioni fisiopsichiche non esime della responsabilita dei delitti commessi«), kakor tudi ne stališču sovjetskega kazenskega zakonika 22. nov. 1926, ki smatra za zločin vsako socialnonevarno dejanje in naravnost zanika pojme vračunljivosti in krivde. Dejstvo, da osnutek za edinstveni kazenski zakonik naše držalve ni stopil na pot ukinitve temeljnih pojmov kazenskega prava, h katerim spada brez dvoma tudi pojem vračunljivosti, moramo le pozdravljati. Zakonodajec more in tudi mora brez bojazni odstraniti vse, kar ni v skladu z nedvomnimi pridobitvami znanosti in nasprotuje modemi pravni zavesti. Vendar ne sme na avtoritativen način vsiljevati nauke in ideje, ki niso znanstveno utemeljene oz. so pod danimi pogoji neustvarljive. Znano je, da smatrajo nekateri zastopniki radikalnih smeri, ki zanikavajo utemeljenost pojma vračunljivosti, sedanje kazensko pravo za atavizem, za ostanek barbarskih časov in predlagajo na mesto kazenskega prava nekako zaščitno pravo (ein Schutzrecht), na mesto kazenskih zavodov bolnišnice, sanatorije in vzgojevališča.'^ Toda v resnici najradikal- 101 Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. Artsiaht nach in seiner iAuifiheibunK, d. h. in der Bntifernung eines jeden Ketihtes 'ziir Strafe... Unser gaaizes heutiges Strairecht ist ein Atavisimus, ein Cberrest alter bartoarischer Sitten, imit dani rijmischen 'Recht, dem Jutdefltum und dom Chiristentum weiss Gott wie zuisammengekk-istert.« " Podrobnejšo obra-zlctžitev te trditve gl. v našem delu »Das Rccht Sowjetrusslands« 1935. 01. audi Mamrach. System des Russischen Straf-rechtes 1?28. str. 84, 85. Projekat i motivi, str. 163. 01 zaniim.ivo polemiko v švicarskem pravno-psrhiatričnem slovstvu. Prof. Hans W. iMaier centra Dr. Edlin. Monatscbr. fiif Kriiminalpsvcholo-KJe. 1927, Heft 6. Psihiater Hans W. .Maier trdi prav, ko -pravi, da >'-dic iiiber\viegende Mehrzafii der Delikte nach der geltenden Auffassung in zurcchnungsfahigen Zustande begangen vverden«. (Str. .^17). »ejši zakonodajci niso v stanu izvesti tega programa, daisi ga, kct n. pr. Sovjetska Rusija, proglašajo za svojega.'* § 4. Legalna opredelba pogojev nevračunljivosti. Prehajamo na analizo pojma vračunljivosti in pogojev, ki izključujejo vračunljivost, v NKZ SHS. Kakor vsi kazenski zakoniki in načrti nove dobe, NKZ SHS ne podaja pozitivne opre-delbe vračunljivosti, marveč se omejuje ina določitev pogojev, ki izključujejo vračunljivost. V tem pogledu ni nobene razlike med SNKZ 1910 in NKZ SHS iz 1. 1922, 1926 in 1927. Kakor pravilno naglašajo avtorji SNKZ, kazenski zakoniki ne vsebujejo odredbe o vračunljivosti, temveč samo o nevračunljivosti, ter se iz pojma te določa vsebina pojma vračunljivosti.'" To re da obrazložiti v prvi vrsti s tem, da se sposobnost za vračunljivost domneva kot pravilo in da mora sodišče v primerih dvoma ugotoviti, ali so podani v konkretnem primeru pogoji, ki to sposobnost izključujejo. Če opažamo pri posameznih avtorjih nasprotno tendenco, namreč tendenco presumirati nevra-čunljivost pri vsakem zločimcu, doneč contrarium probetur. je ta tendenca vsekakor pretirana in zato nevzdržljrva.'^ Potemtakem je določitev pogojev nevračunljivosti v zakonu utemeljena tako stvarno kakor tudi s stališča smotrene zakonodajne tehnike. Zgolj teoretske legalne definicije so neumestne, kajti zaikonodajec se mora omejiti samo na opredelbe, brez katerih praksa ne more izhajati. V kazenski zakonodaji gre predvsem Pogoji nevračumliiivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. '05 za določitev občnih pogoje\' kazenske odgovornosti ter splošnega in specialnega dejanskega stana zločinov. Prvo vprašanje, ki ga mora rešiti zakonodajec pri določitvi pogojev nevračunljivosti, je vprašanje o tem, na kak način naj oblikuje legalno opredelbo teh pogojev. Sistem posamičnega naštevanja vzrokov nevračunljivosti, ki je značilen n. pr. za francosko in avstrijsko kazensko zakonodajo, se v praksi ni obnesel. Pri taksativnem naštevanju teh vzrokov! bi se utegnile prezreti posamezne vrste abnormalnega psihičnega stanja, ki upravičuje izključitev vračunljivosti. Za ozinačbo posameznih psihičnih anomalij rabi zakonodajec včasih take izraze, ki skrajno otežkočajo subsumpcijo poedinih primerov nevračunljivosti pod določbo zakona. Splošno je znano, koliko različniih tolmačenj je izzval n. pr. izraz »demence« v francoskem kaz. zakoniku iz 1. 1810. Dočim razlagajo nekateri avtorji ta izraz kot motenje intelekta, pri pisujejo drugi temu terminu širši pomen. Toda tudi pri širši interpretaciji termina »demence« je težko prištevati temu pojmu n. pr. začasno motenje zavesti.'" Skoro iste neprilike so nastale tudi pri razlaganju § 2 avsitr. kz. 1852, ki velja doslej v slovensko-dalmatinskem področju naše kraljevine. Tudi v tem primeru se je izkazalo taksativno naštevanje posameznih vzrokov nevračunljivosti kot re-zadovoljivo. Ne morem se ob tej priliki spuščati v podrobnosti in omenjam samo tale splošno znana dejstva: avstr. zakon upošteva samo intelektualne anomalije in sicer le v njih ekstremni obliki, »kadar je storilec popolnoma brez uma« ali pa »pri prenehovalni blaznosti v času norenja« ali »v polni pijanosti« ... ali v drugi kaki zmotenosti misli, iv kateri se storilec ni zavedel svojega dejanja«. Dasi tudi izpopolnjuje § 134 avstr. kazensko - pravnega reda vrzeli § 2 KZ 1852 z ozirom na R. lOarraud poudarja, da sta pravna in psihiatrična veda v dobi, ko se je pojavil Code penal, omejevala pojem duševne bolezni samo na primere intelektualnih motenj; »... La loi avait voulu marqueT, par V expression, meme dont eile se servait, qu' elle liait 1' iTresTOnsabiJite a un trouble de T i n t e 11 i; g e n c e .(mens) qui. panr les legislateurs ccmme :;rur medecins de 1' epoflue, etait aJiors 1' unique signe de la folie.« R. (iarraud. Precis de droit criminel. 1936, str. 251. 106 Pogoji novračtmliivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. Gl. med. dr. A. Lenz: Die ZurenehnunBisifahigkeit nach dem \F. zu einem osterr. Str. G. iB. »tOest. Z. f. Strafrcclit«, str. 46—48. Avtor posebno naglasa, da velj. avstr. iKZ »legit das enrscheidfende Gevvicht a 11 e i n auf das i n t e 11 ek t u e 11 e Moment, vvahrend die Anomalien des Trieblebems vernachlassigt werden«. " 01. Stoos. Lehrbudi des osterr. Strafrechtes. 1909, str. 79 Lam-masah upravičeno poudarja, da avstr. k«., »d/urch die Cnt\v1dklung der Psvdhiatrie volLstandig iiberholt vvorden ist« Orundriss des Strafrechtes, str. 30. Gl. tndi v. Lilienthal V. D. A. T. iBd. V, str. 57. Cl. 64 francoskega Code penal: »iIl n'v a ni crime ni delit, lorsque le prevenii etait en etat de dernence en temps de 1' action.« vzroke, ki izključujejo vračunljivost, so vendar dotična določila § 2 KZ jako pomanjkljiva.^" Vsekakor se je izkazal sistem taksativnega naštevanja konkretnih vzrokov nevračunljivosti kot nezadovoljiv. Ni čuda torej, da v novejšem kazensko-pravnem slovstvu skoro nihče več ne zagovarja tega sistema.^' § 5. Biološka, psihološka in mešana metoda pri določitvi pogojev nevračmiljivosti. Doktrina kazensikega prava liovejše dobe razlikuje t r i sisteme, po katerih je moči določiti pogoje nevračunljivosti: čisto biološko, čisto psihološko in tzv. mešano metodo. Cisto biološka metoda sestoji v naštevanju psihičnih anomalij, ki utemeljujejo nevračunljivost storilca. Oblika tega naštevanja je lahko različna, bodisi taksativno-konkretna (primer fran-cosiki Gode penal),^^ bodis,i izražena v bolj splošnih terminih. Kot primer zadnje vrste naj navedemo formulo, ki jo je predlagal prof. Aschaffenburg 1. 1904 na zborovanju pruskih medicinskih uradnikov v Odansku: »War der Tater zur Zeit der Begehung der strafbaren Handlung geisteskrank, blodsinnig oder bewusstlos, so wird er nicht bestraft«. V istem smislu je bilo oblikovano tudi prvotno besedilo švicarskega osnutka: »Wer zur Zeit der Tat geisteskrank oder blodsinnig oder l)ewusstlos war, ist nicht strafbar« (švic. načrt iz 1. 1893 čl. 8; 1894 čl. 8, odst. 1; 1896, čl. 11, odst. 1). Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. 107 iPrimerjajimo Projekat i iinotivi kazn. zakonika za kraljevinu Srbiju, str. 165, in Entwurf zu einem deutschen Str. G. iB. iBegriindung, str. 236, 337. iGl. tudi srbski prevod norveškega osnutka: Projekat opšteg kaz-nencfe zakonika za Kraljevinu iNorvešku. S nemačkog 'prcvco M. S. Gju-riioič. ma, str. >m. " Ql. med. dr. izivrstno delo ruskega učenjaka prof. Taganceva: Ruskoe ugolovneje pravo. iL, str. 3S3, ^S4, in Gretener: Die Zurechnunes-fahigkeit als Gesetzgebungsfrage, str. 17 in nasl. »Es liegt auf der Hand. dass es unter diescn Umsta: den zu einer Freisprechung komnen konnte, die weder der Gesetz^^tber beabsichtigt hat, noch das VolksemiJfinden billigcn wird.~ Prof. Dr. Ernst Sshultze. Psychiatrie und Straifrcdit,s.reform 1933, str. 5. Avtorji SNKZ 1910 so odklonili čisto biološko metodo iz razlogov, ki so skoro dobesedno istovetni z raztogi, ki jih navajajo motivi prednačrta nemškega KZ iz i. 1909.--' Ti razlogi so v glavnem sledeči. Biološka metoda smatra vprašanje vračunljivosti načeloma kot medicinsko vprašanje. Kakor hitro jc ugotovljeno, da obstoji katerokoli v zakonu naznačeno stanje ali bolezen, se smatra, da je vračunljivost storilca izključena. Dasi sodi definitivno o vračunljivosti storilca sodnik, vendar odloča medicinski strokovnjak. Stališče SNKZ 1910 je prevzel tudi NKZ SHS. Potemtakem je to postalo merodajno za naše bodoče kazensko pravo. To stališče je po našem mnenju edino pravilno. Ugotovitev pogojev kazenske odgovornosti ne smem« istovetiti s klinično diagnozo duševnega zdravja prizadetega subjekta. Kazensko sodišče mi psihiatrična klinika, marveč ustanova, ki naj ščiti osebne, društvene in državne interese. Vprašanje vračunljivosti je v prvi vrsti pravno vprašanje.-* Vzrok, da se izključi kazenska odgovornost ne tiči v bolezni ali abnormalnem stanju kot takem, temveč v posledicah, ki jih povzročajo psihične anomalije 'v duševnem življenju človeka, v njegovem intelektu fn volji. Nekateri pisatelji posebno poudarjajo, da onemogoča čisto biološka opredelba vzrokov nevračunljivosti v kazenskem zakonu smotreno sodelovanje sodnika in veščaka psihiatra. Na to nevarnost opozarjajo celo nekateri psihiatri, na pr. prof. E. Schultze.-^ Ce bi bila rešitev vprašanja vračunljivosti odvisna samo od mnenja psihiatra, bi utegnilo priti do 108 Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. ^' Prof. Wagner v. Jauregg: iDer Zureciinungsfahigkeitsparagrap|;i im Strafgesetzentwurife. Oesterr. 2. f. Strafrecht. 19111, str. 21. " iV. Lilienthal, 'Oip. cit., str. 1? Mez^er. Personlichkeit und straf-reehtliche Zurechinung. 1926. str. 7. iGerland: Kritisahe Bemerkungen iZum allg. Teil des St. G. Ent-waiirfe«s. 1931, str. 30. iMtJzger, op. cit., str. 10. oprostitev, ki jih zakonodajec ni imel v mislih in ki bi bile v nasprotju z ljudskim mnenjem. V istem smisHu se izraža tudi slavni dunajski znanstvenik prof. Wagner v. Jauregg. Pojem nevračunljivosti ni istoveten s pojmom duševne bolezni. Kakor ni absolutno telesno zdravih ljudi, tako velja isto z ozirom na duševne* zdriavje. Razširjenje pojma mevraičunljivosifci na vse stopnje in vrste duševnega razstrojstva bi nasprotovalo splošni pravni zavesti.^" Cisto biološka metoda torej ne ustreza smotrom, ki jih zasleduje kazenska zakonodaja. Isto moramo reči tudi o čisto psihološki metodi, ki se pri določitvi pogojev nevračunljivosti omejuje na navedbo psiholoških posledic abnormalnega psihičnega stanja. Tako določbo je vseboval prvi uradni načrt KZ za severonemško zvezo (Regierungsentvvurf I fiir den Norddeutschen Bund vom 31. .luli 1869, § 46): »Ein Verbrechen oder Vergehen ist nicht vorhanden, wenn zur Zeit der Tat die freie Willensibestimmung des Tiiters ausgeschlos-sen war«." V novejši dobi se za čisto psihološki kriterij zavzemata Oerland in Mezger.-** Utemeljujeta svoje naziranje s tem, da so za razmejitev vračunljivosti in nevračunljivosti mero-dajne posledice, ki nastopajo v duševnem življenju storilca, ne pa njih organski, biološki vzroki. Duševna bolezen, motenje zavesti »sind Beweisgriinde, aber nicht R e C h t s griinde des Begriffs«. Čeprav je izhodišče zago-vornikolv čisto psihološkega kriterija nevračunljivosti pravilno, vendar je omejitev formule nevračunljivosti na čisto psihološke znake komaj priporočljiva in sicer predvsem iz praktičnih razlogov procesualmega značaja. Za sodišče bi pomanjkanje biološkega kriterija pomenilo popolno dezorientacijo glede \T)rašanja, kdaj je treba pritegniti k sodelovanju psihiatra oz. kdaj je staviti poroti posebno vprašanje o sposobnosti storilca Pogoji nevračunljdvasti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. 109 Projekat i motivi, str. 165. za vračunanje i. t. d. Tudi naloga psihiatra kot izvedenca bi bila na ta način jalko otežkočena. Avtorji SNKZ 1910 so si predstavljali čisto psihološko metodo samo v obliki indetermjnističnega kriterija proste volje, (kar ni točno) in so trdili, da »čisto psihološka metoda ... nije danas više zaistupljena ni u nauc,i ni u zakonodavstvima«, (str. 164, kar zopet ni točno). Vendar so povsem upravičeno zavrgli čisto psihološko metodo in so sprejeli tzv. mešano metodo, ki se je ohranila tudi v NKZ SHS. Bistvo mešane metode je označeno v motivih SNKZ takole. Ta metoda zaivrača čisto psihološko kakor tudi čisto biološko pojmovanje vračunljivosti. Združuje obe metodi in smatra, da vsebuje vprašanje vračunljivosti i psihološko i medicinsko stran, dasi je vendarle končno pravno vprašanje. Pri mešani mietodi navaja zakon na eni strani v splošnih potezah ona duševna stanja, ki izločajo ali utegnejo izločati vračunljivost, na drugi pa oblikuje hkratu tudi psihološke momente, ki služijo sodniku kot merilo za ocenitev vpliva, ki ga je imela gotova duševna bolezen na vračunljivost storilca v poedinem primeru.29 V § 21 odst. 1 NKZ SHS 1927 je mešana biološlvo-psihološka metoda prav tako jasno izražena: Ni odgovoren, kdor ob času storitve dejanja ni mogel pojmiti narave in značaja (pomena?) svojega dejanja ali pa se ni mogel ravnati temu pojmovanju primerno (psihološki kriterij) vsled bolestnega razstrojstva duha ali motenja zavesti aH nezadostnega umskega razvoja ali slaboumja (biološki kriterij). § 6. Vprašanje svol>odne volje in formula nevračunljivosti. Pri oblikovanju psihološkega kriterija nevračunljivosti opažamo v pozitivni zakonodaji različne struje. Dočim izhajajo nekateri kazenski zakoniki iz ideje proste volje, poskušajo drugi oblikovati psihološki kriterij bodisi v smislu determinizma, bodisi v smislu tzv. indifercntizma glede vprašanja svobodne volje. Kot primer zakonikov prve vrste naj omenimo veljavni nemški KZ (§ 51), ogrski (§ 36), srbski Kz 110 Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni (kazenski zakonik. ™ iDr. .1. Silovič. iKaizneno ipravo. 5 i:zd. \920, str. 79, 83. Sloboda volje i kazneno pravo. Jll. izd. 191.2. V istem smislu Avaku.iiovie. Teorija kaznenog prava. Prvi deo. Beograd. '1i887, str. 87. " Dr. Toma Živanovič. Osnovi krivičnog prava. Opšti dec. 1922, str. 242. ¦ Dr. Toma Živanovič: DuaVitet krivičnih sankcija, kaiznc i mere beZbednosti. str. 59 in nas!., str. 85. {§ 53) in nek. dr. Drugo vrsto zakonikov tvorijo predrevolu-cijski ruski KZ 1903 (§ 39), bolgarski, ki je zgrajen v svojem splošnem delu na podlagi ruskega, in vsi nam znani načrti kazenskih zakonikov, ki vsebujejo psihološki kriterij nevračunljivosti. V okviru pričujočega predavanja seveda me utegnemo podati podrobne anahze jako kompliciranega vprašanja o vplivu indeterminističue in deterministične doktrine na legalno opredelbo vračunljivosti v kazenskem pravu. Omenimo ob tej priliki, da so v jugoslovenskem pravnem in psihiatričnem slovstvu zastopanie najrazličnejše smeri, počenši od skrajnega in-determinizma do strogega determinizma. Prof. Šllovič odločno zagovarja čisto indeterministično naziranje. »Mi, koji smo in-deterministi ili pristalice slobodne volje, — prav ta odlični zastopnik kazenske pravne vede, — mi osnivamo krivnju čovjeka u moči njegovoj: kad se je odlučio na kažnjivo delo, da je bio kadar odlučiti se i protivno, da ima snagu, da podigne do od-luke one motive, koje hoče, bez ozira na to, kolika je jakost tih motiva« .. V nasprotju s prof. Šilovičem izhaja prof. Živanovič iz stališča, da »pitanje, da li je ljudska volja slobodna ili ne, još nije rešeno, ...niti se može rešiti, pošto rešenje istoga leži van granica našeg saznanja. Zato krivično pravo, kao nauka namenjena praktičnim ciljevima, ne može zasnovati svoj tako važan pojam, kao što je podobnost za uračunljivost, na jednom metafizičkom pojmu, 'kao što je sloboda volje."' Svoje naziranje označuje prof. T. Živanovič kot indiferentistično, t. j. neodvisno od vprašanja svobodne volje, in ga stavlja v nasprotje z indeterminizmom, kakor tudi s teorijo italijanske pozitivne šole, ki jo smatra za edino strogo deterministično."* Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. H}' " Dr. Ivan Herzog. Primljedbe k projektu kaznenictgi 'zakonika sa strane psihijatrije. Mjesečnik. 1924, str. 20 (istotam — ipapolncma upra^'ičene oipamlbe redakcije »iMijesečnika«). " Dr. .Metod IDolenc. lOsnovne ideje .iitalijanskega prednačrta za kazenski zakonik. »(Pravni vestmik«. Leto iII., št. 3, str. 38. .01. tudi Vesnič. Krivična .odgovornost u svetlosti današnje nauke. il'S9Q. — Ogorelica. Pravnik. Ml., str. 406. — Dušan M. Subotič Projekat novog' kaznenog-zakonika za našu drižavu. »PoliQ'ja«. 1932, str. 798. Primerjaj mnenje K. Bindinga o tzv. »esoteri.sche Psychol(>;;ie des Rechts«. Dr. K. iBinding. Oie iNormen und ihre Obertretimig. fl. Rd. Prste Hitlfte. 1914, str. 3-^15. Ur. Ivaii Herzog:'" smatra, da je indeterministično naziranje vobče značilno za pravnike, deterministično pa za zdravnike in sploh za zastopnike naravoslovne vede. Ta trditev se seveda ne ujema z dejstvi, kajti mnogo zagovornikov determinizma je tudi med pravniki, zlasti med novejšimi kriminalisti. Prof. Dolenc smatra spor med deterministi in indeter-ministi s stališča kazenskega prava za brezploden. »Zakonodajen ni treba povpraševati po prostosti volje, ampak le po sposobnosti za storitev zločina; ni treba presojati napačne volje raz stališče etike in religije, zadostuje, da jo presojamo raz stališče prava...« Za kazensko pravo zadostuje po mnenju prof. Dolenca d e 1 i k t i č n a sposobnost, t. j. sposobnost zavesti, da se stori neko antisocialno dejanje.""* Vidimo torej, da so v jugoslovenskem znanstvenem slovstvu zastopana različna mnenja glede vprašanja o svobodni volji kot kriterija o sposobnosti za vračunanje. Isto opažamo v literaturi vseh narodov ker se v sporu med indeterministi in deterrninisti očitujejo vzajemno si nasprotujoča svetovna na-ziranja."^ Nekateri pisatelji, čeprav so deterministi, mislijo, da je in ostane naivni, t. j. nekritični indeterminizem pri vseh ljudeh glavno vodilo njih čustvovanja in dejstvovanja. Tako n. pr. trdi prof. Wagner v. Jauregg, da se spremienijo tudi deterministi in preidejo skoro 'viedno v indeterministe, če gre za njih blagor ali gorje. Indeterminizem je po mnenju omenjenega pisatelja svetovno naziranje, ki ga ne pridobimo samo vsled izobrazbe in vzgoje kot etično polnovreden motiv našega vedenja, marveč tudi kot navidezno neizpodbiten rezultat na- 112 Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. " V istem simislu tudi dr. Dušan .M. Subotič. Deoba zloanaca s obzirom, na antisocijalnu voljiu. »lArlliiv za ipravne 1 društvene nauke«. 1931, str. Ii66. " o>)In Bezug auf kraftig motivierte Handlungen anderer ist auch der violkstiimlichc Beobachter ein prakj-scher Determinist...« Loffler. Diškuss':'Cin iiber idie Prage der Zurechnungisfaliigkeit in der osterr. Krimi-nalistischen Vereinigung. Oesterr. Z. f. Strafrecht. l^ill, str. 66. — Dr. Emst Seelig: Wi'llensfrei/heit und strafredhtMiche lVerantwortlichkeii. Mo-natschr. f. Kriiminalpsyd'i. 1925, str. 15. " Sigvvart. Logik. 4-te Aufl. iH. Str. 1«. 01. iBinding, op. cit., str. 4. ivnega, nekritičnega samoopazovanja. To naivno opazovanje samega sebe nam vsiljuje prepričanje, da imamo sposobnost proste odločitve pri svojem dejanju ali nehanju. Na tem splošnem prepričanju o svobodni volji temeljijo po mnenju tega učenjaka vsi kazenski zakoniki in načrti, ki so ohranili pojem krivde. Krivda ima za pogoj vedno, da bi utegnil storilec ravnati drugače, kakor je v resnici ravnal — predstavljanje, ki z determinističnim naziranjem ni združljivo. Na indeterministično stališče se mora postaviti tudi sodnik, dasi je po svojem prepričanju determinist. S tega stališča je indeterminizem naziranje vseh laikov, v njih praktičnem življenju,"" dočim temelji naravoslovna veda (m. dr. tudi psihiatrija) na hipotezi determinizma. Vsak psihiater mora izhajati iz te hipoteze, četudi je po svojem prepričanju indeterminist. V nasprotju s pravkar omenjenim mnenjem trdijo drugi pisatelji, da je baš determinizem naziranje, ki je značilii:) za široke plasti ljudstva (tako n. pr. prof. Loffler. dr. Ernst See-lig in dr.)."" Navedli smo kratke podatke o stanju spora med indeterministi in deterministi v novejšem kazensko-pravnem slovstvu samo radi tega. da bi poudarili skrajno kompliciranost tega težkega in morda sploh nerazrešljivega vprašanja. Spor se bo nadaljeval ad hifinitum, toda življenje in praksa pa seveda ne moreta čakati, kajti kakor se duhovito izraža Sigwart: ... die theoretischen Fragen kann man vertragen... in der Praxis aber muss zwischen Ja und Nein gewahlt werden.«"*' Isto velja seveda tudi za zakonodajca. Toda reševati vprašanje Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. >113 ''(M. E. ,Mayer. Oer AllKemedine Teil des rfciilschen '-^trafrechtjs. 1915, str. 31i2. Projekat i imotivi, str. 166. 'Gl. motivi SNKZ 1910 »Da.postoj/i uračunljivost iičinioca projekat ... traži: sposobnost sihvatanja prirode i iznačaja dela, :di; se pod »priro-dom« razume fizioka priroda dela, a pod »značajemi pravni karakter, t. j. da je delo zabranjeno zakomcm.« Pnojetak i mot'.vi, str. 168. svobod, ali nesvoboid. volje ni naloga zakonodajca, ker iilozofski spor ne more biti rešen na podlagi sklepa parlamentskc večine.^" Zakonodajen ne preostaja nič drugega, nego zavzeti nevtralno pozicijo v tem teoretskem sporu. Tako postopajo skoro vsi novejši kazenski zakoniki in načrti, med njimi tudi SNKZ 1910 in po njegovem zgledu tudi NKZ SHS. Avtorji srbskega osnutka sio bili mnenja, da je ¦•prašanje svobodne volje jako sporno in se da razlagati ii različen način. Celo tedaj, če svobode volje ne bi smatrali niti v determinističnem, niti v indeterminističnem smislu, marveč v smislu, ki ga ima v navadnem življenju, prevzeti svobodo volje kot kriterij vračunljivosti ne bi bilo primerno.^" (Isto stališče je značilno tudi za NKZ SHS."). § 8. Psihološki kriterij nevračunljivosti. Preidemo na podrobnejšo analizo psihološkega in biološkega kriterija nevračunljivosti v osnutku za edinstveni KZ. Psihološki kriterij nevračunljivosti v NKZ SHS (§ 21 odst. 1) je oblikovan tako-le: Ni odgovoren, kdor ob času storitve dejanja ni mogel po j miti narave in značaja svojega dejanja ali se ravnati primerno temu pojmovanju. Prvi del te iormule (»ni mogel pojmiti narave in značaja svojega dejanja«) se nanaša na intelektualno stran psihičnega življenja. Zakonodajec izhaja iz misli, da je človek, ki se nahaja ob času svojega dejanja v normalnem duševnem stanju, sposoben uvidevati tako dejansko stran svojega čina, njegovo »naravo«, kakor tudi zavedati se njegovega značaja (oz. pomena), z drugimi besedami, da je njegovo dejanje dovoljeno oz. prepovedano (soc,ialno-pravna ocenitev dejanja). Večina no- 8 114 Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. vejših načrtov, n. pr. nemški, avstr., švic., češkosl., švedski in dr. oblikuje ta del psihološkega kriterija nekoliko drugače in govori izrecno samo o sposobnosti dotičnika uvidevati socialno oz. pravno stran svojega dejanja (»dasUnrecht seiner Tat einzusehen — čl. 12 švic. NIKZ 1916, »das Uner-laubte der Tat einzusehen« — § 17 nemšk. NKZ 1925, »das Unrechtmassigeder Tat einzusehen — § 13 nemšk. NKZ 1927«, »razpoznati bezpravnost sveho čina« — § 21 ČSL> NKZ 1926). Razlika med navedenimi načrti in osnutkom za. edinstveni KZ se potemtakem označuje tdco-le: 1. ti načrti upoštevajo samo sposobnost presoje s o c i a 1-no-p ravne strani dejanja, dočim se ozira naš osnutek tudi; nia sposobnost uvidevanja njegove dejanske strani; 2. v" našem osnutku moment socialnopravne ocenitve ni dovoli jasno očrtan zlasti vsled dvojnega pomena srbske besede »značaj«. Raztegnitev v NKZ SHS dotičnega dela psihološkega kriterija tudi na dejansko stran storjenega, ne smatram za zgrešeno, kajti zmožnost presojanja in pretehtavamja dejanskih pogojev svojega ravnanja utegne imeti bistveni pomen za vsestransko ocenitev duševnega stanja storilca. Izraz »značaj« (pomen?) kot označba socialno-pravne strani dejanja se nam ne zdi pc'vsem prikladen glede na možnost njegovega različnega tolmačenja. Drugi del psihološkega kriterija (sposobnost ravnati se temu pojmovanju primerno) se nanaša na vi o I u m t a r i s t i č-no stran duševnega življenja. Zakonodajec mora računati z nepobitnim dejstvom, da obstojajo take oblike psihičnega razstrojstva, pri katerih človek sicer ne izgidji zmožnosti pravilne abstraktne presoje dejanske in socialne strani svojega vedenja, pač pa mu manjka sposobnosti, koordinirati svoje ravnanje na podlagi te v splošnem pravilne presoje. Ta moment poudarjajo motivi CSL. NKZ. Isto naziranje je značilno tudi za avtorje NKZ SHS. Konično je treba naglasiti, da smatra § 21 odst. 1. našega osnutka vračunljivost že takrat kot izključeno, če je podan vsaj eden pogojev, ki tvorijo vsebino psihološkega kriterija,. Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik. 115 " Projekat i motivi, str. il07. " Lenz. IDie Zurechnunigisfahigkeit nach dem Vore