GLAS Leto XLVII - št. 80 - CENA 80 SIT Kranj, torek, 11. oktobra 1994 DANES OD RATEČ DO RODIN stran 16 Pohištvo zmetali na kup in ga - zažgali stran 17 Pokvarjeno? To je treba gledat'! Gorenjska ^ Banka 9 d.d. Kranj Banka j posluhom Pred jutrišnjo premiero LORCOVA DRAMA ŽENSK tč ranj - Jutri, v sredo, zvečer bo Prešernovo gledališče kot svojo drugo uprizoritev v °v/ sezoni premierno uprizorilo dramsko besedilo Federica Garcie Lorce Dom BoJM/ ^ . Znamenito dramo španskega pesnika in dramatika v prevodu Alenke <>ie Vrabec in v režiji Bojana Jablanovca bodo predstavile igralke: Štefanija Drolc, JvjMcfa Novak, Judita Zidar, Petra Govc, Tanja Dimitrievska, Bernarda Oman, " Iva Zupančič. Predstavo so oblikovali še dramaturginja Diana j\ scenograf Jože Logar, kostumografka Meta Sever, koreografinja Jelena arkovič, maskerka Berta Meglic in lektor Arko.- Foto: Janez Štraus sprave na lokalne volitve so se začele vt Nove občine bodo volilne enote lan^'h^6 sec*anJa jeseniška občina, kjer enote še niso določene in bo J g°vora na današnji seji izvršnega sveta. vKt*nh 11 stanh , JJmah oktobra - Včeraj smo po sedanjih, vas gorenjskih občinah povprašali, k 00 v sedanjih petih gorenjskih ^uanii . Za decembrske lokalne volitve. V Sarnost„i Jskl ob"ni bo vsaka nova občina razmi«, Vohlna cnota Pri Kranju so bila Jjanja, da bi bilo volilnih enot več, s^ končno odločili za eno. V s,la|išča"'t,?bČi"! odl°titve še ni. Danes bo enot sprejel izvršni svet. Vcridar i Jesen,ski *akajo! do Voli|nih SiJe Snorn"3 (xJ1(>čitcv državne volilne komi-S° Rateč. JC, noVa občina Kranjska Gora, saj *a »cen, u °hh ,la UStaVno sodišče zahtevo V o .n° skladm Radovljici osti zakona o občinah z ustavo. Vsaka nn'J,c,,so sc na skupščini odločili, da bo Sar^ost( m8 lna (R«tovljica, »led in Bohinj) Pa bo v, * V,°,lllna cno,a< v škofjeloški občini °v«c vohlnih enot. V novi ob Poljane bcxlo tri volilne enote, v Škofji Loki tudi tri, v Žireh jia ena. Glede Železnikov še ni odločitve. V Tržiču bo ena volilna enota. Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij tudi določa, koliko članov bo v novih občinskih svetih. V blejski občini bo 20 občinskih svetnikov, v Bohinju s sedežem v Bohinjski Bistrici 16, v Cerkljah bo 16 svetnikov, v občini Gorenja vas - Poljane bo 17 članov, v jeseniškem občinaskem svetu bo 30 svetnikov, kranjskogorski občinski svet bo štel 16 svetnikov, naklanski 15 svetnikov, pre-ddvorski 19 svetnikov, radovljiški 26 svetnikov, šenčurski 17 svetnikov, škofjeloški 23 svetnikov, tržiški pa 24 svetnikov. V Železni- kih bo v občinskem svetu 17 članov, v Žireh ke mestr J. Košnjek na IS. Občinski svet kranjske mestne občine pa bo čini Gorenja štel 33 svetnikov Nedeljski zbor krajanov v Poljanah Nova občina v nasprotju z voljo ljudi Edina možnost, da se upošteva volja ljudi, je razveljavitev zakona o novih občinah pred ustavnim sodiščem. Razvrstitev Poljan v novo občino Gorenja vas - Poljane je v popolnem nasprotju z voljo ljudi, ki se je pokazala na majskem referendumu, enako pa menijo tudi v sosednjih Javorjah.Ce ne bo sprememb v decembru, ne bodo volili. Krajani KS Poljane, ki so v nedeljo napolnili dvorano kulturnega doma, so soglasno podprli vodstvo svoje krajevne skupnosti v ugotovitvah, da je bila s sprejemom zakona o ustanovitvi novih občin in določitvi njihovih območij grobo poteptana njihova ustavna pravica, da odločajo o tem v kateri občini bodo živeli. Ker v 1. členu omenjenega zakona piše, da so občine ustanovljene na osnovi volje ljudi izražene na referendumu, so se spraševali, na kateri referendum se pri tem misli, saj majski osnove za tako določilo nikakor ne daje. Storjena krivica pri oblikovanju novih občin pa je vplivala tudi na druge odločitve: dokler se ne razreši vprašanje novih občin, v Poljanah zahtevajo ustavitev iskanja novega komunalnega odlagališča, hkrati pa se s skrbjo sprašujejo, kaj bo z dogradnjo šole v popolno osemletko oz. posojilom, ki ga je obljubila sedanja občina Skofja Loka. Po novem bo to namreč druga občina. Več na 3. strani. • Š.Ž. Tri leta slovenskega tolarja V soboto, 8. oktobra, so minila tri leta, odkar se je Slovenija denarno osamosvojila in dobila svojo denarno enoto - tolar. Kranj, 10. oktobra - V treh letih je tolar požel velik uspeh, saj je že pred letom postal notranje konvertibilen in doma ga lahko brez težav zamenjamo za devize. Pogoje za zunanjo konvertibilnost pa je izpolnil Že avgusta letos. Za trdnost tolarju, ki mu vse bolj zaupamo, ima nedvomno največ zaslug Banka Slovenije in njen guverner dr. France Arhar, ki vodi dosledno denarnoposojiino politiko in ne odstopa od poti, ki je bila začrtana pred tremi leti ob denarni osamosvojitvi. Konvertibilnost tolarja je povezana zlasti z deviznimi rezervami, ki so že presegle 2,3 milijarde mark in se tako že tesno približale zunanjemu dolgu naše države. Ob osamosvojitvi pa je bila osrednja banka brez rezerv. Ob denarni osamosvojitvi je bila marka vredna 32 tolarjev, danes znaša 80 tolarjev. Tečaj tolarja je spremljal inflacijo, ki je bila največja prvo leto, zdaj pa vse bolj zaostaja za rastjo maloprodajnih cen. Mednarodna potrditev kakovosti avtoplaščev Savi Semperit certifikat kakovosti ISO 9001 V Savi ima certifikat kakovosti že 86 odstotkov proizvodnje Kranj, 10. oktobra - Tovarna avtopnevmatike Sava Semperit je konec septembra pridobila mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001 za proizvodnjo avtomobilskih plaščev in zračnic. Uspela je kot peta od štirinajstih Continentalovih tovarn, hkrati pa kot druga evropska tovarna avtomobilskih pnevmatik. Tovarna avtopnevmatik Sava Semperit je konec septembra prejela dva certifikata kakovosti ISO 9001 in sicer za proizvodnjo avtomobilskih plaščev in za proizvodnjo avtomobilskih zračnic. V seriji ISO 9000 sodi certifikat ISO 9001 med najzahtevnejše, saj zajema celoten proizvodno-poslovni sistem, od razvoja in proizvodnje do firodaje in servisiranja. Certi-ikata kakovosti je izdala specializirana agencija BVQI, ki je v Savi Semperit preverila sistem kakovosti in tako potrdila, da ustreza strogim mednarodnim merilom. V poslovnem svetu je certifikat kakovosti pomemben zlasti pri sklepanju novih poslov, pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001 v Savi Semperit pa je pomemben dosežek tudi v koncernu Continental, ki spada v sam vrh svetovnih proizvajalcev avtomobilskih pnevmatik, tovarne pa ima po vsem svetu. Sava Semperit je namreč peta od štirinajstih Continentalovih tovarn, ki so doslej uspela pridobiti certifikat kakovosti iz serije ISO 9000, hkrati pa je druga v Evropi, ki je na področju avtomobilske pnevmatike prejela certifikat ISO 900, prvega je prejela tovarna Uniroval iz Aachna, ki je prav tako članica Continentala. • M. V. ZASTA VLJALNICA Koroška c. 41 Kranj, tel.:064/211 256 Adriatic PE Kranj od 17. 10, dalje na novem naslovu v poslovnem centru Zlato polje (stari dijaški dom) Vse zavarovalne storitve: sklepanje zavarovanj, cenitve, likvidacije škod, iriformacije o zavarovanjih, odslej v novih prostorih na Kidričevi 2 -Jonske številke so nespremenjene: 064/211-688, 211-686 Adriatic Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica GORENJSKI GLAS • 2. STRAN PO SLOVENIJI Torek, 11. oktobra 1994 SLOVENIJA IN SVET Italijani in Hrvatje pritiskajo na nas Evropska unija leta 2000 Slovenija ima še vedno zunanjega ministra v odstopu. Premier dr. Janez Drnovšek se glede kandidature za novega še ni odločil. Hrvate je hudo razburila odločitev državnega zbora, da k Eiranski občini priključi štiri zaselke na levem bregu >ragonje, ki so na trenutno nikogaršnjem ozemlju. Zagreb frozi z mednarodno arbitražo in ostrejšo politiko do lovenije, del slovenske politike tako odločitev državnega zbora podpira, del, pa tudi vlada, pa meni, da se je državni zbor na občtljivem področju prenaglil, zato naj ustavno sodišče Dresodi, ali je parlament v primeru zaselkov Bužini, Mlini, Skodelin in Skrila ravnal prav. Iz Zagreba so tudi poslali v te kraje delegacijo, ki naj bi ugotovila razmere za življenje teh ljudi. Kaže, da se bo za okrog 50 ljudi v teh zaselkih vnel meddržavni spor. Zunanji minister v odstopu Lojze Peterle (levo) in kandidat krščanskih kandidatov za novega zunanjega ministra dr. Andrej Umek. Ker se premier še ni odločil, opravlja Peterle svojo dolžnost še naprej, Umek pa čaka na podporo premiera in strank. Pretiranega navdušenja nad kandidatom ni, saj so po sodbi mnogih v SKD tudi boljši, na primer Edvard Stanič, ki je funkcijo odklonil. Morda pa se bo pojavil povsem novi kandidat. - Slika G. Sini k Italijani so le delno zadovoljni z našim stališče, da spremenimo ustavo in dovolimo tudi tujcem posest nad slovensko lastnino, kar je sedaj ustavno prepovedano. Sprememba ustave naj bi bila skladna z ravnanjem v državah, članicah Evropske unije. Večina teh držav je Sloveniji naklonjena in je prepričana, da smo leta 2000 lahko člani unije, zato smo mogoče prehitro popustili Italijanom. Tak občutek prinaša iz evropskega parlamnta naša delegacija, ki je bila deležna večinske podpore. Italija pa nas je posredno "udarila" drugače: za 6 milijard lir je zmanjašala podporo slovenskim ustanovam v Italiji in v pomembni goriški banki uvedla prisilno državno upravo. To je nova tema za pogovore našega zunanjega ministra Peterleta in italijanskega Martinoja, pa za srečanje premierov dr. Drnovška in Berlusconiia. Na Koroškem in v Avstriji se je ponovila serija pisemskih bombnih atentatov na slovenske in Slovencem naklonjene ustanove. Čas na Koroškem je tak, da so Slovenci tam skregani, da so bile volitve in da je ustrahovanje kar dober prijem. Ogrožena je bila znana založba VViescr, ki ni le avstrijsko, ampak evropsko pomembna. Slovenski državni zbor je skupaj s strankami ostro protestiral. Premier dr. Janez Drnovšek je bil v New Yorku na zasedanju generalne skupščine OZN. Podpisal je Deklaracijo o obstanku, zaščiti in razvoju otrok, ki jo bo Slovenija spoštovala. * J. Košnjek NAGRADNA IGRA Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ Se danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/22J-111, če je v Časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki družini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni težka: nekoliko boli podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna Številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je možno, da je hišna števUka npr. na večdruŽinskem stanovanjskem bloku aH pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, C...), bo sreča v družini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor v dveh dneh ni uspel izvoliti 54 sodnikov s trajnim mandatom Pomembna je neomadeževana preteklost Slovenija še nima sodnikov, izvoljenih na osnovi novega zakona o sodniški službi. Opozicija je na koncu z nesklepčnostjo preprečila glasovanje, čeprav sta bili dve kandidaturi umaknjeni. Ljubljana, 11. oktobra - zicija ogorčeno opozarja, da zaradi domnevnih napak v Danes naj bi se nadaljevala si ie pozicija zagotovila po- preteklosti. Tudi drugim 52 seja državnega zbora. Kaj bo poln nadzor nad temi agenci- se ni godilo bolje. Opozicija na dnevnem redu, bo odvisno jami. je očitala, da je sodni svet od dogovora na kolegiju pre- Sodniki, prvič izvoljeni na predlagal kandidate na pa- dsednika državnega zbora, osnovi zakona o sodniški met, da ni preveril njihove Četrtkova in petkova seja službi, s trajnim mandatom, preteklosti (če bi hoteli to sta šli v nič. Dva dni prepirov še niso izvoljeni. Morda bodo storiti, bi morali pregledati med pozicijo in opozicijo, danes. Predsenica sodnega 136 tisoč sodnih spisov, ki sveta Alenka Jelen - Pukla-vec, ki ima nalogo predlagati kandidate, je pre dložila 54 imen. Razpisanih je bilo 62 mest, vendar je v končni izbor agencije za plačilni promet, prišlo 54 kandidatov. Že na kršene človekove pravice, nadzor in informiranje sta komisiji za volitve in imeno- onemogoča izvolitev za sod- izvoljena. Ker so v njih pre- vanja nista dobila podpore nika, ne spoštuje. Ker besed- dstavniki oziroma kandidati dva: dr. Ivan Žužek iz Ljubi- no ni bilo uspeha, je bila strank vladne koalicije, opo- jane in Anton Subic iz Kranja povzročena nesklepčnost, povzročanje nesklepčnosti in očitki, kdo komu vlada so značilnosti seje. Nadzorna sveta agencije za trg vrednostnih papirjev in zadevajo kandidate za sodnike), in da se določilo zakona, ki sodnikom, ki so v preteklosti sodelovali v sodnih postopkih, kjer so bile tako da odločanje ni bilo mogoče. Predsednica sodnega sveta Alenka Jelen -Puklavec je tokratni kandidaturi dr. Ivana Žužka in Antona Šubica umaknila, kar pa ne pomeni dokončnega umika obeh kandidatov. Sodni svet bo preveril nova dejstva. Pozicija pa je opoziciji očitala, da grobo posega v samostojnost sodne veje oblasti in da Je ustavno sodišče ob presoji tega člena, ki zadeva preteklost sodnikov, zapisalo, da ga je treba uporabljati pozorno, da ne bi bile kršene človekove pravice. * J. Košnjek Predkongresni zbor kranjskih krščanskih demokratov Proti delitvi na rdeče in črne Slovence Kranjski krščanski demokrati bodo na bližnjem državnem kongresu stranke nasprotovali oblikovanju kril in spreminjanju stranke v nekdanjo frontno SZDL, so pa za notranjo demokratičnost in enoten nastop navzven. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE mlade države in svetu pokazali, da živimo v kaosu. Stranka je notranje demokratična, krila so potrebna za uveljavitev različnosti, vendar je po notranjem dogovoru treba le tega spoštovati. SKD bo terjala, da se v šole uvede pouk o verstvih, da bodo ljudje poučeni tudi o stvareh, s katerimi ne soglašajo. Predsednik kranjskega izvršnega sveta in podpredsednik občinskega odbora stranke Peter Orehar pa je zboru obširno predstavil uspehe štiriletnega dela kranjske vlade, v kateri ima SKD pomembno vlogo in resorie. Leta 1990 je bil Kranj na dnu, sedaj pa je spet dinamično mesto in občina. Velika pozornost je bila namenjena podeželju in njegovi obnovi. Kranjska SKD je na torkovem zboru predlagala, naj bo predsednik stranke še naprej Lojze Peterle. Za podpredsednika so predlagali dr. Petra Vcnclja, za druge državne organe pa Petra Oreharja, Milana Sagadina, Karla Erjavca in Ivo Mohorič. • Košnjek Kranj, 10. oktobra - Taks nega mnenja so mnogi občinski odbori, ne le kranjski. Blatenje naj se opravi doma, ne pa na ulici. Tega ne počne nobena stranka, je na torkovem zboru kranjskih krščans kih demokratov dejal predsednik občinskega odbora dr. Peter Vencelj. Po njegovem mnenju je treba pri narodni spravi obsoditi oba totalitarna režima, komunističnega in fašističnega, ki sta v zgodovini povzročila Sloven- cem veliko gorja, glede vzgoje pa se morata šola in družina dopolnjevati. Država nima pravice, da bi otroke vzgajala drugače kot v družinah. V program stranke, ki bo predlagan kongresu 22. in 23. oktobra v Ljubljani, naj se po mnenju Kranjčanov to izrecno napiše, krila znotraj stranke niso potrebna, različnost pa naj se izraža v raznih gibanjih. Končno naj se odpravi tudi možnost dvojnega članstva. Kongresi stranke pa naj bi bili vsaki dve leti. Zbora kranjskih krščanskih demokratov, članov stranke je 661, na zboru pa jih je bilo 78, sta se udeležila tudi poslanca Jana Primožič in Nace Polajnar. Nace Polajnar je ponovil zahtevo stranke po popravi krivic iz preteklosti. S tem se bo Slovenija uvrstila med resne, moderne in demokratične države. V zvezi s preteklostjo se v Sloveniji prodaja veliko megle in se obračunava na dvorišču krščanske demokracije, je dejal. SKD je napoti mnogim strankam in ima mnogo pnše-pctovalcev, da ima napačno politiko. Vendar smo v stran ki ljudje, ki želimo napredek Slovenije in ne želimo Slovence venomer deliti na rdeče in črne. Nekateri to počno zato, da bi izničili uspehe Z letnega predkongresnega demokratov. - Slika G. Šinik zbora kranjskih krščanskih Kranjske osemletke prevelike Predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar je na zboru povedal, da so sedanje kranjske osemletke prevelike, zato bodo dogradili sedanje štiriletne šole na Orehku, v Naklem in na Kokrici. S tem bi razbremenili prevelike kranjske osrednje osnovne šole. Letos naj bi začeli gradit' telovadnico pri Iskrini šoli na Zlatem polju in začeli reševati prostorske probleme Ekonomske šole. Da bi Kranj ostal univerzitetno mesto, računajo na začetek gradnje nove Fakultete za organizacijske vede. Izjave, sporočila Slovenska nacionalna desnica poziva k zbiranju 40.000 podpisov za referendum za spremembo privatizacijskega zakona, ki bi omogočila podvojitev certifikatov. S tem bi Slovencem razdelili narodovo premoženje, ki je še vedno v rezervi. V Sloveniji je ta čas kar nekaj odkritih nasprotnikov zbiranja podpisov. Ti poti-hem računajo na ostanek družbene lastnine, ki bi jo pokupili za male denarje. Dodatna delitev je lahko druga faza osamosvojitve. Rok za zbiranje podpisov poteče 22. oktobra. SND skupaj s Slovensko ljudsko stranko ugotavlja uspešnost zbiranja podpisov, vendar ga je treba pospešiti. Slovenska nacionalna desnica tudi zahteva od vlade, da natančno pojasni namero za spremembo ustave, da bi tudi tujci lahko dobili v Sloveniji lastninsko pravico. SND ne bo pristala na spremembo ustave in ne bo dovolila razprodaje slovenske zemlje tujcem. Demokratska stranka Slovenije opozarja na nevarnost spremembe ustave, kar zahteva Italija, ki bi omogočila tudi tujcem lastništvo nad nepremičninami v Sloveniji. Prav tako Demokrati Slovenije soglašajo z oceno, da je zakon o občinah vprašljiv glede skladnosti z ustavo. To je Eosledica nedopustnih strankarskih iger rez meja. Kljub temu stranka poziva državljane, naj ne bojkotirajo lokalnih volitev, ampak naj gredo volit, sicer bodo oblast v občinah dobili tisti, ki so najbolj krivi za sedanje občine. Združena Usta socialnih demokratov ugotavlja, da Lojze Peterle s svojim odstopom ni uspel razbiti koalicije, in da tudi naprej ostaja koalicija liberalnih in krščanskih demokratov ter združene liste edina alternativa. Možni so le politični popravki, saj niti krščanski demokrati, ki vztrajno izražajo negativni odnos do Združene liste, ne zahtevajo več samo dvojne koalicije dveh strank LDS in SKD. Z izsiljevanjem pač ni mogoče doseči političnih ciljev, pravij°j sprašujejo pa se tudi, če ima minister odstopu lahko vsa pooblastila liberalni demokracija kaže preveč razumevanja z krščanske demokrate, ki stalno izsiljuj položaj nezadovoljnega partnerja, žena lista podpira stališča vlade glc°~ orožja in trgovine z njim. Očitno gre :like posle, vendar se bojijo, da ta stv' e bo doživela enake usode kot *# oi ožjem Zdru N IK- n a vprašanj glede trgovine z katere ni bilo odgovora. Slovenska ljudska stranka p'*>,cstl^ ker se ovira zbiranje podpisov za rci endum o spremenim lastninskega za* na. Ljudi begajo, tako da mislijo da kona podpisujejo podporo spremembi zaKt o denacionalizacij in ne privatizacijske^ terjajo za obra/-«-_ /ikona, roncfcuu icijaj« «•» — ^ plačevanj« takse. To je po sodbi stran škandal, ki si ga resna in urejena uzaciji Ponekod ne hi smela privoščiti zadolžili, da terjajo o tem i/udno sejo državnega zbora. Poslance GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Uredniška Valjavec / Utika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopUnrga «vH Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. Jote Kosi Odgovorna urednica: Iiopoldina Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranj lelovčan, Jo/e Košnjek, I,ea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedet, Vil Sinil / Priprava za tisk: Media Ari, Kranj / Itak: Podjetje Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mali hala ceniku Prometni davek po stopnji S odstotkov v ceni "časopisa (mnenje RM! 23/27-92), (TINA IZVODA 80,00 Sil „ak / Direktor ta glavni JjJftS *nik, Marija Volčjak, ( vc 1» PIK) I ("'K, Tisk časopisov in revi Marjeta Vo/.lič / Fotografija: (iora/il Simk / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje Dl-t.t) ICR, Tisk časopisov in gj^gK ne, ogiauio trženje: /.oisova i, urani, iciefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, ur ČatOpiMO podjetje OORENJSKl GLAS vsak dan od 7 do 15. ure T Časopis i/haja ob torkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino letna naročnina 140 DUM Oglasne KRANJ 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Gorenjske občine na sejmu v Weinfeldnu tjorenjske oocine na sejmu v vrcmigiunu Neupravičen strah pred švicarsko kakovostjo Celo v Švici še sprašujejo, ali je v Sloveniji še vojna, ali ljudje imajo za jesti, ali lahko zamenjajo franke- Radovljica - 42 podjetij, malih podjetnikov in obrtnikov ter vsa večja turistična podjetja z Gorenjske je od 30. septembra do 4. oktobra sodelovalo na vsakoletnem, že 43. potrošniškem sejmu VVEGA v VVeinfeldnu v švicarskem kantonu Thurgau. Gorenjci so bili prvi tujci, ki so se doslej predstavili na sejmu. Kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci, so se gorenjske občine že lani Pripravljale na udeležbo na sejmu, vendar se jim je po številnih težavah uspelo organizirati šele za letošnji sejem. "Sejem je uspel. Gorenjska se je po dolgem času spet pre- dstavila skupaj, tokrat celo na švicarskem trgu, ki velja za zelo zahtevnega. Podjetniki in obrtniki so sklenili nekaj poslov ali so navezali gospodarske stike," je dejal radovljiški župan Vladimir Černe in poudaril, da Švica kot pojem visoke kakovosti za Slovenijo ni nedosegljiva. Sejem je med drugim pokazal, da je orenjs-ki (slovenski) strah pred švicarsko kakovostjo izdelkov prevelik in da se lahko tudi nekateri gorenjski izdelki po kakovosti primerjajo s švicarskimi. "Zal se je izkazalo, da nas tudi bližnja Evropa ne pozna in da nas še vedno dajejo v isti balkanski kotel kot Sarajevo," je dejal Miro Mulej, sicer tajnik turističnega društva Bled, ki je v imenu gorenjskih občin organiziral skupno predstavitev na sej- mu v Švici. Pobudo za predstavitev Gorenjske je po besedah jeseniškega župana dr. Božidarja B rudarja dalo švicarsko slovensko društvo Slovica, še zlasti njegov član dr. D. Florjančič, sicer rojak iz Smokuča pri Žirovnici. Ob vhodu na gorenjski razstavni prostor je igrala na citre Danica Butinar, v nedeljo, ko je bil na sejmu slovenski dan, pa je nastopila gorjanska godba na pihala. CZ. Nove občine v občini Škofja Loka vzbujajo veliko nezadovoljstva Edina rešitev: pritožba na ustavno sodišče y občini Škofja Loka je nad oblikovanjem novih občin veliko nezadovoljstva. V Poljanah ne verjamejo več v pravno državo in obljubljajo državljansko nepokorščino. jkofja Loka, 10. oktobra - Nedeljski zbor krajanov v KS " ob i? *Cr zavs„ef'anJa predsedstva, izvršnega sveta in same zalf1 * ^"PŠčine so pokazali, da je v ponedeljek sprejeti J~.0n °vustanovitvi novih občin v sedanji občini Škofja Loka ---aX----—K~ ti..Al TO«n "•"«« u ustanovu vi novin onim v »tuanji w™ . J~----- nove občine določil v mnogočem v nasprotju z voljo ljudi, zato nekatere KS, pa tudi občina najavljajo pritožbe na ustavno sodišče. Na vprašanje, zakaj v netijo zasedanja predsedstva občinske skupščine, občinskega izvršnega sveta in same občinske skupščine za določi je del sedanje občine (npr. del Mrzlega vrha) prisojen v drugo občino (Idrijo), in dvome vzbuja naročilo službam, da naj preverijo, če je ~u«-insKe skupščine za doioci- oam, ua noj pitanju, ^ j. tev volilnih enot, je škofjeloš- morda še kakšen tak primer kl župan odvrnil, da so pač Da službe niso opravile službe zaspale in tako dela, svojega dela, niti vseh potreb-kl so ga v nekaterih drugih nih priprav, se je pokazalo na °bčinah skupščine opravile že zasedanjih omenjenih orga-v četrtek ali petek, ni bilo nov, kjer ne bi smelo biti mogoče v zakonsko določe- presenečenje, da predlagano nem roku opraviti na normal- število volilnih enot zaradi ni dan. Sam potek omenjenih interesov strank ne bi bilo zasedanj pa je pokazal še bolj sprejeto. In ker so predstavniki strank zahtevali drugačno razdelitev, se je še na skupščini računalo, kako razporediti kraje, da se račun vsaj približno izide. Svojevrstni dosežek naše nove demokracije je tudi, da o odločilnih Pri tem je izgovor na predlogih v pripravah na Zaskrbljujoče stanje: pokazalo Se je namreč, da določil zakona o novih občinah v Podrobnostih ne pozna n!hče, saj se šele sedaj odpirajo razna vprašanja, ki bi Šena V Poljanah so bile kršene ustavne pravice V dvorani kulturnega doma v Poljanah je v nedeljo zmanjkalo sedele-, za vse krajane, ki so se zbrali na zboru in ogorčeno ugotavljali, da jih je drlavni zbor z ustanovitvijo novih občin razporedil v občino Gorenja vas - Poljane, čeprav so se maja na referendumu jasno izrekli proti taki rešitvi. Enako je tudi mnenje krajanov v Javorjah, so povedali gostje iz te sosednje KS, in se spraševali, kaj delajo njihovi poslanci. Prisotni poslanec državnega zbora Ivan Oman se je neprepričljivo Izgovoril na amandma, ki ga je vloiil njegov kolega Zoran Thaler, pa ga kasneje umaknil, ter ocenil, da predlog spremembe zakona, ki ga ne bi predlagala vlada, v državnem zboru nima motnosti za sprejem. Zato je edina smoterna pot spremembe zakona predlagati vladni sluibi za lokalno samoupravo ter hkrati oporekati zakonu pred ustavnim sodiščem. Prisotni krajani so soglasno podprli ugotovitev svojega vodstva, da pomeni zakon o novih občinah kršitev njihovih ustavnih in človekovih pravic, in če Jim ne bo nihče prisluhnil, se bodo odzvali z državljansko nepokorščino. Najmanj kar zahtevajo do razrešitve teh vprašanj je samostojna volilna enota (za Javorje in Poljane), če pa se na spremembah ne bo napravilo ničesar, jih na volitve sploh ne bo. Prenova Prešernove 13 in 15 Bodo stavbo porušili in zgradili novo? Radovljica - Pri prenovi stavbe na Prešernovi 13 in 15 v Radovljici se zapleta. Ob tem, ko so bili načrti zaradi določitve nove lokacije za radovljiško službo družbenega knjigovodstva narejeni štiri mesece kasneje, kot je bilo predvideno, je izvajalec del, SGP Gorenje Radovljica, že na začetku gradnje opozoril, da so nosilni zidovi v zelo slabem stanju, in da bi bilo stavbo najbolje porušiti in na njenem mestu zgraditi novo. Ko je poročilo Alpdoma o dosedanjem poteku prenove Prešernove 13 in 15 na torkovi seji obravnaval izvršni svet, je sklenil, da bo še pred odločitvijo o tem, ali Porušiti nosilne zidove ali ne, pridobil strokovno mnenje Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij. Sklenil je tudi, da stroški tudi ob morebitnem rušenju stavbe ne smejo porasti več kot za pet odstotkov začetne cene in da mora Alpdom pripraviti dvojno ceno * poleg gradbene Še prodajno. V razpravi je bilo med drugim slišati vprašanje, zakaj so deli stavbe, ki so jih nekdaj razglašali za zelo vredne, kar naenkrat postali tako zanič, da obnova, kot jo predvidevajo načrti, ni več mogoča. V radovljiški občini so priprave na prenovo Prešernove 13 in 15 zaceli Že lansko jesen, ko so z javnim natečajem za projektanta izbrali podjetje IRA Radovljica. Ker so potlej v program prenove vključili tudi prostore za radovljiško službo družbenega knjigovodstva, so bili načrti namesto 1. aprila pripravljeni šele 4. avgusta. Na javni razpis za izvajalca se je prijavilo pet podjetij, izmed katerih je posebna komisija kot najugodnejšega in najcenejšega ponudnika izbrala podjetje SGP Gorenje Radovljica, ki naj bi Prešernovo 13 in 15 prenovil za nekaj manj kot 74 milijonov tolarjev. Gorenje je že takoj ob začetku del opozoril, da so predvsem nosilni zidovi zelo slabi in da zato obnova, kot jo predvideva načrt, ni mogoča. Predlagal ie, da bi staro stavbo porušili in zgradili novo, ki bi zagotovila potresno varno in kakovostno gradnjo. S prenovo Prešernove 13 in 15 bodo v občini pridobili 22 stanovanj s približno tisoč kvadratnimi metri stanovanjske površine. Komisija za stanovanjske zadeve predlaga, da bi štiri stanovanja namenih za prosto prodajo, pet stanovanj bi za reševanje socialnih problemov odkupil občinski stanovanjski sklad, trinajst pa bi jih namenili za izpolnitev zakonskih obveznosti: za izpraznitev stavbe na Gorenjski cesti 20 v Radovljici, za rešitev sostanovalskih razmerij, za (morebitno) denacionaliza-cijsko poravnavo med občino in nekdanjimi lastniki Vile nne Bled ter za izpolnitev obveznosti do Župnijs- piorala biti že zdavnaj razre- volilne enote; v občini Škofja Loka 3 volilne enote in v Sena. Pri tem je izgovoTna predlogih V pripravah na občini Železniki 3 volilne "cJstvo, da je Uradni list izšel volitve odloča izvršna oblast enote. Ker pri glasovanju za v četrtek, brez osnove, (izvršni svet), pri čemer pa občino Železniki ni bilo dokaj .mpra'0 biti, če bi bilo sestavo volilnih komisij poza-dJ sodelovanja med noslanci bi obravnavati. Skupščina naj bi z večino glasov sprejela naslednje število volilnih enot: v občini Žiri 1 volilno enoto; v občini Gorenja vas - Poljane 3 ""'lani Wlll, V,C Ul UI1V sodelovanja med poslanci 1 odgovornimi v občini. seskozi jasno, kaj se v zvezi ? občino v parlamentu dogaja- Iako pa šest dni po sprejemu zakona ugotove, da občino Železniki ni bilo do volj glasov, bo morala volilne enote določiti volilna komisija. Omenimo naj še, da je mokratov z zahtevo o tem, da naj se zakon o novih občinah razveljavi, prehod na nove občine pa izvede postopoma v štirih letih v skladu z voljo ljudi. Sklenili pa so, da v spornih primerih ustavni spor sproži občina, in da vso potrebno strokovno pomoč zmanjkalo le nekaj glasov za nudi pri enakih postopkih to da bi bila sprejeta pobuda tudi nezadovoljnirn krajev-Združenc liste socialnih de- nim skupnostim. • S. Zargi Ministri pozabili na Jesenice Na javni tribuni o položaju Jesenic so poudarili, da je podjetništvo treba podpirati in poskrbeti za razvoj Jesenic. Jesenice, 10. oktobra - Na javni tribuni na temo Jesenice danes - Jesenice jutri, ki jo je na Jesenicah pripravila 2-LSD Jesenice, so razpravljali o ekonomskem in socialnem položaju Jesenic. Na Jesenicah je brezposelnost največja med gorenjski mi občinami, med brezposelnimi pa je 52 odstotkov Kensk, veuko pa j<= tUdi mladih, ki liČejO prvo zaposlitev. Na javni tribuni, kjer je sodelovalo precej obiskoval- cev, so postavljali vprašanja od podjetništva do nove lokalne samouprave, oblikovali pa so tudi predloge za izboljšanje stanja na Jesenicah kot denimo; podpiranje podjetništva, trženje prostora, v turizmu uveljaviti CelottnO ponudbo, izobraževanje mora biti usmerjeno v stroko, razni prejemki morajo postati izjeme, ne pa normalni prejemki. Obiskovalci javne tribune so med drugim ugotovili, da je veliko Jeseničanov zapo- slenih v republiki - ministri, sekretarji - vendar so leti pozabili na mesto med Me-zaklo in Karavankami, čeprav bi lahko s svojimi idejami, nasveti in znanjem pripomogli k razreševanju problemov mesta Jesenic. Vsi prisotni so se strinjali z zaključkom, da je temelj razvoja občine človek - občan, ki živi in dela v občini, njegova ustvarjalnost in inovativnost ter pripravljenost spoprijeti se s problemi, ki tarejo občino. • D.S. Občinski delež v Cestnem podjetju "'""j, „. oktobn . Obči**! uvršni svet je prejšnji teden določil delež občinskega Ptenoleiga v vrednosti družbenega kapitala Cestnefi podjetja Kranj. .Vrednost inlrastu.kturn.h ,n drugih ob- občine ZJ*&Jg^J^lfi g««*, katerih lastnica DO kranjska občina, /naša dobra 2.6 odstotka oziroma Jjala po oceni na zadnji dan L992. leta 47,9 milijona tolarjev. n } m,,»Jona tolarjev, povprečni desetletni delež Bo zbor v sredo sklepčen? Kranj, 11. oktobra • Za jutri ob dveh popoldne le ponovno sklicana seja zbora združenega dela kranjske občinske skupščine. Na dnevnem redu je kar šest točk s področja urejanja prostora. Druga dva zbora sta jih že sprejela, medtem ko ie bil zbor združenega dela Že trikrat po vrsti nesklepčen. Predsednik Miro Koželj prosi delegate, naj tokrat vendarle pridejo in potrdijo prostorske dokumente, na osnovi katerih bodo Kramčani lahko prišli do lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Dokumenti posegajo na približno četrtino površine kranjske občine. Posebno vabilo je delegatom poslal tudi kranjski župan Vitomir Gros. II. J. Peregnn kega urada Radovljica • CZ. Še enkrat: "Občina podržavila Alpinum" Ne odločba, ampak osnutek odločbe Radovljica - Ko smo v petkovi številki zapisali, da je radovljiški izvršni svet sprejel odločbo, s katero ie občina postala lastnica vsega družbenega kapitala v bohinjskem Alpinumu, smo prehiteli (načrtovani") razvoj dogodkov. Izvršni svet je namreč za zdaj sprejel le osnutek odločbe, ne pa še odločbe. Pa še tole: direktor Alpinuma Iztok Noe pojasnjuje, da družbeni kapital v Alpinumu ni olastninjen. Družbenega kapitala sicer v Alpinumu ni, vendar je še neolastninien v HIT Invest; olastninjena pa je bila pravna oseba Alpinum. • C. Z. Občina popisuje premoženje Kranj, 11. oktobra - Do konca leta mora biti popisano in ovrednoteno celotno občinsko premoženje, ki se bo nato delilo med državo in nove občine. Delna bilanca občinskega premoženja je že narejena, manjkajo pa še nekateri bistveni podatki, kot ocena vrednosti občinskega premoženja v javnih podjetjih s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva ter drugih dejavnosti gospodarske infrastrukture. Neažurni so podatki o kmetijskih in nezazidanih stavbnih zemljiščih, katerih lastnica je občina, razen za kmetijska zemljišča, ki so bila v občinski lastni pred letom 1941. Pri določanju lastništva in vrednosti bo treba upoštevati tudi zakon o denacionalizaciji. Nerazčiščeno je tudi Še vprašanje lastništva nekaterih družbenih objektov, ki se uporabljajo za kulturne in sorodne namene. Občinski izvršni svet je prejšnji teden spremenil postavo komisije za sestavo premoženjske bilance. Vodil jo do Jože Javornik, ki bo vladi vsak mesec poročal, kako napreduje delo. • H. J. KUHINJE IZ UVOZA Pokličite Trgovina • pohištvom, Sp.Besnlca 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 radio GLAS ljubljane 99,5 MHz, 100,2 MHz, 104,8 MHz Brez zavisti Sobota za 125 let staro slovensko gasilsko organizacijo ni bila navaden dan. Udeležba na tekmovanju, ki je v okviru sejma Zaščita 94 potekalo na prostoru Save Kranj na Laborah, je spominjala na čase, ko je ta sejem bil namenjen še 22-milijonskemu prostoru. Ali pa bi štiri tisoč gasilcev, ki so se vsi skupaj vključili v tekmovanje o preverjanju sposobnosti, učinkovitosti in znanja lahko primerjali s kakšno množično zabavno prireditvijo "naj narodne melodije". Njihov nastop in udeležba na zaključku, ko so po odličja poklicali najboljše, sta več kot simbolizirala odlike te množične, dobrodelne in pomoči bližnjemu pripravljene organizacije. Poznavalec pa je prav ob njihovem sobotnem nastopu lahko z vzporednico o lokalni samoupravi primerjal dogajanje v bližnji in malo bolj odmaknjeni preteklosti v krajih na Gorenjskem. Takšna enotnost je do zdaj bila odličje namreč tudi prenekaterega kraja ali krajevne skupnosti na Gorenjskem, ko je šlo za skupno pridobitev, rešitev problema. Želje ali potrebe. Zelja po takšnem zgledu za prihodnja dogajanja in samoupravna odločanja je ta trenutek vredna poudarka; pa tudi opozorila. Misel, ki jo je zapisal in tudi poudaril o delu in vedenju gasilcev, velja ponoviti in svetovati kot iztočnico dogovarjanja in pripravljanja o lokalni samoupravi jutrišnjega dne. Brez zavisti, je zapisal govornik, ko je opredelil kvalitete dosedanje 125-letno delo gasilcev. Ta odlika bi bila lahko tudi stalna sopotnica pri oblikovanju lokalne samouprave v tem trenutku. • A. Žalar Prijateljsko sodelovanje - Na povabilo občinske strelske veze Kranj je bila konec tedna v Kranju skupna strelcev iz emškega mesta Amberg, s katerim je Kranj navezal stike e pred desetletji. Med tokratnim obiskom, ko je goste prejelo tudi vodstvo kranjske občine, je nadžupan mesta imberg izrazil tudi željo, da bi obe mesti v prihodnje azširili sodelovanje poleg, športna tudi na kultro in druga 'odročja. Na sliki: V soboto zvečer je bilo skupno srečanje : gosti iz Amberga v restavraciji Ham v Kranju. • A. Z. Blejska razbremenilna cesta KRATKE GORENJSKE Srečanje borcev Kranj - Na letni konferenci so se v soboto dopodne v Domu borcev in invalidov na Zlatem polju v Kranju sestali člani Skupnosti borcev brigad ustanovljenih v Rusiji z Gorenjskega. Z oceno dela m dejavnosti ter dogovorom o sodelovanju v prihodnje je konferenca potekala v znamenju letošnjega 50-letnega jubileja ustanovitve brigad NOV v Rusiji. Prvi v Sloveniji - Ob navzočnosti predstavnikov kranjske občine in krajevne skupnosti Bitnje so v petek dopoldne v Zgornjih Bitnjah predstavniki podjetja Robert Bosch z Dunaja (Herbert Wesely in Alojz Kovačič, vodja servisne mreže v Sloveniji) odprli prvi uradni Boschev servis v Sloveniji. Pooblastilo za zastopstvo in opravljanje storitev ter trgovino z rezervnimi deli firme Bosch je dobil Andrej Rade j, ki je s servisiranjem strojev in vozil in z avtoelektriko začel pred štirinajstimi leti. • A. Ž. MARKIČ STYLE TRŽIČ, Za Moienikom 1 razpisuje redno delovno razmerje PREŠIVALKE za šivanje čevljev Pogoj: petletne izkušnje Prošnje z dokazili pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Narava je najbolj dragocena Inženir gradbeništva Ivan Lunar: "Vsak propust, ki je napačno postavljen, narejen, je zame gospodarski kriminal!" Radovljica, 10. oktobra - Ivana Lunarja iz Projektivnega podjetja Kranj, ki dela na revizijah cestnih projektov v Sloveniji, je Izvršni svet Radovljica izbral kot strokovnega sodelavca pri reševanju cestne problematike v občini in s posebnim poudarkom na razbremenilne ceste Bleda. Posebna komisija, v kateri so bili tudi predstavniki Zavoda za prostorsko načrtovanje, občinske uprave za urbanizem, neposredno pa je bil pri delu te komisije večkrat vključen v delo tudi predsednik Izvršnega sveta Jože Resman, je delala do zdaj predvsem na tako imenovani severni razbremenilni cesti za Bled. "Vključil sem se, ko so bili potrjeni koridorji. To so širši 70 metrov široki pasovi, kjer naj bi v prihodnje potekale razbremenilne ceste. Sicer pa je ta problematika že stara in opredeljevanja ter sprejemanja smo se lotili po fazah. Osnovne naloge sem se lotil s ciljem, da te ceste razbremenijo Bled oziroma blejsko kotanjo, v katero promet ne sodi. Vendar ne gre za ceste, ki bi promet speljale mimo Bleda v tranzitu, marveč za razpršeno napajanje Bleda. Zato tudi izraz obvoznica ni pravi. Pravilna opredelitev je: razbremenilna cesta. Na sestankih pa smo nazadnje določili tudi ključne točke navezave južne razbremenilne ceste z notranjim cestnim omrežjem. To gradivo smo posredovali Republiški upravi za ceste, ki ima na skrbi izdelavo lokacijske dokumentacije oziroma ustreznih izvedbenih dokumentov za gradbeno dovoljenje." Nam lahko na kratko razložite ta strokovni pristop. "Križišča pomenijo povezavo obstoječega cestnega omrežja z južno razbremenilno cesto, parkirišča in avtobusna postajališča pa so zato, da omogočijo potem peš promet in takšno dostopnost do jezera. To je bila opredelitev, ki ima za cilj zaščito okolja tudi že med samo gradnjo. Drugače povedano pa to pomeni, da projektne rešitve ne smejo biti takšne, da bi bili bližnji objekti bistveno oškodovani. Pavšalno projektiranje namreč lahko naredi veliko škodo posameznim objektom in mi smo točno navedli, katere posebnosti je treba varovati." In kakšna je opredelitev v prostoru? "Južna razbremnilna cesta ima priključek Ljubljanske ceste, kjer bo treba paziti na oblikovanje mostu in zavarovanje okolja. Sledi Korite-nska, kjer poteka prek pokritega vkopa in poteka do Ribenske, Koritenska pa ni vezana na razbremenilno. Ribenska ima dve varianti in sicer prehod brez navezave na razbremenilno, druga varianta pa je izvennivojsko križanje v obliki pol diamanta. Mi bi jo radi povezali, vendar pa je problem teren. Sledi odcep za Cankarjevo cesto, da je ne obremenjujemo za navezavo južnih delov Bleda. Potem je Selska cesta, kjer je polno štirikrako križišče. Posebna skrb pa bo tu varovanje kmetije na jugovzhodni stranikrižišča. Na zahodnem delu je potem križišče z Mlinsko cesto, kjer je poudarek na varovanju objektov Pod Kozarco. In že smo na Savski cesti, kjer je predviden podvoz. Če pa bi bil podvoz neugoden zaradi nivclete, predlagamo samo križanje (samo za prehod kot poljska pot, saj z razbremenilne ne moremo nanjo spuščati prometa). Na koncu Ea je potem še trikrako rižišče pri Pristavi. Na celotnem odseku sta dve avtobusni postajališči in sicer v odseku Cankarjeve in v križišču z Mlinsko cesto. Večje parkirišče pa je opredeljeno prav tako ob križišču z Mlinsko cesto. Kar zadeva ostale poljske oziroma gospodarske povezave smo predvideli tudi deviacijo gospodarske poti pod Stražo, ki ne bi prečkala razbremenilne ceste, in ni-vojski prehod (samo za prehod) prek Prežihove ceste." Vse detajlle tudi preveriti Ste s takšno opredelitvijo strokovno zadovoljni? "Cilj je, da razbremenilna cesta ne bi prerezala, marveč povezovala. Takšne povezave in rešitve turistov ne bi speljale mimo Bleda. To pa je tisto, kar želimo; da napolnimo s turisti blejsko jedro, od katerega Bled živi. Katastrofalno je danes, ko je promet na najbolj atraktivnem delu Bleda proti Mlinem speljan proti Bohinju. Da bi to lahko še dolgo trajalo, si Inž. gradb. Ivan Lunar: "Narava je najbolj dragocena in sedanje prometno stanje na Bledu je največje nasilje nad njo." zagotovo noben turistični delavec ali naravovarstvenik ne želi. Logično je, da se ta cesta zapre. To pa je tudi zaključek naše ocene. Sem pa za to, da se vsi detajli preverijo. Če je ali bo treba, naj se nariše tudi sto variant. Uporabiti je treba vse sodobne materiale, oceniti niveleto, prereze. Ne smemo pa pristati na tem, da smo naredili projekt, ki bi pomenil nasilje nad naravo. Skratka, vse detajle je treba preveriti." Kaj to pomeni? "Eno je nivcleta, drugo ustrezni prečni prerez, ustrezno oblikovanje križišč, ustrezno oblikovanje brežin. Na primer: pokriti vkop mora biti pazljivo speljan, da bo usklajen s konfiguracijo terena. To naj bo cesta, ki bo v prostoru lepo "sedela" in ne bo imela ogromnih parametrov avtoceste. Bo pa to rcgionalka in bo nekatere normative v zvezi seveda imela. Za zavijanje bodo levi Easovi. Dimenzionirana pa o na prometno številčnost. Rcgionalke so namreč različne: za 15 ali za 3 tisoč vozil. To ne bo hitra cesta; saj tudi sicer nisem zagovornik avtocest, ki niso gospodarno oblikovane. Izogibati se je treba vseh negativnih vplivov. Takšnih nepotrebnih negativnih vplivov je bilo do zdaj že marsikje veliko narejenih." Najboljša in strokovna rešitev Rekli ste, da vsa marsikatera rešitev v preteklosti moti. Ne bo nekoga morda čez čas tudi ta rešitev motila? "Takšna nevarnost je ved- no. Vendar, če se tega zavedamo na začetku, se jo da zmanjšati na minimom." Stroka vedno išče najboljšo rešitev. Se pa znajde v mejah, ko se sreča z naročnikom in z investitorjem in "pristane" na polovične rešitve. Mislite, da se pri tej razbremenilni regiona Ini cesti to ne bo dogajalo? "Kot projektant deloma lahko pritrdim vaši oceni. Vendar pa je bilo o tej razbremenilni cesti že toliko govora in toliko strokovnih dogovarjanj, da ne vidim problemov pri usklajevanju med stroko oziroma projektantom in naročnikom. Toliko strokovne svobode je namreč vedno, da nam (stroki) ni onemogočena arhitektonska kreativnost. Cesta pa je nenazadnje tudi kreativni del narave. Saj je tako rekoč ni razglednice, na kateri ne bi bila tudi cesta. Vendar pa naj cesta ne bo moteča na njej." Bodo ljudje v tem prostoru tudi (lahko) vključeni v kreiranje? "Seveda, morajo biti. To, da smo zdaj v fazi koridorjev, pomeni le postopno približevanje cilju. Vztrajanje na pozicijah, brez argumentov, f>a bi bilo nesmislcno. Jaz ahko in rad poslušam zahteve in mnenja, nasvete, pripombe posameznikov. Če pa mi kdo reče odločno NE, potem zahtevam, da mi takšno njegovo stališče razloži, utemelji. Trenutno je zame sedanje stanje za blejsko jedro katastrofalno. Ljudje se pa morajo vključiti in ob izdelavi idejnih projektov bo blejski prostor zagotovo vključen v opredeljevanje." Torej si želite čimveč mnenje, pri nasprotujočih pa podprtih z argumenti. Skupni cilj pa je čimboljša razbremenilna cesta? "Natančno tako. To naj bo skupni cilj stroke in ljudi v tem prostoru. Več nas bo. ki se bomo preverjali z argumenti, manj bo nevarnosti za napake. Cilj pa je, da napak sploh ne bi bilo. Ocenjujem, da je prav sedanje doganjc- in stanje na Bledu veliko nasilje nad naravo, v primerjavi s tistim, kar se bo gradilo in zgradilo In za to gre, da sedanje nasilje nad naravo na Bledu prekinemo." „ A. Žalar Občine kot manjša podjetja Skoda bi bilo ukinjati KS V radovljiški občini bodo tri občine. Predsednik IS Jože Resman je na rednem posvetu s predsedniki KS razložil nekatere naloge, ki jih čakajo na področju lokalne samouprave. i: Radovljica, 10. oktobra - V prihodnje bo sedanja radovljiška občina imela tri občionc: Radovljico, Bled in Bohinj. Delovale naj bi kot manjša podjetja, škoda pa bi bilo, če bi ukinjali krajevne skupnosti na območju sedanje občine Radovljica. V razlagi na rednem posvetu s predsedniki krajevnih skupnosti pa je predsednik IS Jože Resman v začetku minulega tedna pojasnil tudi "zapletanja" ob razpravi v državnem svetu tik pred sprejetjem zakona. "Imamo srečo, da imamo pri nas državnega svetnika. Mislim tudi, da bodo vse tri občine 1. januarja lahko normalno začele z delom in brez nepotrebne hude krvi, je v razpravi poudaril predsednik občinske skupščine Radovljica Vladimir (Vi ne. Hkrati pa je kritično ocenil opredelitev in odločitev o bodočih občinah. Po njego vem mnenju, s katerim so se očitno strinjali tudi predsedniki vodstev v današnjih krajevnih skupnostih, je oziroma bo Gorenjska kot regija precej zapostavljena saj vedno bolj postaja "ljubljansko dvorišče". Le dosledno uresničevanje zahodn oevropske lokalne samouprave lahko omogoči (iorenjski samostojno regijo. Ne glede na pot v tej smeri, ki bo očitno st-nekaj časa zelo težka, pa bi se morale gorenjske občine v prihodnje čimbolj usklajeno in enotno dogovarjati o obliko vanju, skupnih opredelitvah in rešitvah. Le to naj bi bil učinkovit odgovor in preutež. sedanjim fevdom. Predsednik IS Jože Resman pa je tako uvodoma kot v pogovoru s predsedniki KS poudaril, da si je kot član državnega sveta prizadeval za amandma v zvezi z mestnimi občinami na Gorenjskem, Pripravil je s kolegom iz Krškega suspen zivni veto, ki je bil v določe nem smislu v dižavnem svetu tudi sprejet, vendar pa očitno zaradi manipulacij, ki so se dogajele pred sprejetjem, kot redlagatelj Jože Resman ni ..il predstavljen. Sicer pa g na posvetu ugotavljali, da tudi informacijski sistem m deloval, kol bi moral, Hj »J sicer ne bi moglo zgoditi, da je bila Gorenjska v nekenl trenutku v medijih razdeljena na dva dela. Kar zadeva zakon o lokalu' samoupravi pa velja razum« • da so mesta tudi Jesenice, BI«-"0! Radovljica, Škofja Loka, Kranj in Tržič, kar pa ni moč enačiti / mestnimi občinami Mestn pravice tem gorenjskim nulom državni svet lahko pn*"* Ne bi pa bi bilo odveč, če 1» > ta mesta enotno zavzela, o Imajo tudi nekaj več oiisiojn' _ ti v primerjavi I opredeljenim bodočih občinah Takšna /a* mišljanja so torej. [ffJJJS bodoča naloga in izhotH s za usklajeno gorenjsko oei VflnJC A. /•'»' Prvi "nadstandardni" vrtec na Gorenjskem Za Bobenček čakajo v vrsti Zamisel o nadstandardnem vrtcu, ki bi ponujal več in bi morali zanj več tudi plačati, se še pred dvema letoma ni zdela uresničljiva. ^'anj, 10. oktobra - Z letošnjo jesenjo, ko so vrtci odprli vrata za nove generacije, je tak vrtec že dejstvo. Gre za vrtec Bobenček v Kranju, kjer je glasbena vzgoja integrirana v ostali program. Ne le da jim je uspelo napolniti dva vrtčevska oddelka, temveč se za vključitev v glasbeni vrtec prihodnje P° telefonu dejala materi, ko ji je ta povedala, da ji bo tudi kranjska pomagala pri studiju. Zoisova štipendija /a posebno umetniško nadarjenost. Kranj, 10. oktobra - V torek Opoldne je Marjana Rauch, Andrejina mati, mM kranjski občini podpisala pogodbo o stipendiranju. Andreja Je 18. septembra odpotovala študirat v London, na ugledno Plesno akademijo (ontcin-Purarv tirnice siliool, in je M vMeU> novico zvedela po t)va tedna študija je liOBl '•»mudila, ko je čakala r °dWnev državnega kultu n°Ra ministrstva, ali ji na r-bo plačalo šolnino in odobrilo štipendijo ali ne, vendar bo zamujeno, nadarjena in delavna, kot je, hitro nadokna-dila. Ministrstvo je namreč šele tedaj Andreji reklo da; za prvo leto študija ji je plačalo 7305 funtov šolnine m ji hkrati odobrilo polovico Stipendije, za drugo polovico štipendije je Andreja zaprosila na kranjski občini. Tu so ji namreč obljubili, da bo štipendijo dobila, Če bo rado darno tudi ministrstvo, in ko se ie ministrstvo izkazalo, so tudi na občini obljubo držali. Andreja Rauch je za svojo posebno umetniško nadarjenost dobila tudi Zoisovo štipendijo Vse to ji bo omogočilo, da uresniči življenjski sen, po treh letih Študija diplomira na ugledni londonski plesni akademiji Kot pravi njena mati Marjana Rauch, so stroški bivanja v Londonu ogromni. Samo za skromno posteljo mora Andreja odšteti 120 funtov na tadarjenost. teden, to je približno 300 mark. Da je ceneje, tri dekleta živijo skupaj; poleg naše Andreje še Angležinja in Nizozemka, vse tri študentke plesne akademije. Kuhajo si same, hrana v restavracijah je predraga. "Andreja pravi, da se je že zelo lepo vklopila. Je težko, vendar tisto, kar si Je res želela. Ob njej smo tudi mi srečni. Najhuje je, če ne veš, ali je otrok preskrbljen ali ne," je dejala Marjana Rauch. Andreja se je hotela dokazati. Novembra lani je naredila sprejemni izpit. Izmed 37 kandidat z vseh koncev Evrope so jih sprejeli le pet. Andreja je bila uspešna tudi na dveh drugih, dveletnih plesnih šolah, vendar je izbrala najzahtevnejšo, Con-temporarv danec school. Gimnazijo je končala z odliko. Vzporedno je delala tudi srednjo baletno šolo s klavirjem in stilnimi plesi. Vsako popoldne se je vozila v Ljubljano, vračala zvečer, učila v glavnem na avtobusu in ob koncu tedna. Pa šc takrat, ko bi se lahko spočila, razvedrila kot veČina njenih vrstnic, je raje delala s svojo plesno skupino. Zabave, diskoteke je črtala. "Londonska šola je bila njen cilj. Na prvo kartico, ki nam jo je poslala, je z velikimi črkami napisala: Hvala vsem. Srečna sem. Upam, da bo 20. decembra, ko bo imela prve počitnice, prišla domov. Obljubila je, če ji bomo plačali letalsko karto. Povratna stane 600 mark," pravi Marjana Rauch in razlaga, da bi se Andreji najbrž porušile življenjske sanje, če ne bi dobila štipendij. Družina, v kateri sta poleg Andreje še dva študenta - najstarejša hči je absolventka športne fakultete, najmlajši sin gimnazijec - stroškov študija v Londonu sama ne bi zmogla, komaj je napraskala dovolj za začetek. • II. Jelovčan KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše razstavlja slike slikar Vlado Martek. V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, v mali renesančni dvorani pa je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikar Stojan Razmovski. Škofja Loka - V galeriji Fara so minuli petek odprli 3. bienalno fotografsko razstavo in 1. mednarodno razstavo diapozitivov, ki jo je na temo Konj priredil Foto kino klub Anton Ažbe Škofja Loka. Žirijo so sestavljali: Kurt Bataschinski, Marko Aljancič in Tone Mlakar. Prvo nagrado za barvno fotografijo je prejel Marjan Debelak (FK Jesenice), drugo Justi Fink (FK Andrej Prešern Jesenice) in tretjo Peter Pokorn ml. ( FKK Anton Ažbe Škofja Loka.) Med črnobelimi fotografijami je bila najboljša fotografija Zore Plešnar ( FK Maribor), druga nagrada je pripadla Darju Tavčarju, tretja pa Janezu Jeršetu (Foto skupina Ime). Med diapozitivi pa so bili najboljši: Angelika Stolz (FG Traunstein), Štefan Žemva (FD Radovljica in peter Jeram (FKK Anton Ažbe Škofja Loka). Dve posebni nagradi pa sta bili podeljeni Janezu Kosmaču in Ani Žemva. • L.M., foto: Gorazd Šinik ZAKLJUČEK ZUPANOVEGA LETA Kamnik • Kamniška Zveza kulturnih organizacij je skupaj z ljubljansko založbo Fdition Bizjak, d.o.o., minuli petek zvečer v razstavišču Veronika z odprtjem razstave, koncertom del, promocijo četrte laserske plošče z Zupanovimi deli zaključila letošnje Zupanovo glasbeno leto v Kamniku. Kamniški rojak in slovenski baročni skladatelj Jakob Frančišek Zupan (Suppan) je bil sicer rojen na Zgornjem Štajerskem, v Kamniku pa je deloval kot učitelj (1757), submagister (1760), magister in regcns chori župnijske cerkve in tu tudi umrl 1810. leta. Znan je kot avtor prvega znanega slovenskega opernega dela Belin na libreto patra Janeza Damascena Deva, objavljen 1780. leta, ki pa se v glasbeni podobi ni ohranilo. Tako so se v znanih arnivih v Ljubljani (Stolnica) in Novem mestu (Kapitelj in arhiv frančiškanskega samostana) ohranila predvsem Zupanova duhovna, vokalno-inštrumentalna dela (Te Deum, Maša, litanije in arije) ter orgelska Sonata. Zupanov slog je preprost in pregleden, saj je bil v posvetnem pogledu pristaš slovenskega razsvetljenstva m preporoda. Kamnik je vse letošnje leto posvetil obletnici, 260. letnici rojstva tega pomembnega slovenskega baročnega avtorja. Skoraj petletno delovanje ljubljanske založbe Edition Bizjak, d.o.o., (Milko Bizjak) pa je obrodilo neverjetne sadove, saj je bil v vsem tem času skoraj ves znani opus tega skladatelja tako raziskan, revidiran, transkribiran, dopolnjen, izdan v tisku ( s sodobno-moderno notno pisavo), postavljen na koncerte po več slovenskih krajih in nenazadnje je sedaj prisoten na štirih laserskih ploščah. Gre torej za trajno skrb za slovensko Glasbeno dediščino, ki se ji ves ta čas morda uradna slovenska glasbena stroka (muzikologija) kar malce ogiba. Sedaj seveda ni važno, kdo od navedenih je za to ali ono bolj zaslužen, ali sposobni podjetnik (M. Bizjak) ali uradna državna glasbena znanost, pa vendarle meče dokaj slabo luč na slednjo (stroko), da je Zupana doslej skoraj redno obšla. Tako se mu piše tudi ob že sklicanem mednarodnem simpoziju Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba (Ljubljana, 13. - 14. oktober 1994) v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ko Zupan doslej ni omenjen niti z eno samo besedo. Torej se enemu od pomembnih slovenskih baročnih glasbenikov tudi v današnjem času godi približno tako, kot se je to dogajalo številnim drugim slovenskim umetnikom stoletja nazaj: doma, v svoji domovini so bii priznani šele po afirmaciji v tujini, v širnem evropskem prostoru, ali pa bili nasploh pozabljeni in zavrženi. No, Zupan sedaj ostaja trajno prisoten v slovenski glasbeni zgodovini na tak ali drugačen način, kakšna pa je bila njegova glasba izpred dveh, treh stoletij nazaj, pa so na otvoritvi razstave izvirnih rokopisov in pa današnjih notnih izdaj ter diskografije Edition Bizjak prikazali v Kamniku (v petek, 7. oktobra) pevski solistki - sopranistka Olga Gracelj in mezzosopranistka Sabira Hajdarovič, violinist Igor Grasselli in čembalist Milko Bizjak. To pa so hkrati tudi najbolj zaslužni slovenski glasbeni izvajalci, ki so vsa ta leta vlekli poustvarjalni voz del Jakoba Frančiška Zupana tako na koncertih kot tudi na posnetkih-laserskih ploščah. Razstava v Kamniku pa bo odrta še do 23. oktobra. • F. K. Jubilej vokalne skupine Dekleta z Bukovice Zv«xa kulturnih organizacij Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI ODPRTJE PRODAJNE RAZSTAVE slikarja STANETA ZERKA Galerija Pungert, sreda, 1 S. oktobra ob SO. url KONCERT OB PETINDVAJSETLETNICI Bukovica - S koncertom na OS Ivana Groharja v Podlubniku bo vokalna skupina Dekleta z Bukovice proslavila petindvajset let pevskega nastopanja skupaj z njimi pa tudi njihov pevovodja Franc Potočnik. Dekleta z Bukovice je prav gotovo tista vokalna skupina, ki je med loškimi skupinami vsekakor znana daleč naokoli. Pa ne le zaradi številnih nastopov, na katere jih vabijo z vseh koncev Slovenije, tudi pevsko preverjanje z ustvarjalnostjo drugih na srečanjih malih vokalnih skupin, na občinskih in regionalnih pevskih revijah je skupino prav gotovo uvrstilo med najvidnejše tovrstne skupine pri nas. Dekleta z Bukovice pa so posebnost svoje vrste tudi zato, ker se je od nastanka skupine do danes zamenjala le ena pevka. Pravzaprav je bilo skoraj naključje, da je skupina nastala. Franc Potočnik je poprej vodil Fante s Praprotna, ko pa so mu "ušli" k Slaku, je razmišljal, da bi bilo dobro ustanoviti novo pevsko skupino. Primernih pevcev prav takrat ni bilo dovolj, v domači hiši pa sta bili hčeri Ema in Jana, ki sta seveda poleg očetovega harmonija in zaradi študija glasbe starejšega brata Toneta Potočnika že kar veliko vedeli o glasbi. "Potem pa je bilo treba povabiti še štiri pevke zraven, vse so iz Selske doline, pa smo dobili dekliški sekstet," je o začetkih povedal njihov pevovodja, ki pa poleg te skupine vodi še oktet Zadružniki ( naslednjo nedeljo praznujejo dvajsetletnico nastopanja) in še dva cerkvena pevska zbora na Bukovici in še Kapucinski moški pevski zbor Škofja Loka. Vsa leta se zbirajo v njegovi domači hiši, pri Sinkarju, kjer so prav za pevske vaje, potem ko so namesto stare niše sezidali novo, namenili posebno sobo. Franc Potočnik je svoje varovanke pohvalil, da redno hodijo na vaje enkrat tedensko tudi zdaj, ko živijo kar daleč od Bukovice in nič več ne morejo kot prej priti kar peš. Najdaljšo pot ima Magda iz Dražgoš, Jana s Starega vrha ima pozimi v snegu kar nekaj problemov, če hoče v dolino, Tončka in Karmen prideta skupaj s Ševelj, še najbližje sta Marinka iz Železnikov in Ema iz Dolenje vasi. Ne glede na to, da so vse žc dolgo poročene in imajo otroke, pa jih družinske obveznosti ne ovirajo, da ne bi nadaljevale tradicije začete pred več kot dvema desetletjema. Samo bolezen jim včasih prepreči pevske vaje, nastopa pa ne. Prav ponosne so, da so v vsem tem dolgem obdobju morale odpovedati lc en sam nastop, saj je gripa onemogočila petje več kot polovici pevk. Ni bilo pa tudi redko, da so nastopile, četudi so imele zdravo grlo lc Štiri pevke. Prav ta njihova volja, veselje do petja in druženja jim je pomagala, da v vseh teh letih tudi ob majhnih otrocih niso izpustile niti ene pevske sezone. DVAJSET SLIKARJEV PARTIZANOV Škofja Loka - V galeriji Loškega gradu je predstavljen izbor likovnih del partizanskih slikarjev. Od zamisli koncepta razstave in do njene realizacije je vedno še en dejavnik, ki končno podobo razstave spremeni. Tako je bilo tudi pri tej razstavi nekaterih partizanskih slikarjev. Poudarek je na nekaterih, ker dela vseh niti ne bi mogli razstaviti v naši galeriji in tudi obsežnost priprav za tako razstavo terja tudi večjo ustanovo, kot je naš Loški muzej - galerija. Najprej smo še živečim slikarjem partizanom dodali dela treh pokojnih slikarjev, od rojaka Iveta šubica, ki mu mesto na vsaki tej podobni razstavi pripada, do najbolj znanega Božidarja J akta in do Vita Globočnika, ki je umrl takoj po koncu vojne leta 1946 in je sodeloval v partizanskem tisku s številnimi grafikami. Osnovna ideja o razstavi je bila zasnovana na predpostavki o razstavi slik, ki so nastale v zadnjih letih in brez. grafik s partizansko motiviko; vendar pa je bilo treba zaradi kvalitete in zgodovinske odmaknjenosti v razstavo vključiti tudi grafiko Janeza Vidica iz leta 1944 in dve Miheličevi graliki. Dodali smo tudi fotografije risb Vlasta Kopača, rojaka i/ / nov. Vsa ta dela se časovno in stilno prilegajo osrednjemu delu razstave - to je Prešernovi Zdravljici iz leta 1944 in njenemu ponatisu ob 50-letnici, torej 1944 - 1994. Pripravili smo torej razstavo slik, grafik in risb 20 slikarjev -partizanov, kot spominsko razstavo umetnin, ki so nastale v današnjem času pod čopiči danes žc zrelih umetnikov Janeza Ambrožiča, Marijana Belca, dr. Dane Bem-Gala, Franca Berganta, Alenke Gerlovič, Vita Globočnika, Evgena Guština, Božidarja Jakca, Janeza Jana, Vlasta Kopača, Franceta Kreuzerja, Tomaža Kvasa, Franceta Miheliča, JožetaPeternelja - Mausarja, Antona Plemlja, Milana Rijavca, Franceta Slane, Iveta Subil i, Franca Vandota in Janeza Vidica. Mnogi med njimi so se Šolali v partizanskih tehnikah in tiskarnah. Tam so ustvarjali in natisnili vrsto grafičnih listov, ilustracij in tudi slik. Ob pogojih, ki so jih imeli, jim presenctljivcgrafične dosežke še vedno marsikdo tudi danes zavida izven naše domovine. Vrednost jim je priznala vsa evropska strokovna literatura. Danes govoriti podcenjujoče o likovnih dosežkih partizanskih slikarjev v takratnem času okupirane Evrope je podobno brisanju zgodovinske zavesti, ki mora ostati v naših spominih neokrnjena. Lahko bi potegnili iz depojev prav tiste grafike in dela naših partizanskih slikarjev, toda odločili smo se, da jih predstavimo z deli, ki so nastala skoraj petdeset let pozneje, torej danes. Danes za včeraj je motto razstave. Izbrana dela nekaterih nekdanjih slikarjev partizanov skušajo prikazati njihov današnji umetnostni občutek. • Andrej Pavlovei Jubilejni koncert ne bo minil brez gostov: povabljen je Kvartet bratov Smrtnik z avstrijske Koroške in še presenečenje, ki pa ga pevke niso hotele izdati. Na programu koncerta je med šestimi novostmi tudi nap i (ni ca, ki jo je prav za to jubilejno priložnost za dekliški sekstet z Bukovice napisal Janez Močnik, prvič pa bodo zapele tudi Jožeta Trošta Ave Marijo uglasbeno prav zanje. Pevski nastop bo z vezno besedo vezala pesnica Neža Maurer. "Več problemov kot s pevkami, imam z izbiro pesmi," pravi njihov pevovodja. Za ženske glasove v naši zborovski literaturi ni ravno zelo veliko pesmi. V vseh teh letih se jih je na našem programu izmenjalo kar lepo število, okoli stopetdeset prav gotovo. Prizadevam si, da bi vsako leto vključil v program tudi nekaj novih pesmi. Ker ne najdemo vedno kaj primernega, sem za svojepevke kar sam začel prirejati tako narodne kot tudi umetne pesmi." Nekatere pesmi na primer na besedila Silve Brank in Julči Žontar ter še nekatere druge pa je tudi sam uglasbil. Ob dvajsetletnici nastopanja so pevke posnele tudi svojo prvo samostojno kaseto, sodelovale pa so so z eno pesmijo tudi na plošči in kaseti Slovenec sem. Njihove posnetke hranijo v arhivu Radia Slovenije, snemale so tudi za ljubljansko televizijo, sodelovale s citrarjem Miho Dolžanom, tamburaškim orkestrom Bisernica iz Reteč, prav zdaj pa so se dogovorile za nastop v televiziski oddaji Po domače, ki bo konec oktobra. Skratka, petindvaj-setletnica je sekstet Dekleta z Bukovice ujela sredi kontinuiranega dela, sredi načrtov za novo pevsko sezono, sredi iskanja pesmi, ki bi bile njihov način podajanja, za katerega je značilna odlična zlitost glasov, najustreznejše. Ob tako skrbnem in zborovskemu petju naklonjenemu kljub 77 letom še izredno čilemu Francu Potočniku se pevkam z Bukovice vsekakor obeta še ena uspešna pevska sezona. • Besedilo in slika: Lea Mencinger Nova zbirka pesmi Meri Primožič PESMI INTIME, ZRELOSTI Kranj - Že s prvo pesniško zbirko Na strminah večera, še bolj pa s pravkar predstavljeno drugo zbirko pesmi v samozaložbi Nabiram barve sreče, je Meri Primožič pritrdila prepričanju, da je svet v nas in tega okoli nas vredno artikulirati tudi v verzih. "Še preden sem začela pisati pesmi, sem slikala; začetkov izpred osmih let v skupini Samorastniki pr> prof. Sovretu nisem opustila, nasprotno, nenehno se učim, nenehno se poskušam izpopolnjevati, trenutno jc to pri slikarju Henriku Marchlu. " Pesnjenje vas sprva ni zanimalo? "Poezija drugih me jc zanimala, seveda Ko mi jc pokojna hčerka iz literarne skupine v Iskri Kranj juina šala v branje poezijo, sva skupaj odkrili marsikaj zanimivega. Pretresena ob njeni nenadni smrti pa sem našla način, da bolečino ob izgubi otrok izražam tudi s pitanjem pesm', ne pa da bi s svojo nesrečo neposredno nadlegovala ljudi oko i sebe. S svojo bolečino smo namreč - kljub prijnavljenosti drugih - vedno lc sami. Ne pišejo pesmi vsi ljudje, ki doživijo kaj hudega, meni pa se je takrat pokazalo pesnjenje ko iu kakšen izhod." Meri Primožič Zdaj, ko se je pesmi nabralo te za drugo zbirko, vam v verzih zvenijo tudi druga čustva, ne le talost za blitnjimt. Čustva in čutenje, sta v spremni besedi zapisali vasi recenzent ki Nela Maurer in Alenka Bole Vrabec. "Če so bile pesmi sprva vse tisto, kar se preliva čez rOD zdržljivosti bolečine, so kasneje in tudi zdaj morda postale sredstvo za pogovor z ljudmi. Z njimi sprašujem, ali morda sve razumejo podobno kot sama, preko verzov delim z drugim' svoje veselje do lepega, do narave, do lepega v ljudeh, delim -njimi tudi druge, temnejše plati, ki jih prinaša življenje /• vr,/1 se tudi skušam potrjevati pri bralcu, moje zorenje, izkušnje modroit, ki se nam nakale skozi leta, skušam povedati na svoj način, pri tem pa upam, da se me razume." Obsetno zbirko triinpetdesetih pesmi ste razdelili na tri poglavja. Po kakšnih kriterijih so razdeljene pesmi? "V prvih dveh ciklusih Med iskanjem in Upanjem, V odprti dlaneh jutra so predvsem ljubezenske pesmi, medtem ko OTUg^ dva ciklusa Kruhovo seme in Dvojne sence vsebuje!.« IH'SJ', intime in razmišljanja o minljivosti vsega, tudi nas ( C D°... po mojih načrtih, bo vrsta j>esmi na to temo tudi V naslet nj tretji /buki " • Lea Mencinger, foto: Gorazd Šinik Okrogla miza o problematiki varstva in reševanja v gorah Posamezniki precenjujejo svoje sposobnost Zato so samo na Gorenjskem v devetih mesecih policisti našteli 34 reševalnih akcij. Kranj, 8. oktobra - Organizatorji sejma Zaščita '94 so predlagali Planinski zvezi Slovenije, naj pripravi okroglo "uzo o problematiki varstva in reševanja v gorah. Čeprav se ni odločila za to, je minuli petek kar precej udeležencev kranjskega srečanja razpravljalo o teh vprašanjih. Žal so bili B^d njimi le tisti, ki se ukvarjajo s posledicami nesreč. Kot so Ugotovili, bo planinska organizacija morala delovati bolj Preventivno, od države pa pričakujejo tudi nacionalni v»rnostni program. J2 statistik o raznih nesrc-Ca» je razvidno, da je varnost Ja naših cestah veliko slabša Kot, na primer, pri obiskovan-^u gora in dejavnostih v grškem svetu. To ugotovitev J voditelj okrogle mize, načelnik IJNZ Gorenjske Ivan Hočevar, podkrepil s številk-ami o reševanjih v gorenjskih §orah za pet let nazaj in v de ve' ' trn 1 h mesecih letos. Skup-'OStevdo iskalnih in reševalni xl*k,.„ v K™nju jc jc bilo bistva S 125-^mco ga držav . "a Slovenskem in 01 ^kmovanjem za memorial prvega in dolgoletnega predsednika Gasilke zveze Slovenije Matevža Haceta. Tekmovanje jc bilo v soboto na prostoru tovarne Sava na Laborah, na njem pa se jc v 11 kategorijah pomerilo 332 ekip, na tekmovanju pa jc sicer sodelovalo okrog štiri tisoč gasilcev iz vse Slovenije. Na zaključni slovesnosti na Gorenjskem sejmu, kjer so podelili priznanja, se jim jc v imenu mesta in obične Kranj zahvalil tudi predsednik kranjske občine Vitomir Gros. Čeprav sobotno vreme ni bilo ravno najbolj naklonjeno okrog 4(KK) gasilcem iz vse Slovenije na tekmovanju za memorial Matevža Haceta, so le-ti, kot je zapisal pred tekmovanjem predsednik or- ganizacijskega odbora in pre- potrdilo strokovnost in mno- dsednik občinske gasilske žičnost v gasilskih vrstah in je zveze Kranj Marijan Ceferin, zato čestital vsem članom v prikazali praktično delo, gasilski organizaciji ob 125- znanje in usposobljenost za letnem jubileju, 45-letnici za- Najboljši na tekmovanju ^ uo.mlsko, Grajska vas, SS^^JKS pionirke: Brezno-Podvlcka, Kobihc. Dotnbe*. 3*1(301 i.trovj: Starte, OomiMj, Avce; ^»«™3 Šotorov): TopollČica, Dobračcva, S alka vas n lad u * '"rov): Dobrna. Pameč-Trobljc. Socka; mladinki >rov): Stran.ee. Piožmska vas. Rate*; £ Stanica, IGD Muta, Starše, članice A: "aj^^g""!* ?s- Starše člani \ - poklicne enote: Nova Gorica, i lani H >eče ■lrobhc. Maiboi Pobrežje. Ravne na Koro šlun. >ce B; Jalek, Škofja vas. Senkov tur,.; vet an fcv%\ Senkov turn, Mežica; veteranke: Šmartno oh 4Kl. Mengeš, Šale k različne reševalne akcije. Ob tem se jim je za pomoč, delo na podlagi dobrodelnosti zahvalil v imenu mesta in občine Kranj na zaključni prireditvi pred podelitvijo priznanj tudi predsednik kranjske občine vitomir Gros. Poveljnik republiškega štaba civilne zaščite Miran Bogataj pa jc na zaključku poudaril, da ni tako bogate organizacije v državi Sloveniji, ki bi se lahko pohvalila z uspešnim 125-letnim delovanjem, kakršna so gasilci. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Brneti F.orv pa je ugotovil, da jc to tekmovanje, na katerem je sodelovalo več kot ?>M) ekip, Četka delovanja Gasilske zveze Slovenije in 25-letnem obstoju gasilskega muzeja v Metliki. Gasilska zveza Slovenije danes združuje 1454 prostovoljnih gasilskih društev po naseljih, mestih in podjetjih. V njih jc skoraj 110 tisoč članov in od tega več kot 65 tisoč operativnih članov in članic, v poklicnih vrstah jc danes skoraj 700 gasilcev, z Gasilsko zvezo Slovenije pa na področju strokovno tehničnih nalog sodelujejo tudi poklicne gasilske enote. Gasilci so tekmovali v enajstih kategorijah in v devetih disciplinah. Čeprav so gorenji- Zaščita 94 V soboto so v Kranju zaprli letošnji 22. sejem Zaščita -Protection '94, ki so ga prvič pripravili v začetku oktobra v okviru mednarodnega tedna požarne varnosti. Poznana prireditev še iz časov 22 milijonskega trga, ki je potekala v času drugega tradicionalnega sejemskega dogodka v Sloveniji - Elektronika v Ljubljani, ni bila tokrat prav nič v senci tega in drugih dogajanj minuli teden v Sloveniji. Specializirana in strokovna sejemska prireditev je pravzaprav več kot potrdila, da njena zanimivost in potrebnost ne sodi le v okvire države Slovenije, marveč sta jutrišnji nastop in naloga umeščena v prostor Alpe Jadran. Ne gre samo za pritrjevanje in ponavljanje ugotovitve goveljnika republiškega štaba za civilno zaščito Mirana ogataja, ki je na zaključni slovesnosti v soboto ob razglasitvi najboljših ekip na državnem tekmovanju za memorial Matevža Haceta poudaril, da je prireditev pokazala, da Slovenija lahko tudi kaj ponudi Evropi, in ne zaradi ocene predsednika Programskega sveta sejma Petra Oreharja, da je potrebno sejem razviti v širšem prostoru. Zato gre, ker je letos prireditev, ki je trajala od torka do sobote minuli teden, na poslovnem in po obisku potrdila njeno poznanost doma in v tujini. Morda ne dovolj številni razstavljala so zabeležili lepe poslovne uspehe in sklenili dogovore za prihodnje mesece. Za nadaljnjo usmeritev te prireditve bo prirediteljem prav gotovo v podporo in potrditev tudi anketa, ki so jo tokrat opravili v sejemskih dneh, na kateri tudi sicer ni manjkalo različnih strokovnih in drugih prireditev. Njen mednarodni značaj so še posebno opredelili udeleženci tretje konference o sodelovanju držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med osem tisoč obiskovalci je prireditev obiskalo tudi več tujih delegacij. Sejem pa so tokrat premalo izkoristile društvene organizacije za predstavitev svoje dejavnosti. Najbrž bi lahko razmislile, da bi svoj nastop na tej prireditvi zato opredelile v svojem delovnem koledarju že za prihodnje leto. • A. Žalar organizaciji namenijo več skrbi preventivnemu in izobraževalnemu delu s članstvom. Tudi za nečlane bi bile dobrodošle brošure in filmi o nevarnostih v gorah. Če bi se odločili za obvezno zavarovanje planincev in drugih obiskovalcev gora - ena naših zavarovalnic že pripravlja projekt o teh možnostih, bi rešili tako probleme pri financiranju preventivnih dejavnosti kot pokrivanju stroškov reševanja. O tem pa bodo morali reči svoje zlasti v Planinski zvezi Slovenije, katere predstavniki so tokrat manjkali v Kranju. Okroglo mizo so izkoristili tudi za informacijo o heli-koptrski reševalni dejavnosti v Nemčiji in Avstriji. Obenem so udeležencem predstavili ambulantni helikopter EMS/ 412 kot eno pomembnih novosti na letošnjem sejmu. • Stojan Saje, foto: G. Šinik Slovesna podelitev pokalov ka gasilska društva zastopale kar številne ekipe v vseh kategorijah oziroma disciplinah, pa se na tokratnem tekmovanju Gorenjci niso mogli pohvaliti, da so bili med najboljšimi. Res pa je, da so bile razlike med posameznimi ekipami ponekod tako majhne, da so bile odlo- čilne desetinke oziroma se kunde. Predvsem pa so vse ekipe dokazale, da so gasilci s Sloveniji še vedno tista nabo! zanesljiva moč in zaščita, na katero seob vsakršnih naravnir in drugih nesrečah lahko zanesl j ivo opremo. • A. Žalar Klinični center v Ljubljani še nima pristajališča za helikopter, razmišljajo pa o njegovi ureditvi nad urgentnim blokom. Šele takrat bo moč opredeliti helikoptrsko reševanje kot primarno, je ugotovila dr. Edita Štok iz ministrstva za zdravstvo. Da bi skrajšali čas za reševanje, bi potrebovali za celotno ozemlje Slovenije vsaj tri ambulantne helikopterje. Seveda bo najprej treba začeti z enim helikopterjem in eno reševalsko ekipo, ki bo na razpolago ob nesrečah na cestah in drugod. Kakor se bojijo v zdravtsvu, pa v teh ekipah ne bodo mogli sodelovati zdravniki iz zasebnih ordinacij, ker bi zaradi pogoste odsotnosti izgubili svoje paciente. Helikoptrsko reševanje v gorah omogoča Letalska enota policije, ki se nahaja na Brniku. Kol je povedal njen poveljnik Miro Zavrsek, kljub oddaljenosti zdravnikov in gorskih reševalcev po obvestilu o nesreči hitro komplctir-ajo ekipo in odletijo na pomoč. Tako mine od obvestila do konca reševanja poprečno le 1 ura in 25 minut. Načelnik postaje GRS Boninj Alojz Arh pa je poudaril, da so v zadnjih letih močno skrajšali čas za odhod dežurnih ekip na reševanje Pri njih imajo, na srečo, večino reševalnih akcij ob koncu tedna, sicer bi imeli velike težave zaradi odsotnosti reševalcev z delovnih mest. Varnost in samozaščita Še tako dobro organizirana in opremljena policija je nemočna, če ni prave samozaščitne kulture pri ljudeh Za nami je tretja sejemska ezona, odkar smo se na linistrstvu za notranje za-;eve Republike Slovenije načeli resneje, predvsem pa bolj načrtovano m sistematično ukvarjati tudi s sejemsko dejavnostjo, kot eno izmed oblik vzpostavljanja in vzdrževanja odnosov z javnostmi. Seveda ne gre zgolj in le za prisotnost organov za notranje zadeve na sejmih in za umetno in vsiljeno vzpostavljanje stikov z javnostjo -sprva so bili tudi takšni pomisleki, temveč ima prvenstveno vlogo dejavnost organov za notranje zadeve, ki nam je nadvse pomembna, namreč preventiva. Dejstvo je, da je še tako dobro organizirana in opremljena policija, pa najsi bodi kjerkoli, nemočna, če je varnostna in samozaščitna kultura pri ljudeh na nizki ravni. Žal vsakodnevno ugotavljamo prav slednje. Z bolj domišljeno preventivno dejavnostjo pa smo dosegli še nekaj, kar je na Zahodu že dolgo znano; sredstva namenjena za preventivo, dvig varnostne in samozaščitne kulture, izobraževanje in vzgoja ljudi od mladih nog naprej, niso strošek, temveč, povedano metaforično, investicija, ki se povrne večkratno. Za pravo vrednotenje kvalitete preventivnega dela žal ne obstajajo neki empirični pokazatelji, sploh pa se dela ne da vrednotiti na kratek rok. Zaradi tega se moramo v organih za notranje zadeve pri načrtovanju in izvajanju Ministrstvo za HOTtii ANJ£ ZADEV£ ^rSrANOTRANJE ZADEV preventivne dejavnosti najprej nasloniti na tuja, že potrjena dognanja in izkušnje, ter metode trezno prenesti na domača tla. Na kranjskem sejmu Zaščite sodelujemo s takšno vsebinsko naravnanostjo šele drugič. Namen našega sodelovanja na tem specializiranem sejmu je letos predvsem pokazati na dvoje. Najprej, da policija, kakor ne tako redko naletimo na zmotno mišljenje, ni nosilec zaščite in reševanja ljudi in premoženja, na drugi strani pa se po potrebi in v skladu z možnostmi vendarle vključuje v delo in aktivnosti pn dejanskih nosilcih te dejavnosti. Organiziranost, opremljenost in faktor, ki mu radi suhoparno rečemo "človeški dejavnik", pri tem pa mislimo na usposobljenost in pripravljenost zaposlenih v organih za notranje zadeve, da priskočijo na pomoč takrat, ko je to najbolj potrebno, so dejstva, ki so se ze dokazala ob raznih naravnih in drugih nesrečah. Pri tem pa moramo poudariti predvsem redno dejavnost organov za notranje zadeve ob takih primerih, ki pa pogosto ostane skrita očem javnosti. Menimo, da je predpostavka našega sodelovanja na sejmu postavljena pravilno, na drugih subjektih pa je, da s svojim delom vzbudijo Prl ljudeh zaupanje v svoje dclp Tu je ustrezna zakonodaja prvi in najpomembnejši člef k še bolj smotrnemu organi' ziranju in usmerjanju družbenih sil in sredstev, kar i/na nenaposled za posledico pre' dvsem večjo varnost nas vseh- Savin ekološki program na sejmu Zaščite '94 Za varovanje okolja Z izdelki, namenjenimi zaščiti okolja, se je na sejmu v Kranju pretekli teden predstavila tudi kranjska Sava. Njen ekološki program je vzbudil veliko zanimanja tako med poslovneži in številnimi drugimi obiskovalci prireditve kot tudi med tujimi strokovnimi delegacijami, ki so si ogledale 22. sejem Zaščita '94. V razvitem svetu vedno bolj uveljavljeni trend zaščite in varovanja okolja je v svojo proizvodno strategijo že pred nekaj leti vključila tudi Sava. Zato so ta čas tako na domačih, predvsem pa na tujih, zahodnoevropskih trgih, kjer je razvita tudi zavest, da je okolje, v katerem živimo, potrebno očuvati, že pojavlja s številnimi izdelki za njegovo zaščito. Ponujajo zaporne, pretočne in testirnc čepe, dvigo-valne blazine, prestrezne rezervoarje in rezervoarja za prevoz in shranjevanje vode ali nevarnih snovi, pa plavajoče zaščitne zavese in gumene jezove. Vse to so predstavili tudi na sejmu v Kranju, letošnja novost pa so nizkotlačne blazine, s katerimi lahko na primer ob nesrečah dvigujemo avtomobile, vlakovne kompozicije ali letala v višino od 0,5 do 2 metra. Še vedno pa je največje zanimanje in povpraševanje za zaporne, pretočne in testirne čepe, ki sc uporabljajo za sanacijo kanalizacijskih, vodnih in drugih cevovodov. Z njimi jc moč v zelo kratkem času preprečiti iztekanje strupenih snovi iz poškodovanih cevovodov ali njihovo izlitje v kanalizacijo. So iz elastične gume, ojačane z močno tekstilno armaturo. Praktični, robustni in odporni na večino kemikalij imajo dolgo življenjsko dobo. Prav zato so postali tako rekoč obvozna oprema gasilcev, na področju komunale pa so odličen pripomoček pri testiranju kanalizacijskih cevovodov. Vse tri vrste čepov so testirane na nem* inštitutih, kar omogoča tudi dobro prodajo na tujih trgih. Za izdelke podjetja Sava Tech jc tako tiradi možnosti koristne uporabe na najTa/lknejših jiodročjih zaščite okolja veliko zanimanje Zaradi vse večje ekološke ozaveščenosti domačega trga $c povpraševanje iz leta v leto povečuje tudi v Sloveniji. Sava Tech sledi potrebam trga. Z vedno novimi izdelki m programi ter z novimi, dodatnimi dimenzijami že uveljavljenih izdelkov za varovanje in zaščito. Zato ni naključje, da s° si razstavni prostor Eko programa S*** Tech pretekli teden ogledali najrazličnejs« obiskovalci prišli so šolarji, pa števil"1 gasilci s svojim podmladkom, poslovne/ iz Slovenije in tujine kot tudi vrhunsK strokovnjaki Skratka prav vsi, ki j'nl n vseeno, v kakšnem okolju živimo. Torek, 11. oktobra 1994 AKTUALNO - ZAŠČITA 94 zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana Velika hiša z evropskim znanjem Generalna direktorica Zavarovalnice Triglav, d.d. Ljubljana Nada Klemenčič: "Nismo Več monopolna zavarovalnica, smo pa edina, ki pokriva celotno Slovenijo z domačimi ^stopniki. Smo vodilni na trgu in imamo interes ter odgovornost, da zavarovalstvo kot stroka v Sloveniji napreduje. Želim pa si, da slovensko zavarovalstvo ostane čimbolj slovensko in čimbolj v rokah slovenskih lastnikov." J^jubljana, oktobra - Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljublja- bi se s tem uspešnost in cilja, da bi morali biti naj-<,a Je na nedavni strokovno specializirani prireditvi ime stroke lahko porušila, večja družba. okenski proizvod - Slovenska kakovost kot redka s Zato tudi nimamo nič proti, Področja storitev prejela Zlati znak SQ. Prevzela ga je da mi izšolamo kakšne Kar pa zadeva lastnin-,h,n*fa'na direktorica Zavarovalnice Triglav, d.d., Ljublja- kadre, in da potem delujejo jenje Zavarovalnice Triglav, i nr^tnVi tpoa 7n»nia. Naiboli smo žal na samem začetku. 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Trgovsko podjetje Ljubljana GASILSKA OPREMA, d.o.o. Zastopnik priznanih v Sloveniji Brez Trgovskega podjetja GASILSKA OPREMA Ljubljana bi bila letošnja sejemska prireditev nedvomno manj zanimiva in tudi pestra. Na njihovem razstavnem prostoru s celovitimi predstavitvami in nenazadnje tudi z zanimivo vsakodnevno nagradno igro, je bilo vse dneve po ves dan živahno. Stoletna tradicija Zavarovalnica Triglav, d-d., Ljubljana pomeni danes vrh slovenskega zavarovalstva. Nam lahko, če Se malo poetično izrazimo, Podstavite največjo in "krati najstarejšo hišo slo-Venske varnosti? '. "Zavarovalnica Triglav l!fta zelo dolgo tradicijo. V ^atkem bomo praznovali obletnico. Najprej pa °> rada poudarila uspešno delo zavarovalnice Triglav danes in njeno popolno Podobo, ki jo ima, kar je rezultat večletnega oziroma I stoletnega dela cele vrste &er»eracij ljudi. Do nedavna je Triglav deloval kot edina zavarovalnica na Slo- na N8!"8 direktorica Zavarovalnice Triglav, d.d., Ljublja- Kadre, m aa poiem uci glas K,emencič- °D teJ priložnosti je za Gorenjski pretoki tega znanja. Najbolj smo žal na samem začetku, povedala. nevarna je namreč nestro- V Triglavu se nismo prav ■ nič lastninili. Imamo samo neki dogovor, da certifikate hranimo, da vidimo, kakšen bo zakon. Želimo pa si, da bi nam omogočil, da bodo delavci zavarovalnice, nekdanji delavci in njihovi svojci lahko vložili svoje certifikate in tudi kupili delnice. Jaz vedno namreč pravim: Tako delajmo, kot da delamo za svojo firmo." vensk tem in vse znanje in vsi napori * - so bili usmerjeni celo v to, d; Triglav danes to, pokrivamo Jjsto let v t da ■ zavar-?valnka " K ar je. , Y. Triglavu . yf"k del slovenskega trga. Nlsmo več monopolna zavarovalnica. Imamo okrog ^ odstotkov tržišča. Smo pa edina Pokril mrežo; to Pom< Nada Klemenčič, , , ,. ... _ generalna direktorica Zavarovalnice Triglav, d.d., Ljubljana zavarovalnica, ki J°kriva celotno Slovenijo s °Jo poslovno mrežo; to ^ nični z območnimi cnota- omenjam, ker pri tem zavarovanju sodelujemo s tujimi zavarovalnicami. Tako smo lahko uspešni pri tem zavarovanju, ko gre za po- kovnost. Nenazadnje zavarovanec težko presoja zavarovalne storitve. Konkurenca je potrebna, ponudba v tej ali drugi hiši pa Zlati znak SQ - krona dosedanjega dela Triglav je dobil Zlati znak SQ na prireditvi v Kranju. Kaj vam pomeni to priznanje slovenskega porekla z mednarodnim preizkusom? "Veseli smo takšnega priznanja, saj smo ena redkih v storitvenih dejavnostih, ki smo ga dobili. Ta znak nas še bolj zavezuje, da gremo s koraki naprej in izkoristimo vse rezerve, ki jih še imamo za še boljše poslovanje. Pred tremi leti smo začeli z mednarodno revizijo. To je KPMG z Dunaja, ki dela audit (preverjanje poslovnih obračunov) za naše poslovanje. Želeli smo takrat, da izboljšamo naše poslovanje na podlagi izhodišča: če želimo v Evropo, to ne more Mrežo VVOJ° zasloPn>Sk« zavarovanju, ko gre za Fo- „«uufl . _ - r torofl. T,aŠCga lctnega ^P1'™^ lev mora imeti trdno strokovno biti le fraza In SQ je neke ledru^";,Jcsik»vitoinprcg- okviru servisa Mcrcur As- podlago. In Triglav je v vrste krona naših naporov v Pred,, •aZ.V»,dno- da 'mamo s,sancc v Nemčiji. Druga slovenskem zavarovalniš- pretekiih lctih na§e vrsta ic potem kem prostoru odgovoren j,oslovanje približamo in izenačimo s poslovanjem evropskih zavarovalnic po vseh kriterijih. In to priznanje smo tudi dobili na podlagi audita priznane mednarodne hiše z Dunaja, ki dela takšna preverjanja tudi za velike zavarovalniške hiše v Evropi. Predvsem pa je to priznanje za delo vsem delavcem v Triglavu, na kar sem še posebno ponosna." zastopanje pred sodiščem, tudi za razvoj stroke. To pa To zavarovanje sicer sodi v nenazadnje terja tudi dolo- paket avtomobilskih zavar- čen čas." ovanj. In ko že omenjam , kem prostoru odgovoren — ^varovalna vrsta jc potem ker Predstavništva praktično v Vsaki slovenski vasi. Mi smo !udi zavarovalnica, ki dela Vključno prek domačih zas-l°Pnikov in ne prek agencij. Meherni zastopnik se čuti Vpadnega zavarovalnici in Peresi, \\ jih naš delavec Ogovarja, so interesi Zavarovalnice Triglav. To pa jc lsto, kar mislim, da je ^ajbolj pomembno za predstavitev nase zavarovalnice." ^akovredni Ropskim hišam Tr"ghv°Va *avarovanJa' Kai y -"»Kiav poznan, da «k-*Jnu> č.,su in razmeram oblikuje nova zavarovanja. Zavarovanje jc storitve- ^a ^javnost. Prizadevamo S da zavarovancem nudimo ^zavarovalne vrste, ki so kvropi znane, pt tiub bc- Prepričana sem, da ™ znanju ne zaostajamo /•< v.r op sk i m i z a v a r o v al n IC a - £ Delamo sicer v majhni avi, vendar smo po Znan-JU ir. i JU ,n i * 'uo' smo |V^ica7 Velika zavar°-%VrKr sledimo vsem lr8u :,.tudina evropskem Sski BkuSamo nuditi slo- 'J1 zavatovancem vse %U , ima'° avstrijski. Vi kl' nen»»ki /avaro- **vJ,,po.cbej omenim novo V . no vrsto Zdravit- Jovalno *niih airovanJ« na IH><<> tujino. Posebej jo —----j - --- paket avtomobilskih zavar ovanj, naj povem, da s tem zavarovanjem zavarovancu krijemo vse rizike, ki ga ogrožajo, z eno polico. To sc nam zdi pošteno do zavarovanca, ker zavarovanec ob škodi in številnih zavarovanih rizikih dobi občutek, da sc s plačilom premije dobi odškodnina za vse zavarovane rizike. Imamo tudi paket kmetijskih zavarovanj, obrtniških zavarovanj in kmalu bo znan paket družinskih zavarovanj. Vse to pa so novosti, za katere jc potrebno ogromno znanje in delo strokovnih ekip." a> Konkurenca mora biti strokovna To že kur nekako ka/.e na to, da je Triglav danes v Sloveniji (udi neke vrste "valilnica /nanju" na področju /nvurovalstva. "Res je. Nismo monopo-listi, smo pa vodilni (liderji) na trgu. S tem pa je povezana tudi odgovornost, ki jo imamo. Mi imamo namreč interes, da zavarovalništvo kot stroka napreduje; nc glede na konkurenco. Naš interes zato tudi ni, da konkurenca propade, ker Bomo med največjimi Morda beseda, dve o lastninjenju in certifikatih. "Gre za dve stvari. Eno je lastninjenje zavarovalnice, drugo pa jc Investicijska družba, ki smo jo ustanovili za zbiranje certifikatov v celotnem slovenskem prostoru. Družba ima ime Triglav, kot rezultat spontane pobude naših zavarovancev. Premišljevali smo, ali na podlagi pobud družbo ustanovimo sami, ali s kom drugim. Ocenili smo, da je nc moremo z nikomer, ker smo edini, ki pokrivamo vso Slovenijo; tudi banke na primer ni, ki bi bila tako celovita v Sloveniji. Za to pooblaščeno družbo za upravljanje investicijskih skla dov tudi nosimo 100-odstotno odgovornost. Imamo šest investicijskih skladov in žc do 30. septembra smo izpolnili pogoje v vsakem izmed skladov, pri nekaterih smo celo prosili za povečanje obsega. Z rezultati, ki smo jih dosegli žc do zdaj, smo zares zadovoljni. Imamo pa šc čas do novega leta in mislim, da bomo ena izmed treh, štirih največjih družb v Sloveniji. Sicer pa si nismo zastavili glBL.-. Sicer pa poslovnež ali tisti, ki je na prireditvi skušal najti novost ali izdelek, s katerim bi izboljšal ali pa izpopolnil svojo opremo za varovanje in dejavnost, res ni bil razočaran nad ponudbo. Trgovsko podjetje Gasilska oprema iz Ljubljane je namreč že dolgo priznan zastopnik najbolj priznanih podjetij in proizvajalcev s področja varnosti in zaščite v Sloveniji. Gasilska oprema Lij ubijana zastopa: Pastor Zagreb -tovarno gasilskih aparatov s Hrvaške, Ziegler (Nemčija) -proizvajalca, ki je dobil tokrat na sejmu tudi zlato medaljo, Konteks - tovarna tehničnega tekstila iz Karlovca, Racal (Nemčija) - proizvajalec dihalne tehnike in delovne zaščite, Eschbach (Nemčija) -proizvajalec tlačnih cevi in zaščitnih oblačil za gasilce, OVA (Italija) za vse vrste zasilne razsvetljave in električne agregate, Ratitovec Železniki za kvalitetno šivano namensko obutev, Veplas Velenje za gasilske čelade, Motorola (ZDA - Elektrotehna Ljubljana) za telekomunikacijske sisteme za gasilstvo. V prodajnem programu pa imajo tudi proizvode Mirna (Slovenija) - vse vrste gasilnih armatur, hidrantov in hidrantnih omaric, Kroj Ljubljana - obleke civilne zaščite in gasilske uniforme, Elan šport Begunje - lestve in varnostni pasovi, Anthron Izola - vrvna tehnika, Tekstilna tovarna Prebold, p. o. - zaščitne in delovne gasilske obleke, Krojaško podjetje Trebnje - gasilske uniforme, SABO (Italija) - vse vrste penil za gašenje požarov. ICD - Industrial Commerce Dekani, d.o.o. Predstavitev poslovnežem Med podjetji, ki so na sejmu Zaščita 94 s svojimi izdelki in napravami vzbujala še posebno zanimanje, je bilo ICD Dekani, ki se že nekaj let uveljavlja na slovenskem in svetovnem trgu na različnih področjih trgovine in proizvodnje. Podjetje je začelo poslovati kot specializirano za ladjedelništvo in trgovino pod imenom Milan, d.o.o., Dekani. S prodorom na trg pa se je lani preimenovalo v podjetje ICD. Dobro slovensko ime Kje vidite slovensko zavarovalstvo in slovenski zavarovalniški vrh Triglav jutri? "Slovensko zavarovalstvo mora ostati čimbolj slovensko. Poznamo vzhodnoevropske države, ki so svoje zavarovalnice za malo denarja prodale tujim firmam in praktično nimajo svojega zavarovalskcga trga. Želim si, da bi slovensko zavarovalstvo večinoma ostalo v rokah slovenskih lastnikov, in da bi Zavarovalnica Triglav šla v korak z razvojem evropskih zavarovalnic in ostala šc naprej največja in najboljša. Morda zveni malce subjektivno, vendar Zavarovalnica Triglav ima danes IME in je zares priznana v tujini." V petek je bila gost podjetje ICD na sejmu Zaščita 94 delegacija ministrstva za gozdarstvo ruske federacije pod vodstvom generalnega direktorja Harrvja L. Kotlvarja in vicepredsednika Serafima I. Komarova. Podjetje izdeluje, prodaja in servisira hidravlične sisteme, jc usposobljeno za servisiranje in popravilo ladij, najnovejši izdelek pa jc naprava za gašenje požarov z visokim tlakom - Kotoma, na katero jc moč priključiti hidravlična orodja za reševanje. Tovrstne naprave jc prvo kupilo MORS - RZUR za potrebe enot obalnokraških občinskih gasilskih zvez. Izkazale so se kot zelo učinkovite pri gašenju gozdnih požarov. Zadnja izvedba je opremljena z gosenicami KOTOR-NA ICD, ki jc samostojna in gibljiva na terenu, helikopter ali drugo vozilo pa jo lahko prenese oziroma pripelje na katerikoli kraj. Zelo učinkovita pa je njena Uporabnost tudi v večjih industrijskih obratih za osnovno zaščito pri opravljanju tehnološko nevarnih del. Primerna pa je tudi za reševanje na cestah in železnici. Privatizacija družbenih podjetij in vloga sindikata Gorenjska podjetja kasnijo z lastninjenjem Pravni temelj slovenske privatizacije je zakon o lastninskem preoblikovanju. Model privatizacije, ki gaje izbrala Slovenija z uveljavitvijo te zakonodaje, predstavlja kombinacijo odplačanega m razdelilnega načina, ki sta bila v nekaterih različicah pred tem že preizkušena v nekaterih vzhodnoevropskih državah. Družbeno premoženje se bo torej privatiziralo: * s prenosom delnic na državne sklade in sicer 40 odstotkov vrednosti družbenega kapitala * z interno razdelitvijo na osnovi lastniških certifikatov v vrednosti 20 odstotkov družbenega kapitala * z notranjim odkupom do vrednosti 40 odstotkov družbenega kapitala. Družbena podjetja do dolžna do konca leta pripraviti program lastninjenja in ga oddajo na Agencijo za privatizacijo. Zamudniki tvegajo, da jim bo po tem datumu družbeno premoženje preneseno na Sklad RS za razvoj, tako imenovani Koržetov sklad. Lastninska preobrazba mora biti končana do 1. julija prihodnje leto, kar pomeni, da po tem datumu ne bo eč družbene lastnine, družoenih podjetij in delavskih svetov. Programi lastninjenja do konca leta Časa za izdelavo programov lastninjenja je malo, izredno majhno pa je tudi število podjetij, ki so do konca avgusta letos že oddala programe. Kasnijo tudi gorenjska družbena fiodjetja. Do 12. avgusta je Agencija za privatizacijo odobrila e 19 gorenjskim podjetjem programe lastninjenja. Ta podjetja se lahko skladno z zakonom registrirajo in izvolijo organe družbe. Po pbčinah je število potrjenih programov različno: relativno največ jih je v škofjeloški občini (11), sledita občina Radovljica in Kranj (po tri) ter Jesenice in ržič s po enim programom. Delež potrjenih programom na 'cnjskem predstavlja le sedem odstotkov vseh v državi, kar istveno nižje, kolikor znaša delež družbeneega proizvoda, »a ustvarja gorenjsko gospodarstvo. v območni organizaciji ZSSS za Gorenjsko smo z /.animanjem spremlali in se po potrebi vključevali v nastajanje teh programov. Opravili smo tudi operativne pogovore s sindikalnimi zaupniki in direktorji in tudi z nosilci programov v nekaterih podjetjih, pri tem smo si ustvarili oceno in pridobili prve izkušnje: * Večina programov daje delavcem možnost brezplačne razdelitve na osnovi certifikatov ter notranjega odkupa. * Večina teh podjetij je za izdelavo programa lastninjenja anagažirala ustrezne specializirane institucije. * Vodilni ljudje v podjetjih ocenjujejo, da bi bili brez icsncga sodelovanja s sindikatom in stalnega obveščanja zaposlenih pri oblikovanju programov manj uspešni. * Določbe zakona o denacionalizaciji je v nekaterih primerih povzročila velike težave in tudi kasnitev pri izdelavi in oddaji programa. Poštena delitev družbenega premoženja Glede na dosedanje izkušnje in izražen interes za pošteno delitev družbenega premoženja smo sindikati na območni ravni sprejeli operativni program aktivnosti: * Takojšnji delovni pogovor med vodstvom podjetja in sindikalnimi zaupniki, kjer bo dana informacija o poteku lastninske.spremembe, načinu privatizacije in problemih, ki se ob tem pojavljajo. * Razčleniti finančna bremena delavcev in podjetja v primeru notranjega odkupa. Sindikatu je treba posredovati objektivno informacijo, kakšna bo politika izvajanja tarifnega dela kolektivne pogodbe ter politika naložb, če se podjetje s programom odloči za notranji odkup. Dejstvo jc, da sredstva za notranji odkup nc ostanejo podjetju, temveč se odvedejo v državne sklade. * Delavcem svetujemo skrajno previdnost pri vlaganju certifikatov, saj so nekatere investicijske družbe, ki agresivno nastopajo v javnosti, po oceni stroke problematične. Vsekakor je treba preveriti reference vodilnih mož takih investicijskih družb. Predvsem pa predlagamo, da delavci lastninske certifikate vložijo na več mest in s tem manj tvegajo. Državljanska pobuda za predlog sprememb zakona o denacionalizaciji Zakon o denacionalizaciji prizadene nad petsto podjetij v Sloveniji. Mnoga od teh bodo zaradi vračanja premoženja morala odpustiti delavce ali pa jim grozi celo likvidacija. Konzorcij zavezancev za vračilo pouržavljene-ga premoženja predlaga spremembo zakona, tako da bi omejili obseg vračanja nepremičnin v fizični obliki in ga nadomestili z odškodninskimi obveznicami. Predlagane spremembe ne bi pomenile oškodovanja upravičencev do vrnitve premoženja, pripomogle pa bi k preprečitvi oškodovanja za vrnitev družbenega premoženja. Da bi bila pobuda za spremembo obravnavana v državnem zboru, jo mora podpreti pet tisoč volivcev po določenem postopku. Podpora se izrazi na obrazcu 0,5 tako, da se izpolnjenega osebno predloži občinskemu sekretariatu za notranje zadeve skupaj z osebno izkaznico. Tam se obrazec podpiše pred upravnim delavcem. Izpolnjen in podpisan se vrne predsedniku sindikata podjetja, ki ima te obrazce na razpolago, ali pa pošlje na naslov: Centromcrkur, d.d., Ljubljana 61101, Trubarjeva 1, p.p. 46 (za Jožeta Sketo). Odgovorno delo in naporna pogajanja Od 26. septembra do 4. oktobra so v vseh gorenjskih občinah potekali posveti s sindikalnimi zaupniki Zveze svobodnih sindikatov v podjetjih, zadrugah in zavodih. Teme so bile izredno aktualne in konkretne. Dogovor o aktivnostih za uresničevanje kolektivnih pogodb, aktivnosti v zvezi Z zakonom o soupravljanju, informacija o poteku privatizacije družbenih podjetij na Gorenjskem ter prve izkušnje sindikata pri tem in državljanska pobuda za predlog sprememb zakona o denacionalizaciji so teme, ki jih mora spoznati sleherni sindikalni delavec Sindikalni zaupniki, udeleženci posveta so dobili ne le informacije o temah, temveč sprejeli tudi dogovore za aktivnost v podjetjih, kjer imajo območna organizacija svoje članstvo. V območni organizaciji se zavedamo svojega dela odgovornosti, saj smo kot strokovni servis članstva in sindikalnih zaupnikov dolžni, da v podjetjih uveljavimo vsaj tisto raven delavskih pravic (tako iz delovnih razmerij kot iz cene dela), ki je opredeljena v tem letu podpisani splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in nekatere pogodbe dejavnosti. To upravičeno pričakuje od nas članstvo. Zavedamo se, da delo ne bo lahko, pogajanja, ki nas čakajo, pa bodo glede na ekonomski položaj nekaterih podjetij in odnos vodilnih ljudi (naših pogajalcev) do pravic delavcev težka in v nekaterih okoljih tudi negotova. Dogovor za uresničevanje kolektivnih pogodb Kolektivna pogodba je legitimna Trenutno je registrirana in objavljena Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo ter devet panožnih kolektivnih pogodb. Pogodbe so podpisali legitimni predstavniki delodajalcev in delojemalcev, registrirane so na Ministrstvu za delo in objavljene v Uradnem listu RS. Kolektivne pogodbe so s tem legitimne. Od prodornosti sindikata je odvisno, v kakšnem obsegu se bodo v podjetjih izvajale. Aktivnosti sindikata v podjetju morajo torej potekati na naslednji način: Normativni del kolektivnih pogodb * Temeljita revizija normativnega dela podjetniških kolektivnih pogodb (delovna razmerja) ter uskladitev z določbami panožnih kolektivnih pogodb. Kontrolo ter predlog sprememb opravi strokovna služba območne organizacije oz. sekretarji dejavnosti. * V podjetjih, kjer uporabljajo še pravilnike in akte (skladno s 113. členom zakona o delovnih razmerjih) nadomestiti s podjetniškimi kolektivnimi pogodbami, ki naj definirajo le posebnosti podjetja in morebitne ugodnejše pravice za delavce. * Dograditi podobne za sindikalno delo. V podjetjih Z nad petsto zaposlenimi profesionalizirati sindikalnega zaupnika, v manjših pa sorazmerno glede na velikost in organiziranost podjetja ter probleme delavcev sindikalnemu zaupniku priznati ustrezno število ur za sindikalno delo. Tarifni del * Informacija vodstva o povprečju plač v podjetju v primerjavi s povprečjem v gospodarstvu sindikatu ne pove ničesar. Od vodstev podjetij zahtevamo, da izdelajo analizo doseganja izhodiščnih plač za vsak plačilni razred (delovna mesta) v podjetju po naslednji metodologiji: Q Q Q *%m*W ^mmW %aJr OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO ANALIZA IZVAJANJA KOLEKTIVNE POGODBE ZA MESEC: AVGUST 1994 TARIFNI RAZRED TARIFNA SKUPINA ŠTEVILO TOČK RELATIVNO RAZMERJE IZHODIŠČ. BRUTO PLAČA POKOL. POG. IZPLAČANA IZHOD. PL V RAZR. ŠTEV. DELAV. ODSTOP AN. (+). (-) V% _I Izhodiščno plačo delavec doseže, ko opravi polni delovni čas in stoodstotno delovno uspešnost. * Ne soglašamo z izplačevanjem plač iz. naslova stimulacij, če v podjetju ni skladno z 39. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo izdelanih vnaprej določenih meril. Z osebnimi ocenami, ki sc "podeljujejo" izbranim delavcem, se zlorablja ta določba kolektivne pogodbe. * Za morebitno znižanje izhodiščnih plač po 1. točki tarifne priloge kolektivnih pogodb bo sindikat zahteval: - brez soglasja sindikat ni znižanja - zahtevati bilanco uspeha ali vereficiran program sanacije podjetja. Le na osnovi pisnih argumentov se bo sindikat opredelil in dal soglasje k znižanju, vendar nc vedno do časovnega in vrednostnega limita, ki ga opredeljuje pogodba ali zahteva delodajalec. * Sindikat soglaša le s takim številom individualnih pogodb, kolikor je v podjetju oz. družbi delavcev s statusom posebnega pooblastila. * V vseg podjetjih, zadrugah in zavodih se v mesecu oktobru in novembru opravi analiza plač in po potrebi pogajanja z vodstvi. Z zapisniki pogajanj in rezultati analize plač se pisno seznani članstvo. V pogajanja se obvezno vključujejo sekretarji območnih odborov, po potrebi tudi pravniki in predsednik območja. Izvajanje zakona o soupravljanju Delavci sodelujejo pri upravljanju podjetij Dobro leto po sprejemu zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju deluje na Gorenjskem po naših podatkih 13 svetov delavcev. Zakon omogoča njihovo izvolitev neposredno brez poprejšnje ureditve v statutu ali pogodbi o ustanovitvi družbe, zato smo začeli z njegovim izvajanjem prav na tem področju. Seveda je smiselno voliti svet delavcev v družbah, kjer je organ upravljanja upravni odbor in v njem ni ustreznega zastopstva delavcev, ne pa v družbenih podjetjih s sistemom samoupravljanja, kjer sicer ob velikih pooblastilih direktorjev še vedno o vsem pomembnem odloča delavski svet. Po prvih izkušnjah ugotavljamo, da je izvolitev sveta delavcev uspela povsod, kjer so se zanje odločili. Opažamo pa, da vsaj v primerih, kjer je za svetom delavcev Svobodni sindikat, ne izkoristijo vseh možnosti, ki jih daje zakon-Predvsem to velja za profesionalizacijo članov svetov delavcev. Profesionalni člani sveta delavcev V družbi s 50 do 100 delavci opravlja funkcijo s polovičnim delovnim Časom en delavec, v družbi s 100 do 300 delavci dva Člana s polovičnim delovnikom in v družbi s 300 do 600 delavci en član poklicno. Pri 1000 delavcih sta dva člana poklicno, naprej pa na vsakih 600 delavcev še po en član. Te pravice v nobenem od nam znanih primerov delavci niso izkoristili v celoti. Vzroka sta dva. V času prestrukturiranja in tudi kadrovske reorganizacije-ko v podjetjih zmanjšujejo režijo, je novoizvoljenim svetonj delavcev težko uveljaviti zahtevo po profesionalizaciji. Me" samimi člani vlada tudi bojazen, kaj po preteku mandata-Čeprav imajo po zakonu imuniteto in jim jc družba dolžna zagotoviti v primeru, da niso ponovno izvoljeni, ustrezno delovno mesto, imajo delavci preveč slabih izkušenj, da hi se podajali v profesionalizem. Do polne veljave bo zakon prišel Šele po končanem lastninjenju. Potem bodo možnosti tudi za sodelovanje delavcev v nadzornem svetu in za uvedbo delavskega direktorja kot enakopravnega člana poslovodstva. Še preden pa smo uspeli začeti izvajati zakon, je pod pritiskom delodajalcev vlada predložila državnemu zboru pred"'0* sprememb, ki naj bi bile sprejete po hitrem postopku. §1° n za poskus ločitve sveta delavcev od sindikatov, kar naj dosegli z določbo, da funkciji v obeh nista združljivi, l^ zmanjšanje števila profesionalnih članov svetov delavcev velikih družbah in za zmanjšanje Števila delavskih Prct*sl'!nj nikov v nadzornem svetu do enc tretjine članov. Viajo predlog v državnem zboru tokrat ni bil sprejet, kar pa Še pomeni, da ne bo ponovnih pritiskov za podobne spretnem ^ Z nezdružljivostjo sindikalne funkcije s članstvom v 8V?._ delavcev bi namreč svet osamili in mu s tem odvzeli /av sindikatom pa otežili pot do poslovnih informacij pomenilo tudi po izkušnjah naših severnih sosedov oslabi delavskega vpliva na upravljanje. Samoupravljanje skozi stranska vrata? V sindikatu bomo nadaljevali z uresničevanjem zakona sodelovanaju delavcev pri upravljanju: tek * Sindikati v podjetjih in družbah bodo spremljali P*j23 lastninjenja in začeli s postopkom za izvolitev sveta «c'* v takoj ko bo podjetji- zaprosilo Agencijo za soglasje za VP ^ register. Pri tem število članov sveta samo po sebi in tisti . bodo funkcijo opravljali poklicno, ne bo manjše, opredeljeno v zakonu. . t,.Atk * Sindikat bo kandidiral za člane sveta dselavcev smai^j zaupnike in druge člane sindikata, ki uživajo zaupanja delavci . . u..i pri * V teku lastninske preobrazbe bo sindikat sode lov'& pripravi statuta ali pogodbe o ustanovitvi družbe v i ^ delu, ki se nanaša na sestav nadzornega sveta in ime m • j delavskega direktorja. V obeh primerih bo v/.[\a^c^ doslednem upoštevanju določil zakona Kei je za 1 .a V()SCna. premiavnika v nadzoi nsme svetu lahko izvoljena tud' ( c\ ki ni delavec družbe, bo sindikat prek sveta dc jjka|-vzpodbujal kandidiranje strokovnjakov iz zunanjih sin ^ nih vrst ali iz vrst neodvisnih strokovnjakov, seveda p^ predstavnikov delavcev. »tarjev "Območni sindikat za Gorenjsko bo prek K ,c',isk" sindikatov dejavnosti nudil vso strokovno in organizacij pomoč pri volitvah in delovanju svetov delavcev tcr, vanji> DOttopkih, povezanih z. izvajanjem zakona o sode delavcev pri upravljanju. izkušnjami o soupravljanju in anglosaškimi o o ' a,nO v delnič.usivu tet svojimi iz časov samoupravljani« 1'goč'Jf nove lastninske in upravljalske odnose, ki naj o | tU(ji delavcem m njihovim družinam nc le preživetje, blaginjo. Vreta^0 Pripravilo. Sandi Bartol, predsednik, Milena Sitar, sf"™ GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Po prenovi tkalnice zdaj posodabljajo predilnico Tkalke in predice nadomeščajo avtomati Štirje najsodobnejši avtomati so zamenjali trideset starih predilnih strojev Kranj, 10. oktobra - Kranjska tovarna IBI, ki je na nedavnem sejmu Slovenski proizvod - slovenska kakovosti prejela za ^oje izdelke zlati znak SQ, temeljito posodablja proizvodnjo. Po prenovi tkalnice so zdaj začeli tudi s prenovo Predilnice, kjer stare predilne stroje nadomeščajo najsodobnejši avtomati. Z njimi izginja trdo delo tkalk in predic in ženske vse bolj nadomeščajo moški, vendar pa jih zaradi tega niso odpuščali. Kranjska tovarna IBI kljub izgubi jugoslovanskega trga po osamosvojitvi Slovenije uspešno posluje, kar 95 odstotkov proizvodnje zdaj izvozi na najzahtevnejše svetovne trge. Poleg evropskega trga se vse-bolj uveljavlja na ameriškem trgu in predvidevajo, da bodo ZDA postale takoj za Anglijo drugi največji kupec Ibijevih izdelkov. Kljub tržni preusmeritvi in lastninjenju v zadnjih letih intenzivno posodabljajo proizvodnjo in bodoči delničarji bodo dobili v upravljanje sodobno opremljeno tovarno. V Ibiju je zdaj zaposlenih 380 ljudi, direktor je Miha Sajevic. Prenovljena tkalnica , Pred petimi leti so obsežen investicijski program uesničili v tkalnici, kjer so vseh 400 statev zamenjali z najsodobnejšimi žakardskimi stroji. Stare stroje pa so z novimi Zamenjali tudi v pripravi, snovalnici, izdelovalnici vzorov in v plemenitilnici. Nalož-Da je znašala več kot 20 milijonov mark. . Zamenjava tkalskih strojev Je omogočila izdelavo najzah-tevnejših tkanin za notranjo °Premo stanovanj, prevsem za 'eŽiŠča in oblazinjeno pohištvo, ki se uvrščajo v višje cenovne razrede. Kvalitetnejše tkanine, ki jih tržijo na najzahtevnejših trgih •n sc uvrščajo v višje cenovne razrede pa seveda zahtevajo tudi kakovostno prejo. Zato so se odločili tudi za temeljito Prenovo predilnice, čeprav je na težje gospodarjenje v zadnjih letih vplivala izguba jugo-slovanskega trga in gospodarska kriza v svetu. Roboti v predilnici V začetku letošnjega leta so se odločili za temeljito prenovo predilnice, ki predstavlja drugi del razvojnega programa, ocenjen je na približno 18 milijonov mark. Vsebuje zamenjavo strojev v predilnici, sukalnici, barvarni, škrobilni-ci, plemenitilnici, nakup naprave za elektronsko izdelavo vzorcev, računalniško vodenje proizvodnje in posodobitev prevoza. Doslej so že zamenjali stroje v predilnici, kako velik tehnološki korak so napravili, pove podatek, da so štirje novi predilni stroji zamenjali trideset starih, veljali pa so približno 3 milijone mark. Novi stroji so vrh tehnologije v svetu, njihovo delovanje je popolnoma avtomatizirano, od avtomatskega vezanja pre-trgov do avtomatskega menjanja navitkov, zato jim lahko rečemo kar roboti. Ker novi stroji zahtevajo kvalitetno pripravo materiala za predenje, so zamenjali tudi stare razte-zalne stroje z novimi, ki imajo avtomatsko regulacijo številke pramena in avtomatsko menjavo loncev. Vsi novi stroji so opremljeni z elektroniko, ki omogoča računalniško spremljanje kakovosti in količine izdelane preje. ISKRATEL v koraku s svetom LJUblj, , oktobra - Letos je podjetje IskraTel praznovalo petletnico zelo uspešnega poslovanja, pa tudi sodelovanja s podjetjem Siemens. Po razpadu Jugoslavije je »zgubilo veliko trgov, kar pa so uspeli nadomestiti z drugimi. Sodelovali pa so tudi na pravkar minulem sejmu e|ektronike, kjer so predstavljali projekt ISDN. v zadnjem času je prišlo do nekaterih lastninskih sprememb Vcndat je več kot polovica Šc zmeraj v slovenski lasti. Kljuh slabim časom poslujejo z dobičkom, izgubo jugoslovanskih ^gov pa so nadomestili s partnerji iz Nemčije, Rusije, Izraela teške V razvoj novih izdelkov se letno reinvcst.ra 20 m> »Jonov nemških mark. J _ .. .IskraTel jc za Slovenijo, ki je pač majhna država in število njenih prebivalcev ne zadošča niti za eno veliko zahocinoev-roPsko predmestje, zelo močno podjetje. Inženirji so žc eta J9J8 delal, s Siemensom za, kol primer, osvojitev ISDN tehnolog,JC( brez. kate.e danes skoraj ni mogoče poslova v JMU. Tistega leta sc je tudi začelo prestrukturiranje podjetja. ^cndar, kot že rečeno prehod na tržno gospodarjenje n. imelo gfjNivnih posledic. Začeli so tudi z lastnim in keenčnto jelkom. fS je tudi telekomunikacijski sistem S12000, na Kfterem dela 200 Iskra Telovih inženirjev, ic V POjMJ Sj^Uraniu in, kot pravijo, bo za tržno zrel izdelek vloženih ^° »nženirskih let. Imel bo več oblik, v obratovanju pa bo anu*rja naslednje leto. Izdelek sloni na najsodobnejši tehnologiji, podpira ISDN. omogoča priključevanje na opttene ^nike in jc odprt za nove tehnologije. Poleg tega je potrebno toniti, da 1(K) Iskra Jelovih inženirjev dela na Siemensovin ojmh projektih. razv Na uP°rabo °ktronike so »neli razstavljeno vse Ze za končno ^išču KnMS(" J( danes mogoče dohiti na evropskem p"Iidu pa lahko poiekata tudi dva pog« fclefono ml *kl Vot1 'c mozno priključiti do ose ibnjku V sodobna oprema in ISDN omrežje Imun« uHm-nadz.t,r H""1?.1? novih. storitev, kot so telenakupi, video telefon. s. vidk Brez odpuščanja delavcev Novi stroji omogočajo zelo veliko povečanje produktivnosti, saj se je v predilnici krepko zmanjšalo število zaposlenih, ni več klasičnega dela predic, ki ga nadomeščajo avtomati. Delo pa so seveda dobili strokovnjaki, ki upravljajo z najsodobnejšimi stroji in tako ženske vse bolj nadomeščajo moški in tehnološko prenovljena tekstilna industrija spet zaposluje predvsem moške, kakor jih je na svojem začetku. Zaradi novih strojev niso nikogar odpustili, večina tkalk in predic se je zaradi benificirane delovne dobe upokojila, drugim so poiskali drugačno delo v tovarni, saj so uvedli nekaj novih programov, je povedal vodja kadrovske službe Milan Blaško. Število zaposlenih so v zadnjih letih z več kot 500 zmanjšali na 380. Ugodnejša tuja posojila Nove predilske stroje, vredne približno 3 milijone mark, so kupili predvsem s pomočjo posojila. Tudi nadalj-nih nakupih opreme si bodo pomagali s posojili tujih izdelovalcev opreme, ki so ugodnejša od posojil naših bank, čeprav zahtevajo 2-odstotno garancijo. S pomošjo novih strojev so v predilnici povečali produktivnost, izboljšali kakovost preje in znižali stroške proizvodnje, kar je bila ena osnovnih zahtev. Poslovni rezultati v letošnjem prvem polletju kažejo na pravilnost odločitve za investicijo. Poslovni rezultat poslabšujejo slabi pogoji gospodarjenja, saj so dajatve (davki, prispevki...) nerazumljivo visoke, precenjen je tečaj tolarja. Zaradi medvalutnih razmerij so lani izgubili 2,6 milijona dolarjev čistega dobička. Letos pa pričakujejo za več kot 3 milijone dolarjev manjši dobiček. Vendar je IBI kljub temu še vedno podjetje, ki dobro posluje, saj so v letošnjem prvem polletju ustvarili za 12 milijonov tolarjev bruto dobička, povprečna julijska plača pa je znašala 59 tisoč tolarjev. Po dohodku, izvozu in lastnem kapitalu na zaposlenega ter po plačah IBI sicer ni več na vrhu kranjske lestvice, še vedno pa je med najboljšimi v tekstilnici branži in na prvem mestu med triindvajsetimi izdelovalci bombažne preje in tkanin v Sloveniji. • M. Volejak Lufthansa v Sloveniji Ljubljana, 5. oktobra - V sodelovanju z nemškim letalskim prevoznikom Lufthanso je Kompas Ilolidavs v Ljubljani v Frostorih svoje poslovalnice na Miklošičevi cesti odprl ufihansin City Center, prvi tovrstni pri nas. Gre za to, da bodo v njem prodajali tudi letalske karte tega prevoznika, kdaj bodo zaceli leteti v Slovenijo, pa še ne morejo z gotovostjo trditi. Prvo tako kooperacijsko pogodbo je Lufthansa skleni ia s potovalno agencijo v Nemčiji. S tem želi ponuditi tesnejša sodelovanja, predstaviti se s svojimi zmogljivostmi prek priznanega partnerja, tokiat s Kompasom Ilolidavs. To sodelovanje bo obogatilo slovensko turistično ponudbo. Adria Ainvavs že sedaj leti dvakrat dnevno v Frankfurt, od tam pa imajo potniki dobre zveze z Lufthanso. Kot je dejal Tomaž Visenjak, generalni direktor Kompasa Ilolidavs, je dejal, da je to za Slovenijo majhen in tehnično nezahteven projekt, a pomeni korak naprej za izboljšanje servisa za tiste, ki bi radi potovali z letalom Karte I ufthanse ne bodo pisane na roko, ampak bcnlo prodajane prek printerja. Na tej ideji so začeli delati že pred dvema letoma in to sodelovanje pomeni izboljšanje kvalitete ponudbe, vendar jc ticba tudi poudariti, da s tem niso izključili prodaje kart drugih letalskih prevoznikov. Stori tov oziroma rezervacija bo sedaj hitra in enostavnejša. Predstavniki Lufthansc so povedali, da so že pred leti ugotavljali, kako bi povečali svoj tržni delež. Organizacijsko obliko City Center so sklenili že z več kot 200 turističnimi agencijami, velike možnosti zanjo pa vidijo tudi v državah Centralne in Vzhodne Evrope. • S. Vidic Iskra se je z dna dvignila brez večje denarne pomoči države Certifikate že zbirajo v hrambo Iskra Holding se pripravlja na lastninjenje, ni pa še znano, kolikšen del nekdanjega sozda se bo vključil Kranj, 10. oktobra • Sredi preteklega tedna je vodstvo Iskre Holdinga na tradicionalni tiskovni konferenci ob ljubljanskem sejmu elektronike predstavilo poslovne rezultate v zadnjem letu in novosti jia sejmu. V Iskri Holdingu se pripravljajo na lastninjenje, računajo na 20-odstotno interno razdelitev in 40-odstotno javno prodajo delnic. Iskra je tonila deset let in konec leta 1992 dosegla dno, od takrat naprej pa povečujemo proizvodnjo in delovnih mest ne izgubljamo več. V letošnjem prvem polletju se je obseg proizvodnje v Sloveniji povečal za 7,4 odstotka, v Iskri pa smo ga povečali za 21,8 odstotka. Lani je promet znašal 862 milijonov mark, letos bomo presegli milijardo mark prometa, izvoz bo znašal od 560 do 580 milijonov mark in njegov delež se bo s 59 povečal na 64-odstotnega. Uspešno so končali sanacijo v Kondenzatorjih, Terminali so letos razprodani, sanirana je Iskra Commerce, saj je bila mreža na tujem še lani velika črna luknja. Nekaj sanacij nas sicer še čaka, vender težjih primerov ni več, je dejal predsednik uprave Dušan Sešok. Računajo na javno prodajo delnic V Iskri potekajo priprave na lastninjenje, največja ovira so zdaj revizijski postopki, ne zaradi "težkih" ugotovitev, temveč zaradi tega, ker SDK postopkov ni začela v vseh podjetjih hkrati, je dejal član uprave Jože Godec. Revizija Iskre Holdinga je že končana, ni pa še pri vsem hčerskih podjetjih. Progam lastninjenja naj bi oddali decembra, ko bo jasno, koliko družbenega kapitala bodo olastninili, računajo na približno 60 milijonov mark. Poleg holdinga samega bodo vključena podjetja, v katerih ima večinski ali manjšinski delež ter podjetja, ki uporabljajo blagovno znamko Iskra. Kolikšen del nekdanjega sozda bo vključen, še ni znano. Vsekakor pa je v Iskri družbenega kapitala preveč za interno razdelitev, zato se pripravljajo na javno prodajo delnic, ki naj bi bile kmalu na Ljubljanski borzi, z njimi pa bodo poskušali priti tudi na eno evropskih borz. Računajo pa seveda na certifikate Iskrašev, realno dosegljivih je 5 do 7 tisoč, medtem ko je danes v Iskri zaposlenih približno 13 tisoč. Že ta podatek torej pove, kolikšen del Iskre se bo lastninil znotraj holdinga. Certifikate že zbirajo v hrambo, sindikalistom za vsak certifikat obljubljajo deset mark. To je ceneje od oglasov v časopisih, denar pa bo ostal našim sindikalnim organiza-jam, prepričan sem, da ga bodo koristno uporabili, je dejal Sešok. Iskraši pa v lastninjenju znotraj holdinga lahko uveljavijo tudi listine o premalo izplačanih plačah. V Terminalih imajo zdaj dovolj dela Iskra se poteguje za dela pri izgradnji infrastrukture v Sloveniji, saj seje že izkazala pri opremljanju turških železnic, semaforizirala je središče Pekinga, sodeluje pri velikem projektu, ki ga Siemens uresničuje v Iranu. Kranjska Iskra Terminali se je prijavila na razpis za 1.500 novih javnih telefonskih govorilnic v Sloveniji, pri tem pa se boje nelojalne tuje konkurence. Sicer pa so se v Terminalih pobrali in zdaj imajo dovolj dela. Uspešno prodirajo na češki trg, ki ga pri telefonih 70-odstotno pokrivajo kot ekskluzivni dobavitelj češke pošte. Lani so tja prodali 100 tisoč telefonov, letos 130 tisoč, v kratkem pa naj bi podpisali še pogodbo za milijon telefonov v treh letih. Če bomo uspeli na razpisu za 1.500 javnih telefonskih govorilnic v Sloveniji se bomo že oktobra lahko oddahnili za prihodnje leto, je dejal Janez Gros, direktor Iskre Terminali iz Kranja. • M. Volčjak MiM^ISII GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM 0 T E C H d.o.o. UNITECH LTH-OL, d.o.o., Škofja Loka Družba v večinski lasti avstrijskega partnerja vabi k sodelovanju sodelavca za delovno mesto: ORODJARJA - SPECIALISTA (IV. ali V stopnje šolske izobrazbe) Pogoji: - izkušnje na eloktrorozijskih strojih - 3 leta delovnih izkušenj - takojšnje izobraževanje v tujini Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: UNITECH LTH - ORODJARNA IN LIVARNA, d.o.o, Vincarjc 2. 64220 ŠKOFJA LOKA. Kadrovska služba (za razpis). O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Salon avtomobilov Pariz '94 ČAS PRIČAKOVANJA Letošnji pariški avtomobilski salon, ena najstarejših in najpomembnejših tovrstnih svetovnih razstav, poteka v znamenju postopnega okrevanja svetovne avtomobilske industrije, ki se je lansko leto znašla v primežu najhujše recesije po drugi svetovni vojni. Prodajne številke, ki so letos opazno višje, navdajajo z rahlim upanjem, da bo v Evropi do konca leta v povprečju prodanih okoli 5 odstotkov več novih avtomobilov, proizvajalci pa so se od futuristtčnih prototipov letošnjo jesen bolj usmerili v tisto, kar je dosegljivo vsaj v bližnji prihodnosti, in v izboljšave tistega, kar imajo. Med evropskimi tovarnami so na domačih tleh največ pokazali Citroen, Renault in Peugeot. Prvi s še nekoliko oddaljenim prototipom eno-prostorske kombilimuzine, drugi s svojim modelom espace z VVilliamsovim motorjem iz Flter dvema prototipoma z imenoma ludo in modus, ki simbolizirata sodobna mestna avtomobila, uporabna tudi za avtoceste, ter tretji s svojo vizijo električnega avtomobila, limu-zinsko izvedbo modela 306 in turbodizelskim motorjem za komajda rojeni enopros-torski 806. Nasploh so ti avtomobili moda letošnje jeseni. Tako so se pri Fordu, kjer so krstili zelo ameriško oblikovani scorpio v dveh karoserijskih izvedbah, in Volkswagnu lotili skupnega projekta in v Parizu sta bila Letošnji pariški avtomobilski salon so organizatorji popestrili tudi s Številnimi spremljajočimi prireditvami, med drugim tudi z rastavo filmskih avtomobilov, na čelu s tistim, ki ga je vozil sloviti Rambo. Toda tisti avtomobili, ki so namenjeni običajni uporabi, so sorazmerno daleč od zaenkrat še nedosegljive prihodnosti in bliie tistemu, kar je ali pa naj bi bilo zanimivo v tem trenutku enoprostorska galaxy in sha-gan, slednji tudi že v prototipni športni verziji RS1, s Porschejevim podvozjem in motorjem. Pri Oplu, kjer se jim obrestujejo vlaganja v FORD GALAXY A\AlPO d.o.o., Staneta Žagarja 30 Tel.: 221-692, 331-656 ■ SERVIS SEAT ■ ROČNO PRANJE VOZIL m MENJAVA AVTOPLASČEV Vsak dan od 8. do 16. ure, razen sobote In nedelje. Jse. ŽELEZNIMA □ 4*J jeklo • tehna_ KRANJ - STR XXJ^I I 5r£ <^ TEL. : 064/31 t - 378, 31 1 - 984 PEUGEOT 306 SL CITROEN XANAE varnost in ekologijo, so odkrili nov kompaktni kupe tigra, narejen na osnovi priljubljene corse in z dvema njenima najmočnejšima motorja. Opazno je okrevanje italijanske avtomobilske industrije. Pri Fiatu je novost cinquecento v športni izvedbi, pri Alfi nova športna avtomobila spider in GTV, pri Lancii pa povsem nova limuzina k, naslednica lancie theme. Ameriška avtomobilska industrija na čelu s Chry-slerjem se še naprej trudi za višje tržne deleže v Evropi, z evropskemu okusu prilagojenim chrvslerjem neonom in zdaj še z nekoliko večjim stratosom. Avtomobili z Daljnega vzhoda so v Evropi še vedno obremenjeni s težo precenjenega japonskega jena in zato cenovno tudi manj zanimivi kot pred leti. Med tiste, ki so se lotili večnamenske cno-prostorske limuzine, sc je tokrat vpisal Mitsubishi z modelom space gear, ki bo tako po merah kot po prilagoditvi prostora dobra konkurenca tovrstnim evropskim avtomobilom. Pri Nissanu so na prvi dan namenjen sedmi sili odkrili novo luksuzno limuzino maxima z novimi šestvaljnimi motorji, pri Dai-hatsuju nov mali avtomobil domino, za katerega še ne vedo datuma prodaje, pri Mazdi pa je v ospredju nova serija 323, zdaj tudi z modelom F v izvedbi za rally. Med avtomobilskimi tovarnami, ki skušajo zabrisati dediščino realsocializma, je na prvem mestu ruski Avto-vaz - Lada, že privatizirana tovarna z novim logotipom in novimi zaenkrat še prototipnimi modeli limuzine, kombilimuzine in kombija, ki imajo nove 1,5-litrske motorje z 51 oziroma 58 KW, ostaja pa vprašanje, kdaj sc bo začela serijska proizvodnja. • M. Gregorič = SUBARU ® \\ HYunoni \\ ROVER Prodaja pot ■iatamu staro za novo Nakup vozil na kredit aH leasing Odkupujemo In prodajamo rabljena vozila JANEZ KADIVEC Pipanov« 4fl, 4»nfiur i Tel.: 004/41-B73 mobitel Pe KRANJ S064/222-616 | KAJN 1 CIU IN ĆAS POTOVANJA, j j \ PRIJAVE leaNHaMBBBaMMMHNaaMHMr 1 DATUM ODHODA Haam i cena aaaaaaaaj J---1 IPREVOZ; 1n p m ] gostinske!! \ storitve r opis j POTOVANJA i Mfld/orski Blatno jutro j 1 KOMPAS KRANJ, TEL: 224-100 I KOMPASU LOKA. K! 6?0 960 I 169 DEM i 1 1 m m.....i ■....... MARTINOV IZLET Z OGLEDI Republika Slovenija SKUŠČINA OBČINE RADOVLJICA Izvrsni svet Na podlagi 2. £1. odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica (Ur. I. RS št. 1/92) objavljamo revalorizirano vrednost točke, ki je od 1. 10. 1994 5,31 SIT. Vrednost je določena na podlagi trimesečne rasti cen na drobno, ki jo je objavil Zavod RS za statistiko. MEŠETAR Kmetijski pridelki na tržnici Poglejmo, kakšne so cene (v tolarjih za kilogram) na kranjski in ljubljanski tržnici! Cene na ljubljanski tržnici so v oklepaju. krompir * jabolka * jajca * korenje * česen * čebula * zelje * fižol * paradižnik * orehova jedrca 30 100 14 140 250 80 70 300 150 1100 (40) 88 (100) (200 (100 (60 (280) (110) (900) Višje premije za prirejo mesa in mleka Slovenska vlada je zvišala premije za prirejo mleka in mesa na kmetijah z omejenimi pridelovalnimi možnostmi. Rejci na hribovskem območju bodo odslej za liter mleka dobili štiri tolarje regresa ali tolar več, kot so doslej, za prirast kilograma govedi 25 tolarjev ter za prirast konj in drobnice 30 tolarjev. Na gorsko višinskih kmetijah so premijo za prirast govedi zvišali z 28 na 42 tolarjev za kilogram, za konje in drobnico pa s 40 na 45 tolarjev. Kmetije v strminah bodo odslej dobivale 35 tolarjev regresa za prirast kilograma govedi ali 15 tolarjev več kot prej, za prirast konj 35 tolarjev, za drobnico pa še naprej po 40 tolarjev za kilogram. Država bo regresirala nakup vseh sort semenske pšenice in rži iz priporočenega izbora Kmetijskega inštituta Slovenije, razen sorti marija in pinka. Regres je 12 tolarjev za kilogram. Cene prašičev Približuje se čas kolin, s tem pa tudi čas prodaje in nakupa prašičev za zakol. Kako globoko bo treba letos seči v žep? Prašičji sejmi, ki so dober "cenovni barometer", kažejo, da se bodo cene "sukale" med 240 in 280 tolarji za kilogram. Na sejmu v Brežicah so, na primer, prašiče, težje od 80 kilogramov, ponujali po 215 do 280 tolarjev za kilogram, v Novem mestu in Šentjerneju po 250 tolarjev, v Ajdovščini od 240 do 260 tolarjev, na sejmišču pri gostilni Mokar na Ižanski 303 v Ljubljani po 240 do 280 tolarjev... Gozdarsko kmetijska zadruga sv. Katarina Slap 23, Tržič ODKUPNE CENE GOZDNIH SORTIMENTOV (cenik velja od 10. oktobra 1994 dalje) hlodovina E I. II. III. |||.a smreka, jelka 12.300 9.100 7.300 5.200 4.500 Rok plačila je 30 dni. celulozni les I. II. manipulacijski les 2.600 2.000 1.100 Rok plačila je takoj. Cene veljajo za les, dostavljen do kamionske ceste. Navedene cene so neto (toliko dobi kmet oz. lastnik), prometni davek plača zadruga. Naročila sprejemamo po telefonu (064) 55 - 759 ali na upravi zadruge na Slapu 23. DOORAVDOOK IKMlJttJr M rii<«rtbu JlJT gazs ti fi~"g Oi commerce gorenje LESCE, NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM; RP)7WA nrtl INA Ari b*,a w,nlk«. m«» gospodinjski aparati, RUtNA VUUNA akustika, kuhinja, kopalnic«, antanakl material TEL: 064/718-502, __ FA* 718 521 o-.™ POPUST DO 45% od i. do 19. ura, ob sobotah od 8. do 12. urs. NAGRADA' NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89.000.00 SIT Ta mesec na vrtu Oktobra še vedno lahko sadimo čebulnice, če tega nismo storili do konca septembra. Vse rastline, ki niso pre-zimno trdne, kot so dalije, gladiole, gomoljne begonije, pelargonije, kane in druge, je treba izkopati, očistiti in prenesti v hladen in suh prostor, v katerem tudi pozimi ne zmrzuje. Pelargonije močno skrajšamo in damo v bližino kletnega okna. Gomoljne rastline najbolje pre-zimujejo v plitvih zabojčkih v rahlo vlažni šoti. Oktobra še zadnjič pokosimo trato, pokošeno' travo z odpadlim listjem vred pa pograbimo in pospravimo s trate, da ob vlažnem vremenu ne gnije. Trajnice, ki spomladi kmalu cveto, moramo presaditi ali posaditi. Prej ko to storimo, lepše cveto. Če je na drevnini še listje, ga je treba po presajanju previdno potrgati, da z oddajanjem vode skozi listje rastlin ne izsušuje. To je nujno potrebno, svarijo strokovnjaki, ker so korenine oslabljene, njihova količina pa je zelo zmanjšana. V višjih legah, kjer se zima začne zgodaj, je treba, še preden tla zmrznejo, dobro zaliti iglavce in drugo vedno-zeleno drevnino, zlasti še, če raste pod drevjem. S tem dosežemo, da rastline ne gredo v zimo s suhimi tlemi in preprečimo, da bi se zaradi zimskega izhlapevanja vode skozi liste posušile. V tla, ki jih pokrijemo z listjem ali hlevskim gnojem, mraz ne prodre tako globoko, kore- nine ne zmrznejo in lahko rastlino oskrbujejo z vodo iz tal vso zimo. Prekopavanje gredic je glavno delo tega meseca. Kumare moramo pospraviti še pred mrazom. Tudi v pozni jeseni imamo svežo vitaminsko zelenjavo lahko zmeraj pri roki, če peteršilj na gredici pokrijemo s smrečjem. Večinoma lahko nabiramo sveže liste vse do novega leta. Drobnjak lahko damo v lonce in shranimo na hladnem in suhem v kleti ali garaži. Če ga v začetku decembra prenesemo na toplo (kuhinjsko okno), ga lahko čez 3 do 4 tedne že režemo. Prav tako lahko viončimo tudi peteršilj. Vrtno krešo lahko od zdaj naprej sejemo v zabojčke ah plastične posode in imamo to drobno zelenjavo zmeraj na razpolago. Posode s krešo imejmo na oknu, kjer je okrog 10 stoipinj C. Napočil je tudi čas kitajskega zelja. Kakor hitro pritisne močnejši mraz, glave pospravimo v zasipnico, ki jo pokrijemo z deskami. Ko postane še hladneje, jo pokrijemo z listjem. Spravljajmo ga vedno le v lepem, suhem vremenu. Pa še to: S spravljanjem beljene endivije ni treba pretirano hiteti, saj prenese tudi nekaj stopinj mraza. Kdor je belil endivijo s fiokrivanjem cele gredice, ahko mirne duše pusti endivijo na prostem do konca oktobra. Za zimo spravimo beljeno endivijo v zračni kleti. V suhem vremenu, ko ne zmrzuje, izkopljemo endivijo s čimvečjo koreninsko grudo in jo posadimo v vlažni kleti v vlažen pesek. Če listov nismo povezali že prej, storimo to zdaj. Liste zvežemo v tesne šope, sicer bi rastline zavzemale preveč prostora. Če pa imamo dovolj prostora in volje, lahko vsako endivijo posebej presadimo z vrta v rožni lonček. Tako se nam bo ta dragocena solata ohranila vse do januarja ali februarja. Pri zalivanju pazimo, da ne zmočimo listov. Iz semenskih kumar, ki smo jih pobrali že septembra in pustili zoreti, zdaj izločimo seme. Najlepše seme kumar ali bučk dobimo tako, da vse osemenje damo v posodo z veliko vode, postavimo za nekaj dni na toplo (vsaj na 15 stopinj C). Ta zmes bo po nekaj dneh začela vreti in takrat z lahkoto izperemo na cedilu vse razpadajoče ostanke, da ostane čisto seme. Seme na zraku posušimo in spravimo v papirnato vrečko. Prav je, da vemo Kostanjevo, orehovo in hrastovo listje vsebuje veliko čreslovine, zato počasi trohni. To je vzrok, da velike količine tega listja niso primerne za kompostiranje in tudi ne za zastiranje gred. Le imamo na vrtu več orehov, kostanjev in hrastov, kompostiramo njihovo listje posebej in ga dobro premešamo s kostno moko ali kalcijevim gnojilom. Poskusimo še mi Jesenska enolončnica 1/2 l mladega nedozorelega fižola, 2 navadna korena, 4 do S krompirjev, zelen peteršilj, 2 paradižnika, sol, 2 žlici masti, 1 čebula ali prežganje iz 2 žlic masti in žlice moke, kisa po okusu. Kuhat denemo prebran in opran mlad fižol, na kosce zrezan koren, malo pozneje dodamo krompir. Napol kuhani jedi primešamo sesekljan peteršilj, na debelo zrezana paradižnika (lahko olupljena) in sol. Zabelimo s svetlo prepraženo sesekljano čebulo ali jed dopolnimo s svetlim prežganjem in okisa-mo. Pozimi vzamemo dozorelo fižolovo zrnje, ki ga čez noč namočimo, namesto svežega paradižnika pa mezgo. Musaka iz stročjega fižola / kg dobrega stročjega fižola, 50 do 60 dag mletega mesa, govejega svinjskega ali mešanega, 2 čebuli, 3 žlice masti ali olja, sol, poper, STUDIO Trg ^ Prešernove brigade 6/4 mm V STUDIU VAM NUDIMO: • NEGO OBRAZA • ZDRAVLJENJE IN ODPRAVLJANJE AKEN • ODPRAVO CELUUTiSA • DEPILACIJOZIGLO INPINCETO • LIMFNO DRENAŽO • SOLARIJ HUJŠANJE PONOVI METODI Z "BODYSUMUNE" iN ZA kČNI SOLARIJ (OB NEGI) zelen peteršilj, 1/4 I kislega mleka ali smetane, 2 jajci, 2 do 3 žlice sladkega mleka. Stročji fižol otrebimo in operemo. Na polovici maščobe prepražimo najprej pol sesekljane čebule in stročje. Po malem prilivamo vodo in dušimo. da se fižol zmehča. Vmes solimo. Na drugi polovici maščobe prepražimo os-talo količino čebule, pridenemo meso, solimo, po-pramo in prepražimo. Nazadnje primešamo sesekljan zelen peteršilj. V pomaščeno ko/.ico damo najprej plast fižola, nanj meso. To ponavljamo. Na vrhu mora biti fižol. V kislem mleku ali smetani razmešamo jajci, prilijemo sladko mleko. Ce se nam zdi, da smo premalo solili sesta vine v kozici, še nekoliko solimo jajčno mešanico. Zlije mo po musaki. Pečemo približno pol ure v pečici. Podobno pripravimo musako s krompirjem, ki ga prej skuhamo in olupljenega zre-žemo na rezinice. Druge sestavine pa so enake kot pri fižolovi musaki. Pet minut za lepši videz Nadležne akne Na kožo si polagamo obloge iz mehkih zeljnih listov, zmehčanih in segretih z likal-nikom, lahko pa si pripravimo obloge iz naribane čebule. Seminar o zdravem ustvarjanju Društvo za biološko - dina-m i č n o gospodarjenje "AJDA" Vr/denec pri Ilorju lu organizira na svojem sede žu 15. in 16. oktobra seminar za i/delavo biološko dinamičnih preparatov iz zdravilnih zelišč, ki jih uporabljamo za izdelavo kompostov in narav nih škropiv Seminar bo vodila avtorica setvenega koledarja ga. Mar lja Thun iz Nemčije Seminar bo sprotno prevajan. Prijave pošljite na naslov društva. "AJDA", 61354 Horjul ali po tel. 0609/617 148. TVS1 11.45 Otroški program 12.10 Tedenski izbor 13.00 Poročila 15.00 Obiski 16.00 Tri ljubezni, ponovitev švedske nadaljevanke 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Pogovori se z mano - otroški telefon 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Vse od sebe!, ameriški film 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.36 Šport 22.45 Sova; Grace na udaru, ameriška nanizanka Sever in jug, ameriška nadaljevanka TVS2 13.00 Euronevvs 15.30 Zgodbe iz školjke 16.00 Tedenski izbor 17.30 Sova, ponovitev 18.45 človeški rod, serija 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda 22.30 Omizje HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Živeti kot vsi drugi 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monoton 13.15 Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 14.05 V avtobusu 14.35 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 15.20 Pod krinko, ameriški čb film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Loto 19.30 TV dnevnik 20.10 Loto 20.15 Srce te vleče k domačemu ognjišču, dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju21.45 Poročila 21.55 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja HTV 2 17.25 TV koledar 17.35 Krivec, ponovitev nadaljevanke 18.25 Clive James: Slava v dvajsetem stoletju, angleška dokumentarna serija 19.30 Dnevnik 20.15 Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka 20.45 Krivec, nadaljevanka 21.35 Ujetnik časti, angleški barvni film KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Rodeo 13.45 Zlati boben, ponovitev 16.15 Na velikem platnu 16.30 Državnik novega kova, humoristična nanizanka 17.00 Hudobec iz risanke, ponovitev amenšpkega barvnega filma 18.40 Male živali 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Call seleetion 20.30 Aktivno! 21.20 Karma 22.00 Dance ses-sion 22.30 Dannvjeve zvezde 23.15 Zlati boben, reportaža 23.20 Poročila 23.30 Album Shovv, glasbena oddaja 0.20 Spot tedna 0.15 Na velikem platnu 0.40 CMT AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Prva policijska postaia 9.30 Srečanje z naravo 10.15 Pan optikum 10.30 Ognjena preizkušnja, ponovitev ameriškega TV filma 12.10 Reportaža iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Katts & Dog 14.00 VVichetovi, nemška senja 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Vvurlitzer 18.00 Čas v slik. 18.05 Mi 18.30 Hribovski zdravnik 19.22 Znanost 19.30 čas v shkiA/reme 20.00 šport 20.15 Mati, nočem umreti, nemški TV film 21.50 Pogledi od strani 22.00 Fvrops-ki policisti 22.55 Jekvll in Hvde, angleška TV grozljivka 0.30 Ovaduh, italijanska mafijska srhljivka 2.25 Videostrani/1du0 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 15.00 Lipova ulica 15.30 Življenje po mrzličnem 16.15 Ljubezen kot v knjigah 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Da ah ne 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 21.20 Generacija X 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.30 Čas v sliki Da capo 22.35 Nočni sokoli 23.20 Šport 23.50 Hello Austria, Hello Vienna 0.20 Nežna ženska, francoski film 1.45 Videostrani/ 1000 mojstrovin niče 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf TELE-TV KRANJ 20.00 TV napovendik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Več veš. več veljaš 20.55 Danes na videostrane, EPP 21.00 Tema: Izobraževanje in okolje, gostje: Milena Marega - Center za napredek bivalne kulture, prof. dr. Tatjana Verčkovnik - Biotehniška fakulteta, dr. Srečo Zakraj-šek, Revija Gospodarjenje z odpadki, doc. dr. Janez Maver -Fakulteta za organizacijske in družbene vede Kranj, Ela Teran - TEMPUS Pedagoška fakulteta, dipl. ing. Jože Pesak, direktor JP Komunala Kranj, Ferdinand Rau-tar - podpredsednik Izvršnega sveta občine Kranj (v živo) 22.30 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 7. oddaja 23.20 Videostrani TV ŽELEZNIKI vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Občinsko prvenstvo v krosu - ponovitev reportaže 20.00 Moda in mi - T. Prezelj 20.55 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včerja, danes 9.20 Tema dneva: Mednarodni simpozij o asistiram reprodukciji 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 2. jesenski cikel filmskega gledališča 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Kviz 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas RŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Kulturni utrinki 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Mali oglasi - čestitke 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Sloveni-ja16.00 Napoved programa 16.30 Zakajčkovi starši 16.50 športni utrinki 17.00 Zabavno glasbena lestvica in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Edrto Zugelj - TrceK 15.15 RGL komentira m obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj naJ pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pOseml tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.uj> Pole position 22.00 Radosn življenja 1.00 New age glasba -Uroš Novak 2.00 Satelit R TRŽIČ KOVOR: 95 MHz - GRAD: 88,9 MHz - SREDNJI VAL: 1584 KHz 16.00 Dober dan - napoved sporeda 16.10 Obvestila 16.15 Zmagovalna pesem Pod kozolcem 16.30 Spremljamo m komentiramo 17.00Filmi, video, knjige - vodi Nataša Sedminek 17.15 Tržiški hit 18.25 Glasba brez meja - vodi Miran Milic 18.55 Napoved sporeda za jutri 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) R JESENICE 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrt- KINO CENTER nrner. akcij, thnll. PIŠ ob 16. in 18. uri. amer lj • drama DEZLLA SENC ob 20. un STORŽIČ Zaradi obnovitve' del zaprto! ŽELEZAR amer thnll. VOLK ob 18. m »M" ŠKOFJA LOKA amer. avant film AIRBORNF ob 18 m ^ OD RATEČ DO RODIN 15. STRAN • GORENJSKI GLAS OD RATEČ DO RODIN Priloga Gorenjskega glasa o jeseniški občini (8) Računalniški šolski center na Jesenicah? Gimnazija - hladna lepotica Jeseniška gimnazija je bila obnovljena v rekordnem Času: Gradiš je kot najbolj ugodni ponudnik za gradbena dela postavil zidarske odre 20. junija, dijaki so se v nove Prostore vselili že 19. septembra. Uradna otvoritev pa bo 10. novembra. "Zdaj delavci gradijo M gimnazijo novo telovadnico, bo pa večja in zato bodo poleg denarja, ki ga prispeva ministrstvo za šolstvo in šport, Potrebna še dodatna občinska »redstva," pravi Zdravko Kavčič, ravnatelj gimnazije. "Načrt za obnovo gimnazije je izdelal Atelje za prostorsko Planiranje Jesenice, oprema, M je kvalitetna, jc prišla iz UK-a Kočevje in Stola Kam-•"k. Manjka pa še oprema za specializirane učilnice, nimajo tudi računalnikov. Dogo-y»rjamo se z Ministrstvom za ?°lstvo in šport, da bi v Jeseniški gimnaziji postali cenena računalniška šola za vso Got«njsko. Prispela je tudi že °Pfema za knjižnico - v času gradnje jc bilo vseh 24 tisoč knjig v eni sami učilnici. Ta leden bomo opremili jedilnico, kjer bodo imeli dijaki vsak Qan organizirano prehrano. Gradbena dela so veljala *80 milijonov tolarjev, oprema 32 milijonov tolarjev. Planiranih sredstev nismo v Nobenem primeru presegli, ^dbor, ki je zbiral denar z faznimi prireditvami in ga dobil od raznih sponzorjev, |e skupaj zbral 9 milijonov tolarjev. Mislim, da je gimnazija dovolj lepa, slišal pa sem žc, da se dijaki kar nekako ne morejo privaditi novim prostorom in novemu "režimu" j)a gimnaziji. Sam si predstavljam gimnazijo kot šolo, v kateri se je vredno družiti l"di med odmori in zato smo omejili izstop iz gimnazije in obiskovanje raznih lokalov, ki »o poleg stavbe. V jedilnici oodo imeli dijaki organizirajo prehrano in nc bodo prav 5* pogrešali bližnjih bifejev. ^lnnjam pa se s tem, da bi notranjost, hodnike in učil-iVu' k' so Prav zaratn man" sv i °ken in zahtevane Vetlobe večinoma v beli Izjemno lepa fasada obnovljene jeseniške gimnazije...- Foto: J. Pelko " Ja sam malo žalostan" Dijaki jeseniške gimnazije imajo popolnoma obnovljene nove prostore. Prej majave omarice, stare klopi in škripajoč parket, zdaj laboratorijsko bele učilnice z moderno opremo.In pravijo: prej jc bilo bolje! Smo kjerkoli lahko čečkali in pisali, skrivaj kadili in ven hodili! Zdaj je kot v laboratoriju! Miha: "Saj jc zdaj gimnazija dobra. Super izgleda! Samo ven ne smemo tako kot prej. Zdaj gremo lahko ven samo tedaj, ko jc "frej" ura." Jaka: "Ne morem pomagati, samo še vedno po novi barvi diši. Me res moti. Ta stara gimnazija je bila po mojem veliko bolj domača." Mitja: "Kar pogrešam telovadnico, zdaj se šele gradi. Prej jc bilo tudi zato fino, ker smo lahko v čevljih hodili, zdaj moramo imeti copate." Maruša: "Slabo, slabo! Copati pa to, Ea nič več ven iz stavbe, kadar sam očeš. Prej je bilo pa res super!" Mateja: "V starin prostorih mi je bilo zares lepo in všeč, na to novo gimnazijo se bomo pač morali privaditi. Lepo bi bilo, ko bi imeli kakšno steno pa bi nanjo kaj lahko pisali." Nadja: "Meni je kar všeč tako, kot je. Se nimam kaj pritoževati." Ravnatelj Zdravko Kavčič barvi, morali popestriti. Prav nič nimam proti temu, da bi njihovim grafitom dali prostor na kakšni steni - bo veliko bolje, da kakšen grafit, recimo, tisti odlični ljubljanski "Ja sam malo žalostan" izpišejo na za to določeno steno kot na novo šolsko klop. Tehnični napredek je pač napredek in lahko bomo prostorne učilnice z malimi dodatki in cvetjem spremenili v prijetno šolsko okolje." • D. ». V Ratečah so na hribček pod cerkvijo postavili JfP° informativno turistično tablo... Foto: J. ]SB0B Gostilna pri Šurcu v Ratečah ima na oknih in na balkonu vsako leto prekrasne rože. Ce bi ocenjevali gostilne v Zgornjesavski dolini po cvetju, bi gostilni Šurc vsaka komis^a zanesljivo podelila prvo nagrado. - Foto: J. Pelko Največ denarja za Plavški travnik Sklad stavbnih zemljišč jeseniške občine je v minulem letu predvsem skrbel za pridobitev projektov komunalnih naprav in investicijskih elaboratov za razvoj gospodarstva. Tako so precej sredstev namenili za urejanje stavbnih zemljišč na Plavškem travniku. Med dragim pa so sofinancirali tudi načrt za Center -Smokuč in za gradnjo obrtne cone v Črni vasi na Blejski Dobravi. Nepovratna sredstva je sklad namenil za sofinanciranje izgradnje telekomunikacijskega omrežja in sicer v višini 2 milijona tolarjev ter za sofinanciranje izgradnje plinifikacije na Jesenicah v višini 1 milijon in 500 tisoč tolarjev. Sklad je nadaljeval s financiranjem vodnega zajetja Plavški Rovt, s sanacijo cevovoda na Blejski Dobravi in ureditev dovozne poti in prestavitev vodovoda v Pišnici. Sklad stavbnih zemljišč je z milijonom tolarjev financiral izgradnjo cevovoda Završnica in za izgradnjo kanalizacijskega kolektorja od občine do Tavčarjeve ulice prispeval 1 milijon in 600 tisoč tolarjev. Alpski vrt in geološka piramida V javna dela so v jeseniški občini vključili tudi predlog Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Javorniškem Rovtu, kjer se ukvarjajo predvsem z organiziranjem srednješolskega življenja v naravi, organizacijo mladinskih raziskovalnih taborov in drugimi dejavnostmi. Letos preurejajo objekt in okolico objekta, kjer je bila nekdaj vojašnica. V javno delo so vključeni trije brezposelni, zaradi terena pa je treba delo opraviti predvsem ročno. Ob objektu namreč urejajo šotorišče, taborni ogenj, zelenice, alpski vrt, geološko piramido, smučišče in sankaško progo. Zaradi obsežnosti del je izvršni svet na njihovo prošnjo sklenil, da se javno delo v Javorniškem Rovtu lahko podaljša za tri mesece, za kar bodo iz občinskega proračuna namenili dodatnih 97 tisoč tolarjev. Zaradi glodalcev vedno več pritožb V jeseniški občini je vse do leta 1992 javno deratizacijo opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, v vsej občini in na vseh objektih, kot to določa občinski odlok. Leta 1992 pa je občina za nabrežine potokov in hudournikov ter za zasebne hiše, za kar je plačnik storitev po občinskem odloku občina, sklenila pogodbe z zasebnim podjetjem Sanitar Radovljica, del deratizacije, kot jo denimo na smetišču in na kanalizaciji opravlja BETA iz Radovljice in tudi za stanovanjske bloke, ki so v upravljanju jeseniškega Dominvesta. Leto kasneje je deratizacijo v nekaterih objektih začel opravljati tudi Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor pa se je iz jeseniške občine umaknil. Po mnenju sanitarnega inšpektorja deratizacija ne poteka več tako učinkovito kot včasih, ko je vse to opravljalo eno podjetje. Tedaj je deratizacija potekala sistematično dvakrat letno, o načinu pa se je Zavod posvetoval s sanitarno inšpekcijo, ki je izvajalca opozorila na kraje, kjer je potrebno bolj učinkovito deratizirati ali deratizacijo tudi ponoviti. Inšpektor pravi, da zaradi konkurence med podjetji akcija ni več koordinirana. Sanitarna inšpekcija zaradi glodalcev prejema več pritožb občanov kot včasih. Lani so deratizacijo, ki jo je v višini 75 tisoč tolarjev plačala občina, izvedli na nabrežinah potokov Jesenica in Javornik, v upravni štabni občine in v nekaj stanovanjskih hišah v krajevnih skupnostih Javornik in Sava. Za 220 tisoč nemških mark škode Društvo prijateljev mladine ima v Novigradu svoje počitniško naselje, ki ga jc letos poleti doletela enaka usoda kot vse slovenske počitniške domove v Istri: zasedli so jih begunci, ki jih niso hoteli zapustiti in tako letošnje poletne sezone za slovenske otroke ni bilo. Ko so tudi v jeseniškem počitniškem naselju popisali in ugotavljali škodo, ki je nastala, ko so bivali begunci, so ugotovili, da jč škode - materialne in tiste, ki je nastala zaradi nedostopnosti počitniških hišic v poletni sezoni za slovenske otroke - za okoli 200 tisoč nemških mark. Inventar je namreč praktično ves uničen, begunci so marsikaj odnesli s seboj, inventura je pač pokazala porazno stanje. Hrvaška vlada je sicer obljubila, da bo deloma povrnila škodo, vendar ne Društvu prijateljev mladine na Jesenicah ne drugim še niso nakazali ničesar. Vsekakor sc bodo morali v občini dogovoriti, kako sanirati objekte, kajti če sc počitniške zmogljivosti ne bodo obnovile, bo škoda zaradi propadanja Še večja. Če denarja za obnovo ne bo, sc zna zgoditi, da bo vrednost objektov, ki ležijo na lepi obali, tako nizka, da bo vabljiva za marsikaterega kupca sosednje države. Čopova domačija bo odprla vrata Obnova Čopovo rojstne hiše v Žirovnici je končana, vsa gradbena dela so zaključili. Denar za obnovo hiše Matije Čopa so prispevale tudi vse slovenske osnovne šole, ko so zbirale denar za obnovo domačije. Čopovo domačijo želijo Še opremiti, otvoritev pa naj bi bila predvidoma 3. decembra - ob rojstnem dnevu velikega Čopovega prijatelja in častilca dr. Franceta Prešerna. Sanacija usedalnikov na Stari Savi Za obnovo stare kasarne na Stari Savi na Jesenicah, ki je spomenik prve kategorije, bo letos Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja namenil 3 milijone tolarjev. Obenem pa se bodo na Stari Savi začela tudi sanacijska dela na območju nekdanjih usedalnikov, kjer so že opravili prve analize odpadnih snovi in so strokovne institucije tudi že predlagale ustrezne ukrepe. Območje naj bi v prihodnje predstavljalo del naravnega parka v okviru muzejskega kompleksa Stara Sava. Še prej pa bodo morali rešiti problem prehodnosti tega območja in opraviti tehnični prevzem Prešernove ceste. Prepoved za motoriste Na eni minulih sej je delegat Mijo Dasovič iz Kranjske Gore predlagal spremembo odloka o javnem redu in miru v jeseniški občini, kajti njegovi sovaŠČani se upravičeno pritožujejo nad vedno bolj številčnimi motoristi, ki se ne vozijo le po cestah - vozijo se kjerkoli, tudi po travnikih, gozdovih in pašnikih. Delegat je na svoje umestno vprašanje dobil odgovor, v katerem pravijo, da bi bilo pobudo, da se prepove vožnja po nekategoriziranih cestah, travnikih in pašnikih, treba natančno opredeliti. Predvsem v smislu, ali gre za omejitev gibanja zaradi hrupa ali za uničevanje zelenih površin, kar jc lahko vsebina dveh različnih odlokov. Lahko pa gre tudi za varstvo naravne in kulturne dediščine, kar naj bi urejal odlok o Triglavskem narodnem parku ali za kršitev javnega reda in miru, kar naj bi urejal odlok o javnem redu in miru.Po naši ustavi se pravica gibanja lahko omeji z zakonom, vendar samo v določenih primerih kot je kazenski postopek, širjenje nalezljivih bolezni in podobno. Vlada v zvezi s to problematiko pripravlja posebno uredbo, ki bi morala biti sprejeta že junija in s katero ureja prepoved vožnje izven cest za motoriste in druga vozila. Za zavarovana območja naj bi veljala prepoved tudi za vožnjo po cestah. Uredbo pripravljajo štiri ministrstva -za kmetijstvo in gozdarstvo, okolje, kulturo in notranje zadeve. Občani proti preimenovanju Titove ceste Jeseniški izvršni svet je razpravljal o predlogu prebivalcev na Poti ilegalcev na Koroški Beli, da se njihova pot preimenuje v Sončno pot;kot sc jc nekdaj imenovala. Ta pobuda je bila poslana Geodetski upravi kot prva pobuda za preimenovanje ulic in cest v jeseniški občini in izvršni svet o tem preimenovanju, o katerem bo sklepala še občinska skupščina, ni imel pripomb. V začetku marca leta 1993 pa so pobudo za preimenovanje Ceste Maršala Tita v Gosposvetsko cesto prejele mestne krajevne skupnosti. Pobudnik je bil predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar. Jeseniški izvršni svet je najprej sklenil, da se pobuda posreduje v enomesečno javno razpravo. V knjigo pripomb je bilo vpisanih 37 pripomb in predlogov z 48 podpisi, od tega samo en predlog ZA, ostali pa so bili proti preimenovanju Titove ceste. Na zaključku javne razprave je sodelovalo 24 prisotnih občanov, ki so bili spet proti preimenovanju v Gosposvetsko cesto, obenem pa so dali pobudo, da se del sedanje Titove od sodišča do mestnega gasilskega doma poimenuje po Rudolfu Maistru. Častni občan občine Glede na predvidene spremembe zakonodaje na področju podeljevanja občinskih priznanj in odlikovanj, so na Jesenicah pripravili predlog novega odloka o priznanjih občine Jesenice. Priznanja občine Jesenice naj bi bila naslednja: imenovanje častnega občana, velika in mala plaketa občine Jesenice, Čufarjeve, Gregorčičeve in Žagarjeve plakete ter inovatorska priznanja. Vsako leto naj bi podelili največ tri velike plakete -zdaj jih je pet in sicer dvema posameznikoma in eno kolektivno priznanje. Vsako leto naj tudi ne bi bile več kot tri Čufarjeve, Gregorčičeve in Žagarjeve plakete, posebne odločbe pa so v odloku namenjene tudi opredelitvi priznanj za inovacije. Naziv častnega občana naj bi se podelil posamezniku za posebne zasluge v boju proti okupatorju in ki je s svojim dolgoletnim delom pomembno prispeval k razvoju družbe. Z denacionalizacijskim postopkom zavlačujejo Pohištvo zmetali na kup in ga - zažgali van Bernik je lastnik in upravičenec hotela Razor v Kranjski Gori in upravičeno zahteva nazaj vsega - tudi restravracijo v spodnjih prostorih. Ko je po vojni leta 1948 prišla prva nacionalizacija, je bil poleg vseh zasebnih kranjskogorskih hotelov nacionaliziran tudi hotel Razor. Tedaj ugleden hotel, v katerem so bili med vojno Nemci, po vojni pa ga je lastnik temeljito obnovil. Lastnik Razorja, danes 89-letni Ivan Bernik, po rodu iz Škofje Loke, je z ženo Marijo in štirimi otroki vse svoje življenje preživel v Kranjski Gori. Nacionalizacija mu je vzela vse: zasebno lastnino in s tem tudi kruh, in ko se je vrnil iz zapora, ker ni hotel ob nacionalizaciji ničesar podpisati, je najprej, delal po mesarijah na Jesenicah in v Kranjski Gori, dokler ni postal direktor mesnice na Jesenicah. Bemikov hotel so tako kot hotel Slavec ali Vitranc v Podkorenu po nacionalizaciji podarili občinskemu podjetju Gorenjka Jesenice. Minula desetletja je bila firma z Razorjem, ki stoji na imenitni točki sredi Kranjske Gore, več ali manj mačehovska: zgornjih prostorov, kjer so Bernikovi po vojni imeli 36 hotelskih postelj, od leta 1947 sploh niso obnovili in tudi restavracija v spodnjih prostorih je bila dolgo časa bolj neugledna. Dokler se nekega dne niso odločili in Razorjevo restavracijo temeljito obnovili, medtem ko je nadstropje ostalo tako, kot je bilo v času nacionalizacijskega odvzema. Nedotaknjeno, s staro Berni-kovo hotelsko opremo za starimi zidovi. Marija in Ivan Bernik, lastnika hotela Razor, sta vložila denaeionalizacijski zahtevek za vrnitev hotela. In zdaj čakata: čakata na cenilce in se ne moreta načuditi: medtem ko je bil Vitranc vrnjen brez problemov, Belci-jan tudi, se prav pri Razorju zapleta. Ivan Bernik pravi: "Odvzeli so mi hotel, zdaj mi mm* ' Hotel Razor sredi Kranjske Gore hočejo vrniti le zgornje prostore, za restavracijo, ki sojo obnovili, pa naj bi plačal odškodnino. Kako naj plačam vloženi delež Gorenj ke, ko imam le sam pokojnino? Želim se pametno pogovoriti, tako da bi izkoriščali še naprej restavracijo, meni pa vsaj plačevali najemnino. Ne zahtevam nemogočega in ne kakšno visoko najemnino, želim le, da se mi vrne vse in da se dogovorimo o pametni najmenini za restavracijo. A nič ni, postopek očitno zavlačujejo." Direktor Gorcnjke ga vsakokrat potolaži, da bo že, a čas teče. Enkrat zboli cenilce, drugič se vse skupaj preloži in nič se ne zgodi. O pač! Pred letošnjim majem je bilo, ko sta Bernikova iz tesnega stanovanja, kjer živita, lahko gledala proti svojemu hotelu in videla, kako je osebje podjetja, ki je 45 let uživalo njun hotel, mrzlično metalo ves stari inventar iz nadstropij na dvorišče. Pospravljali so! In pravi lastnik Ivan Bernik je pri svojih 89 letih lahko gledal, kako mečejo skozi okno njegove, šestare hotelske postelje in omarice in opremo, ki jo je bil kupil po vojni, in ki jo je pri odvzemu natančno popisala tudi tedanja nacionalizacijska komisija. Njegov denaeionalizacijski zahtevek je bil vložen in podjetje se je odločilo, da v primeru, če se pravi lastnik res odloči in pristane na to, da se mu vrnejo le stari zgornji prostori, ne dobi nazaj tudi svoje lastne stare opreme. Da njih samih ne bilo sram, da 45 let res niso pospravili, ali kaj?!? Menda so to staro pohištvo nato zapeljali za hotel Larix in ga zažgali. Moral je biti veličasten prvomajski kres! Da komaj verjameš! Ivan Bernik zahteva samo to, kar mu je bilo odvzeto. Odvzet pa mu je bil hotel in ne samo zgornji prostori, ki mu jih - malovredne, ker niso vzdrževani - ponujajo v vrnitev. Kot da bi se norčevali: kaj pa naj počne le z zgornjimi prostori, ki jih je treba pošteno adaptirati? Koliko očitnih krivic in nagajanja mora človek prenesti! Ivanu Berniku ne prizanašajo niti pri njegovih 89 letih! Kakorkoli se že razume, da podjetje ščiti svoje interese, so vsaj v postopkih, ki jih vodijo proti priletnemu Ivanu Berniku, ki ni eden izmed dedičev Razorja, ampak njegov pravi lastnik, že zlobni in - že tudi nemoralni. * Đ-Sedej Elektriko izklopijo, ogrevanja ne morejo Ob toplem radiatorju 800 dolžnikov odjetju Kres, ki skrbi za ogrevanje mesta, za ogrevanje dolguje milijonov tolarjev, 29 občanov pa že več let ogrevanja sploh ne Podjetje Kres, d.o.o., ki v jeseniški občini skrbi za daljinsko ogrevanje mesta iz vročevoda v Železarni, je septembra s posebnim dopisom obvestilo izvršni svet o problematiki neplačevanja ogrevanja. Pripravili so analizo neplačnikov vse od januar-ja leta 1990 do julija letošnjega leta. Kaj o tej problematiki Sravi direktor Kresa inž. rane Noč? Zakaj ste poslali spisek dolžnikov izvršnemu svetu? "Za nas je izpis dolžnikov pripravil Dominvest, ki skrbi za plačevanje ogrevanja. Ne-plačnike ali dolžnike delimo med občane, ki neredno ali sploh ne plačujejo ogrevanja in na podjetja, ki so v zaostanku s plačilom. Ocenili smo namreč, da je problem predvsem pri zasebnih neplačni-kih tako velik, da se mora vključiti jeseniški izvršni svet, saj je tudi občina lastnica stanovanj, v katerih živijo tisti, ki nc plačujejo." Koliko jih je? "Dominvest nam je poslal spisek 29 občanov, ki nam dolgujejo plačilo ogrevanja od 31 do 55 mesecev. To so kronični neplačniki, ki so večinoma tudi socialno ogroženi. Dobijo morda 20 tisoč tolarjev mesečno in s tem poleg ostalih stroškov ne morejo plačati ogrevanja. Elektriko že morajo, saj jim jo sicer takoj odklopijo, mi pa ogrevanja v neki stolpnici nc moremo posamezniku odklopiti. So tudi taki, ki so formalno nosilci stanovanjske pravice, pa so stanovanje oddali drugemu, ki si misli, zakaj bi jaz plačeval, saj je lastnik stanovanja nekdo drug! Stroški tožb takih posameznikov so vedno večji, zato moramo skupaj z izvršnim svetom nekaj storiti " Kaj se jim lahko zgodi? "Pravzaprav ne kaj posebnega, saj stanovanjski zakon vsaj socialno ogrožene še naprej ščiti in jim priporoča, naj zaprosijo za socialno pomoč. Sam sem celo prese nečen, da se socialno ogroženi tega zakonskega določila bolj ne poslužujejo in številni redno plačujejo, čeprav imajo zelo nizke prejemke. Mislim, da jih je sram, da bi prosili Te dolžnike, ki nam dolgujejo že leta in leta, ki so nezapo-slciu in bi bil rubež neuspešen, bo treba preseliti v tako imenovana socialna stanovanja, ki jih poznajo povsod po svetu in ki so nižjega stanovanjskega standarda." Kaj pa ostali neplačniki? "Na Jesenicah je 3000 stanovanj, v katerih biva 8.(XX) občanov. 800 strank nam za ogrevanje dolguje od enega do 55 mesecev ali skupaj 4.590 mesecev, kar naj bi bilo po zdajšnjih cenah 19 milijonov tolarjev. Pomemben zne sek, če vemo, da bi lahko s tem denarjem opravilipo-membne vzdrževalne posege, veliko, če pomislimo na redno izgubo ob koncu leta. Laj* so nam bili dolžni 3.000 mesecev Čeprav se velik0 sliši, je vendarle res, da ne presegamo republiškega pov' prečja, ki pravi: vedno Je okoli 6 odstotkov takih, k« sc plačilu stalno izogibajo...- Veliko je takih, ki vam dolgujejo plačilo le za dva meseca. Namerno? "Mislim, da ne, da gre Wj nerednost pri plačevanju, saj je na drugi strani ogronin takih, ki plačajo takoj, *° dobijo položnico. Vmes pa K seveda nekaj "kapitalcev , so se odločili, da pač nc D0» plačevali." Zdaj so postali mnog' lastniki stanovanj. Kako 9* če lastnik ne ho plačal ogr vanj a? "Mislim, da bi moralo bij! tako: če lastnik ne Plača>."£ bi mu posebna občinska s" ba preskrbela socialno stan vanje, kjer je stand-r komunalnih stroritev zna HiXji. Počasi bo le rrn^. prodreti miselnost, da i-' ■ na prinaša neke obvefl><£J in če ne boš plačeval, postavil pod vprašaj »y premoženje." ^ Scdt.j Kranjce zabava angleški humor ^anjce zabava angiesKi numui Pokvarjeno? To je treba gledat! ___i ._ Pokvarjeno. Komedija angleškega avtorja Rayja Coo-"eyja, v prevodu Jakoba Jaša Kende, režiji Mirana Kende, I desetimi imenitnimi igralci Jeseniškega teatra, je neverjetno vžgala: gledališče Tone Cufar je dalo na oder rekord-ijn 40 predstav in oni dan z 'darilom razveselilo desettiso-f gledalko te komedije: Nadjo Pipa iz Ljubljane. V resnici se je dvorana ob .sleherni uprizoritvi komedije '|°kvarjeno do solz nasmeja-in privabila v gledališče gledalke in gledalce, ki so bili jnasploh prvič v gledališču p ust do ust je siu J°kvarjeno? To je treba gle šlo. lišče, se je to zgodilo le otroški igrici Obtoženi volk, ki je doživela 43 uprizoritev," pravi direktorica gledališča in igralka Alenka Bole - Vrabec "Študij predstave je bil kar naporen, kajti komedija je garanje," nadaljuje. "Mislim, da je uspeh komedije v tem, ker je nastala v spletu srečnih okoliščin. V tem smislu, da je komedija pisana z vsem obrtnim znanjem angleškega avtorja, ki jo napisal tudi komedijo Zbeži od žene, obenem pa je režiser in igralski ansambel izjemno uigran. Angleški humor očitno Kranjce najbolj zabava. Nam, ki igramo, je v ponos, da predstava tudi po toliko ponovitvah ostaja na enakem dat'i ^"Gledališče Tone Čufar je s p , uPrizoritvami komedije kvalitetnem nivoju, ui »c m, le i^jfno' °d katerih jih je če tako rečem, "razšlampala" do i na gostovanjih, in je vsakič znova prijetno fcjjjjjr0 rekord. Prvič se je presenečenje. Že lani, ko smo Dr h ^a Je m'a ena 'zmL'd jo uvrstili v redni repertoar in jjj. J*stav za odrasle kar 40- po premieri, smo slutili, da bo 0I na odru. Tedaj, ko so doživela uspeh, saj je zares v^J^jbcdj obiskovali gleda- odlična komedija Pečani so ogorčeni: II Mladi in prosti čas Vrabec in Igor Škr\j v komediji Zanimivo je videti, kako zabava: včasih se dvorana odzove na intelektualno ko-miko, včasih se radoživo zasmeji ob situacijski komiki. Na vsaki predstavi se nam, igralcem, zgodi kakšna nova žgečkljivost - nov izraz, kakšna nova gesta in znamo presenetiti drug drugega. Upamo, da bo komedija Pokvarjeno doživela 50 predstav. Na sporedu bo spet ob koncu novembra - zdaj se v gledališču Tone Čufar pripravljamo na tradicionalne Čufarjeve dneve." V predstavi Pokvarjeno igrajo: Franci Černe, Alenka Bole - Vrabec, Klemen Košir, Bernarda Gašperčič, Igor Škrlj, Tatjana Košir, Klemen Klemene, Borut Verovšek, Ivan Berlot, Mira Bolte, posvetili pa so jo scenografu Jožetu Bediču, ki v gledališču praznuje 40 let svojega plodnega dela, in ki je postavil sceno tudi za komedijo Pokvarjeno. Zbori jeseniške občinske skupščine so letos uvrstili na dnevni red tudi obravnavo celovite problematike v zvezi z naraščanjem mladinske kriminalitete in prestopništva. Izvršni svet je namreč ugotovil, da so podatki o naraščanju mladinske kriminalitete in prestopništva povod za skrb in za nujne ukrepe. Zato so v proračun občine za letos vključili novo postavko: preventivni ukrepi. Pobudo za organiziranje kvalitetnejše izrabe prostega Časa mladine je dal tudi Urad Republike Slovenije za mladino, ki deluje v okviru Ministrstva za šolstvo in šport. Med akcijami, za katere so se na Jesenicah zavzeli, je tudi raziskava o tem, kako mladi na Jesenicahpreživljajo prosti čas. V raziskavo naj bi zajeli 50 odstokov občanov - učencev v vseh krajevnih skupnostih, cena raziskave, ki jo bo izvedel profesor Aleksander Kli-nar, pa naj ne bi presegla 300 tisoč tolarjev. Odločili so proti naši volji" tSa Zgornjesavska dolina naj bi bila občina Kranjska Gora, česar pa Ratečani ne b°do kar tako sprejeli, saj so bili edini ki so glasovali ZA svojo občino. Par*doks pa tak! ,V Jeseniški občini so edinole v Ratečah Skovali ZA svojo občino, upajoč, da bodo ..obili občino s posebnim statusom, zdaj pa il" jc državni zbor uvrstil pod občino p^njska Gora, kjer so bih prebivalci KOTl svoji občini. Eni so bili ZA, pa je llso dobili, eni pa PROTI, pa so jo dobili. Kdo bi mogel to verjeti in kdo lahko sploh to razume? Kdor Ratcčanc pozna, jc lahko zanesljivo prepričan, da so hudo užaljeni in prizadeti. H Kranjski Gori pa žc ne. Predvsem nc h Kranjski Gori! Kaj pravijo o tej čudni kombi- naciji tisti, ki smo jih po naključju ustavili v Ratečah: Anica Kavalar iz Rateč: "Upali smo, da bo boljš, kot je bilo, in da bomo dobili svojo občino. Zaradi obmejne lege in zaradi posebnosti, ki so značilne za Rateče. Ne morem verjeti, kako so mogli to storiti: Kranjski Gori priznati občino, čeprav so bili Kranjskogor-ci proti, nam pa ne." Marjana Veber iz Rateč: "Na referendumu sem glasovala za občino Rateče, saj je nekdaj že bila. Zdaj sodimo pod občino Kranjska Gora in so torej proti naši volji obšli rezultate referenduma. To se ne bo dobro izteklo." Nadica Osvald iz Rateč: "Kraj je majhen in edino, kar sem si Vinko Košir želela, ko sem glasovala za občino Rateče, je bilo to, da bi dobili svojo šolo. Osemletko. Zdaj imamo samo vrtec. Ne razumem, kako so se v Ljubljani mogli tako odločiti." Mirko Košir iz Kranjske Gore: "Odločitev je pač odločitev in spoštovati jo bomo morali. Občina Kranjska Gora je nekdaj že bila m sam nimam popolnoma nič proti, da spet živim v svoji občini - občini Kranjska Gora." Franc Markelj iz Rateč: "Pravzaprav me ta tema ne zanima Franc Markelj Vida Rožič dosti, vendar se nikakor ne zdi prav, da bi Rateče sodile pod Kranjsko Goro. Nikoli se nismo prav prijetno gledali in razumeli. Že zaradi tega, ker imamo toliko zemlje na italijanski strani, bi morali postati svoja občina." Vida Rožič iz Rateč: "Verjemite mi - Ratečani tega ne bodo kar tako sprejeli, saj si vsi želijo svojo občino. Kako jo morejo imeti v Kranjski Gori, ko pa zanjo sploh niso glasovali? Marsikaterega Ratečana zaradi te odločitve, ki je proti volji ljudi, ne bo na lokalne volitve." D. S. Marjana Veber SI ZCUTC BITI MCD PRVIMI, r^pMt KI BODO HVUNDflIJCVO VOZILO WyW PftCIZKUSlU NA SL0VCHSKIH CCSTAH ? Povsem nov celovit sistem kakovostnih in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovanj AVTOAdriatic za Gorenjsko Za vse podrobne podatke pokličite po tel. KR 211-688, na področju Škofje Loke pa po tel. 623-262. Adriatic HYUnDRI Salon HYUNDAI v Šenčurju in na Jesenicah,vam v SOBOTO, 15. oktobra 1994, odpirata svoja vrata! Vabimo vas, da nas obiščete med 9. in 15. uro: Servis HVUNDAI. Janez Kadivec, Pipanova 46,Šenčur in D\A- G, Marko Frelih, Janeza Finžgarja 5, Jesenice Salon vozil Gregorčičeva 8, KRANJ, telefon. 064 211-380 Cena do registracije z 10 % popustom AX First 1.1 i: 1.210.950 SIT 2X Reflex 1.41: 1.747.980 SIT Jantia 1.8i: 2.600.910 SIT XM Sensation 2.0i: 3.978.180 SIT CIMOS CITROEN ^0 6° za a9- s 7 % popustom 1.251.315 SIT 1.806.246 SIT 2.687.607 SIT 4.110.786 SIT &° »MERKUR i 0 % POPUST VSE MODELE v zalogi za takojšnja plačila (7 % POPUST pri plačilu na kredit R + 14, 4 leta) Ureditveni načrt Zelencev V jeseniški občini so že obravnavali in sprejeli predlog izhodišč in usmeritev Za ureditveni načrt Zelenci, na osnovi katerega bo avtor v drugi fazi pripravili osnutek ureditvenega načrta, dokončno pa naj bi ga sprejeli na zborih občinske skupščine. Predlog obsega varstvene ukrepe v Zelencih in Korenskih blatih, sanacijo nasutij in prometnih površin, ureditev odtočnih razmer in zavarovanje pred zamuljevanjem ter ureditev za obiskovalce. Pešpoti bodo potekale pretežno po sedanjih poteh, do Zelencev kot naravnega rezervata pa naj bi dostop omogočili tudi kolesarjem. Sedanje parkirišče naj bi dodatno opremili s klopmi tn mizami ter z informacijami in smerokazi. Naravni rezervat bo tako lepo in dostojno urejen, z vsemi potrebnimi informacijami, ki si iih želijo številni obiskovalci, ki že danes obiskujejo Zelenec. foto bobnar Tik pred vstopom v Kranjsko Goro, ob avtocesti, se na zasebni hiši sramež{jivo skriva naslednja tabla: Candidate Winter Olumpic Games 2002 Slovenia, Italia, Austria. Gre seveda za kandidaturo Kranjske Gore v sklopu treh dežel za olimpijske igre leta 2002. Lepo, da je tabla izdelana, ni pa jasno, čemu se tako neopazno skriva na zasebni hiši. Če bi hoteli popotnike res opozoriti na kandidaturo Kranjske Gore, bi pa že morali poskrbeti za kaj bolj veličastnega ali vsaj - bo\j opaznega... • Foto: J. Pelko Na trgu pred kranjskogorsko cerkvijo že nekaj let stoji tabla, na katero so graditelji novega trgovskega centra zapisali: Na tem mestu bomo gradili objekt Športno prireditveni center. Predvideni rok izgradnje od marca do decembra. Vabimo k nakupu trgovsko -poslovnih prostorov. Vse informacije SCT - TOZD Inženiring Ljubljana. In kako danes izgleda ta Športno prireditveni center? Zgrajen je, v njem pa nič ni. O poč: pisarna krajevne skupnosti. Lokali so zgrajeni, v njih pa nikogar ni...- Foto: J. Pelko Kranjski Gori ni ravno v ponos, da ima v središču vasi sicer lepo postavljene, a vendar le smetnjake... Foto: J. Pelko Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so postavili tudi vprašanje, čemu so pred gimnazijo, ki je že obnovljena, še vedno veliki panoji. Direktor gimnazije je pojasnil, da bodo z ureditvijo okolice odstranili tudi panoje...- Foto: J. Pelko POSEBNA PONUDBA v času od 5. do 30. oktobra oziroma do razprodaje zalog! vri* FIESTA že od 17.950 DEM! ESCORT že od 23.450 DEM! 9° KMALU... MONDEO že od 29.950 DEM! AVTOmSA KAPOSI, LJubljana, T*.: 061/301-722; Servis Bail|, Ljubljana. Tel 061/50-903; Servis Tr*m. Mengeš. Tel 061/721 720, JMK Avto, Ljubkana, Tel 081/13-12028. Avtousluga doo, Ljubljana. Tel 061/667 846, Avtomobil dno, ljubl|ana Tol 061/16 86-432 Mustang doo Radovl)ea Tel 0647714-300, Servis Frkc, Lesce, Tel 064/718-440. Avto M doo. Trtic. Tel 0MM3X Serv« Tnlar Kranj, Tel 064/332-711 Avtoprom doo, Kočevje. Tel 061/856 292, Servis Hr.bar, /agono, Tel 0601/64-03^ AVTO RBINEK, Zg Kunoota, Tel 082/656-120; Aulo Sport Snop doo, Slovenska Bistrica. Tel 062/811 394, Leasmg doo, Šmartno pn SI Gradcu Tel 0602/53-683. Les avlo. Ptuj. Tel 062/771 -941, AVTO CEUE doo Celje, Tet,: 063/31-919; Avto Cel)e Vetonje Velenje, Tel 063/851 060, Avto Cel|e Žalec, Žalec, Tel 063/712 116 Avto Cel|e Šentjur, Šentjur. Tel 063/741 292^ Avto Ahtik - Trnove, Celje, Tel 063/461 193. Servis Krbavac, Šmartno ob Paki, Tel 063/885-218; Avto Edo, Podplat. Tel 063/824 298, PSC PAIČ. Krika vas, Tel 0608/61-450; Servis Groznik, Trebnje. Te) 068/4*701. PSC Stepan, Črnomelj, Tel 068/52 407 AT 4 R doo, Sevnica, Tel 0608/41 350, CMM TRADE doo, Nova Gorica, Tel.: 065/21-185; Avtocenter Baje doo, Ajdovščina Tel 065/181-235; Avtoservis Gorensček, Kobarid, Tel 085/85-128, Avto Dom GVS doo, Idrija. Tel 065771056 NOVA d.o.o Kope», Tel. 066/31-525; "Avto mobtT, Sežana. Tel 067/32 110. SOS. COMPANV doo, Murska Sobota, Tel: 069/23-507; Tnotehna doo Lendava, Tel 069/75O74 Tudi Brigita Bukovec vozi Ford! KAJ BO KMALU? [ Dopolnite besedilo na kuponu ter ga nalepljenega na dopisnici pošljite najkasneje do 13.10. '94 na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Nc pozabite pripisati svojega naslova, tri srečneže čakajo lepe nagrade! ------g«c- KMALU <3j(> T><- 4e ČETRTEK, 13. OKTOBRA ij?5 Otroški program Tedenski izbor K Poročila £°0 Colette: Svitanje, ponoviti francoske drame I'-«) Slovenski utrinki, oddaja Rttarske TV •JO TV dnevnik Otroški program: Živ žav 1& ?e9iona!ni studio Maribor 1*0 Štiri v vrsto, TV igrica K Risanka K5IV dnevnik 2, Vreme ■J5 Šport •JO Neverjetne zgodbe fcfi tednik 2-JO TV dnevnik rp5 Sova Ledališče Ravja Bradburyja, J^adsko-novozelandska nani- j^er in jug, ameriška nadalje- 'ftVO Eurovevvs 14.20 Kinoteka: £>s filmov H. Bogarta: Veliki Kn: ameriški film (čb) 16.10 muziku", otroška oddaja yj Makedonije 16.40 V vrtincu Vr. ♦ Sova, ponovitev 18.45 Že \Sf 19.05 Majhne skrivnosti Wk,h kuharskih mojstrov k-'''5 Tok, tok, kontaktna od-Jla Za mladostnike 20.05 Moš-ženske 21.05 Večer jonske TV 1.00 TV jutri loSLp°ročiia 8.00 Dobro jutro Poročila 10.05 Šolski profil 12-°° Poročila 12.05 TV to"* 12.15 Divja vrtnica, meto *a nadaljevanka 12.40 Mono-^13.20 Ves svet je oder, Hi£ska dokumentarna serija ^'V0 V avtobusu, humoristična arnS.14-25 Talna organizacija, »a nanizanka 15.10 Ve-žna« ? brodolomca, ameriški ONofantastični film 17.00 Ha ne3 danes 1800 porocila Kolo sreče 18.35 Santa l^ra, ameriška nadaljevanka W ^ dnevn'k 20.15 Iz stran-(JKega živlienja 21.00 Nocoj z *1dn Zabavnoglasbena oddaja k|u"J°Poročila 21.45 Poslovni P ° 22.35 Slika na sliko 0.20 WClla v nemščini 0.25 Sanje t-1* rneja NowEf ko,edar 17.25 Krivec, iSn t nada,)ovanke 18.15 9-1s t01"62 okvirja, ponovitev ?0.1S 7Sa"ka 19.30 Dnevnik Sva t( misliš. da 'maš Sžani,dn2leška humoristična NjSSSS! 2045 Kr,vec- 2ad"i' Ulic?fevanke 21.40 Barretovi ^ 23 ocW;mP°le. ameriški čb fc- 25 Top DJ maq KS Video strani 12.00 Na tjfern platnu 12.15 Luč sve-ponovitev ameriške nadal-^anke 13.05 Call selection, t^ovitev 13.35 Spot tedna tet0 CMT l6-50 sPot tedna LjJ*8 Na velikem platnu 17.10 show 18.00 Video igralni-X-?8'30 Banr>y HiW 19.00 Por-Ca. 19.10 Luč svetlobe Eer,*ka nadaljevanka 20.00 t'a9netoskop 20.40 Pred poro-'■{>• ameriška nanizanka 21.10 počila 21.20 Zlati boben u J*5 Topovska krogla, italijans-i °arvm f,|m 23.05 Zdrava video 23.45 Spot tedna 0.05 S«TRUA 1 8-oo . S°''cijs|?aS * »lik, 9.05 Prva B Smiia^i8' P°n°vitev SJa^ev 12.00 Glasbena f W ^ svojo najhujšo nočno moro." Igralska zasedba je ^^^a Keanu Keeves igra policista, ki rešuje potnike, ? Bullock igra potnico, ki nehote postane vo/nica. .j^ega ... pol enih pred kinom C enter v Kranju, w RW~~tah. odpeljal na enourno kroženje po mestnih ulicah m Toliko da veste, če boste srečali "čuden" avtobus. -e Vprašanje za reševalce nagradne u8anke;ti.t, Jo glavni junak filma Hitrost? Odgovore P°?'l ; „|as, ponedeljka, 17. oktobra, na naslov: CP Gorcnjs*' b 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. ^^559331 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK MčlTA POTROŠNIKOV TOAM KATALOG "HRAM" ^ekko občanov se je na našo flWio pisarno obrnilo glede bajnega kataloga HRAM, %a je izdala družba Trezor, iz Ljubljane. Tudi Zvezi J°šnikov se je zdelo, da gre v peru omenjenega kataloga .Zelo nenavadne pogoje. Sku-P * katalogom in naročilnico, P kateri so navedene nagrade, ihia,C PreJemnik kataloga rl[Šepismo oziroma obvesti-f, Se Je glasilo posebej nanj. i (em obvestilu ni navedeno, rero nagrado bo kupec prejel, _v# pife /e, rffl feo ofc nar-,lu nad 3.000 SIT prejel še ,'?er nagrado - brezplačni j*fn'6ij gospodinjski aparat. Ledene nagrade so najt ylf: sesalec za prah, namiz-yar> pomivalni stroj, sušilec r Perilo, mikrovalovna pečica Vfnbti strojček za plastiko. V r estilu ni navedeno, kaj bo i,an]ezni naročnik prejel in \f)kl obJavlJ^n nagradni sklad. E*?* smo se na Republiško E 0 lnšpekcijo, ki je ob preg- !V otnenjenem podjetju °'0v«/a sledeče. Ob izidu ;aJ°ga je računalnik izbral naročnikov, pa bi prejelo varilni strojček za plastiko (nabavna vrednost tega je okrog 190 SIT). Iz navedenega izhaja, da je družba Trezor, d.o.o., po mnenju Republiškega tržnega inšpektorata, prodajo blaga po katalogu skušala pospešiti na nedovoljen način. Za pospeševanje prodaje je objavila nagradni sklad, v katerem so nekatere nagrade takšne vrednosti, da po mnenju Republiškega tržnega inšpektorata že občutneje presegajo vrednost blaga, s katerim je možno nagrado pridobiti (gre za opcijske posle, ki so prepovedani po Zakonu o varstvu konkurence). Hkrati je tudi izkoristila lahkovernost potrošnikov, saj ti v obvestilu, ki so ga prejeli s katalogom, niso bili seznanjeni, katero nagrado naj bi prejeli, niti kolikšno je število posameznih nagrad (vrednejših nagrad je le 0.014 odstotka celotnega nagradnega sklada). Takšno pospeševanje prodaje je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in pomeni dejanje, s katerim se drugim udeležencem ^rn^r°^n^e, ki bodo prejeli na trgu povzroči škoda ali bi se tj i večjih vrednosti in sicer jim utegnila povzročiti. Repub-L/ ' Pet naročnikov prejelo liški tržni inšpektorat je tako proti družbi Trezor, d.o.o., vložil ovadbo zaradi suma storitve gospodarskega prestopka. c Za prah, dvajset naročni-Ji°rnizni iar, trije naročniki rilo 1 Stro*' suSilnike za lov m Pet naročnikov mikro-no pečico (skupaj 36). Vsi ««. to je približno 250.964 Pravna pisarna ZPS Jure Markič ene smučarskih vozovnic C r%* 41 °*l,ODra " združenje za gostinstvo in turizem je že w5l ° Pre8'ed cen smučarskih vozovnic v novi smučarski NnkV'la->Smu^ars' jmtkn »tjuM m < nii m Mfe 1% nrmštt »«•<*»«» kr/Ove rtti IjOOHUOO STT, 2% >jd Mtavmal SttBMb SHUH&ft Madieijaurd>4W kmečkega turizma in Dovžanove soteske, za prihodnost i imajo več načrtov za celostno urejanje podeželja, od OVOJI športno-rekrcativnih dejavnosti do lova in sirarstva. S. Saje Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč Država je največji kmet Republika Slovenija je na podlagi lastninskih zakonov postala lastnica 560 tisoč hektarjev zemljišč, s katerimi v njenem imenu gospodari marca lani ustanovljeni sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Državna zemljišča, med katerimi je v naravi okrog 400 tisoč hektarjev gozdov in 160 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, predstavljajo več kot četrtino površine Slovenije, ležijo na 988 tisoč parcelah in so vpisana na približno 84 tisoč posestnih listih. Večina zemljišč je v zemljiški knjigi in v katastru lastninsko - pravno neurejena, dodatne težave pa povzročajo tudi neodmerjene ceste in zeml- 1'isča, črne gradnje, nedokončane omasacije... V zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov je določba, po kateri bi kmetijska podjetja, gozdnogospodarske organizacije, občine in vsi ostali morali zemljišča prenesti na sklad do 11. septembra lani. Čeprav vsi niso spoštovali zakonsko določene- ga roka, je večina zemljišča le prenesla na sklad. Pomisleke izražajo le nekatera velika kmetijska podjetja, zaskrbljena zaradi zakupnine, ki naj bi pretirano obremenila pridelovalne stroške oz. odkupne cene pridelkov. Nekaj občin je dalo ustavnemu sodišču celo pobudo, da preceni ustavnost in zakonitost prenosa zemljišč, ki so jih kupila, podedovala oz. so jim bila podarjena. Med kmetijskimi podjetji so tudi takšna, ki štejejo družbena zemljišča za svojo lastnino, kot neločljivi del tega, kar so zgradila na njih. Čeprav je zakon določil sklad za edinega upravljalca državnih zemljišč v Sloveniji, v nekaterih republiških ustanovah menijo, da so tudi upravičeni v imenu države upravljati z zemljišči, jih dajati v zakup in pobirati zakupnino. Enoletni zakup Koje začel veljati zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, je bilo približno trideset odstotkov zemljišč, ki so prešla v upravljanje sklada, v zakupu (pretežno) kmetov, medtem ko so ostala zemljišča obdelovali kombinati, zadruge in drugi. Pri sklepanju novih in obnavljanju starin zakupnih razmerij se največje težave pojavljajo pri zemljiščih, ki jih bo po zakonu o denacionalizaciji treba vrniti nekdanjim lastnikom. Ker sklad v takšnih primerih lahko sklepa pogodbe te za eno leto, nekateri zakupniki ne kažejo pravega interesa za skrbno obdelovanje. Letne zakupnine na državnih zemljiščih znašajo od 40 do 400 mark za hektar in so odvisne od kakovosti zemljišča, lege in ostalih ekonomskih vplivov. Sklad kupil 65 hektarjev gozdov Sklad je lani kupil približno 65 hektarjev gozdov v Triglavskem narodnem parku, na Pohorju in v Iški. Ker gre za zemljišča, na katerih velja posebni režim varovanja in gospodarjenja, bi v primeru, če tega ne bi storil, moral lastnikom plačevati odškodnino za zmanjšani hektarski dohodek V zadnjem času dobiva ponudbe za odkup zemljišč tudi od tujih, hrvaških državljanov, vendar jih zaradi pomanjkanja denarja ne more odkupiti. Deset tisoč hektarjev pozidanih zemljišč S prenosom družbenih zemljišč na državo je zavezanec za vrnitev po vojni podržavljenih zemljišč postal sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. V upravi sklada ugotavljajo, da bo pri denacionalizaciji najtežji pro blem, kako tistim, ki jim zemljišč zato, ker so pozidana, ni mogoče vrniti v naravi, zagotoviti nadomestna zemljišča. V Sloveniji je bilo namreč v povojnem času pozidanih ali kako drugače uničenih orog 10.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, predvsem tistih, ki so bila nacionalizirana oz. so postala družbena lastnina. Lastniški problemi se pojavljajo tudi pri zemljiščih, ki so bila še pred uveljavitvijo zakona o skladu prenesena na republiški sklad za razvoj. Nekaj kmetijskih podjetij in zadrug želi tudi v prihodnje dajati državna zemljišča v zakup kmetom, svojim zadružnikom-Pri tem po oceni strokovnih delavcev sklada ne gre le za finančni interes, ampak tudi za to, da bi jih z zakupnim razmerjem prisilili k oddaji kmetijskih pridelkov v zadrugo. Velik problem so tudi nedokončani komasacijski postopki, ki so od 1976. do 1991. leta potekali na 52.500 hektarjih kmetijskih zemljišč. Iz lanske analize, ki jo /« pripravilo ministrstvo za kmetijstvo m gozdarstvo, je razvidno, da je od 220 začetih komasacijskih postopkov končanih le 88. Ovira za hitrejši prenos zemljišč na sklad so tudi finance. Izračun namreč kaže, da bo za prenos 988 tisoč parcel na sklad potrebnih 317 milijonov tolarjev. Priprava skoraj enega milijona zemljiškoknjižnih izp's' kov pa bo tudi veliko breme za zemljiško knjigo. • C. Z. Zakaj na Gorenjskem ni soje h- Soja le na senčni strani Alp Eden od profesorjev N'°lc0tj Diike fakultete se je sicer ^ koncu sedemdesetih in uk' nda' Kranj - V javnosti je pogosto slišati vprašanje, zakaj je na avstrijskem Koroškem, predvsem v okolici Celovca, videti kar precej njiv soje, pri nas, kjer so podnebne in vremenske razmere podobne koroškim ali so (na sončni strani Alp) še malo ugodnejše, pa je ni. Odgovor smo poiskali pri strokovnjakih, v gorenjski kmetijski svetovalni službi, kjer nam jc mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo, povedal, da v kmetijsko razvitih državah očitno dajejo več poudarka tudi poljščinam, ki so manj razširjene in med katere zanesljivo sodi tudi soja. Na Gorenjskem je nikdar ni bilo veliko. Na nekaterih kmetijah so jo v preteklosti pridelovali za lastne potrebe, ne pa za prodajo, medtem ko jo je zdaj mogoče videvati samo še na vrtovih. Čeprav vsebuje veli ko beljakovin, ki jih v krmnem obroku potrebujejo goveda, ni pričakovati, da bi jo na Gorenjskem (kljub zelo razviti živinoreji) začeli pri delovati v večjem obsegu. Ob tem, da je na kmetijah v setvenem kolobarju dovolj "prostora" lc za krompir, (silažno) koruzo in deloma TOVARNA OBUTVE "PEKO" TRŽIČ - TEP OVE sprejme v delovno razmerje - REZKALCA in - ROČNEGA ORODJARJA Od kandidatov se zahteva, da imajo končano poklicno šolo. Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. za pšenico, tudi m semena, ki ni bilo primerno za gor- :a pšenico ci hi bilo enjske podnebne razmere. začetku osemdesetih let varjal s selekcijo, vel "alpska soja" ni imela bone možnosti, da se v kurenci z vojvodinskim' . drugimi uvrsti na {c i0\, jugoslovanski sortni 11 0. Soja bi se po mnenju s kovnjakov na Gorenjs* "prijela" le. če bi W£ razpolago za gorenjsKt- ^ mere primerno seme m C*, pridelava zagotavljala p«"' ?c ren dohodek. Seme W lahko nekako dobili inr razmnožili, malo pa je ., nosti, da hi bilo P"4,c,t „a|m v alpskih razmerah e" produktivno kot v krnetiP državah s toplejšim ozracj • C. Z. Drugi avkcijsko borzni .sestanek Na avkciji nič, na borzi le fižol Ljubljana V četrtek je bil v Ljubljani drugi fvk^jjS! borzni sestanek Splošne kmetijske avkcijske in bo družbe (SKAD-a). Na avkciji jc kotiralo uv*n£af pridelkov (predvsem sadje in vrtnine), i>d teg« polovica uvoženih. Prodali niso ničesar, tudi P^JLjaJi vostnega krompirja sante in desirce ne, ki so ga RrELvg po 19 tolarjev za kilogram; povpraševanje pa jc Wj cvetači, hrenu, melancanih, rdeči pesi in kisli rep • ^ borznem sestanku so prvič ponujali tudi žita (ject koruzo) in meso. Prodali so le severnoameriški Iižoi * kakovosti (cena l«H) tolarjev za kilogram), povprast ' j( >a je bilo tudi po odojkih, ki pa na borzi niso a ^ Naslednji avkcijsko-borzni sestanek bo v četne . iktobra. • C Z. IZŠLA JE NOVA . A^^i* ŠTEVILKA REVIJE J^W®^ '* vsebine: •Intervju z dr. Zdenkom Verdnikom: "Nogomet v Sloveniji še dolgo ne bo št. 11". •"Slovenski hokejisti smo prepoceni!" pravi Igor Beribak, hokejist Olimpije Hertza. •Franziska van Almsick - najbolj razvpita plavalka na svetu. •Poslovnež: Andrej Mesaric • direktor Henkel Zlatoroga: "šport mi res veliko pomeni." REVIJA E-ŠPORT VAS ŽE ČAKA PRI VAŠEM PRODAJALCU ČASOPISOV. UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje 5 Y S T E M S u* podjele za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 V četrtek se začenja letošnje državno hokejsko prvenstvo SEDEM EKIP ZA ČETRTO ZVEZDICO Največ možnosti za naslov državnega hokejskega prvaka imata tudi v tej sezoni ekipi Acroniksa Jesenic in Olimpije Hertz, pa tudi Inntal Celje in Sportina Bled ne nameravata *grati stranske vloge - V Kranju je še vedno največji problem ledena ploskev Kranj, Bled, Jesenice, 10. oktobra - Številni ljubitelji hokeja pri na$ te dni nimajo občutka, da se letošnja sezona pravzaprav šele JJČenja, saj so najboljše štiri ekipe že začele (Sportina in Olimpija Hertz pa tudi že zaključila) tekmovanje v evropski ligi. Te štiri ejdpe, ki so prve dobile led v domačih dvoranah so že dobro j^grane, kako pa so se na novo sezono pripravili pri Triglavu, Maribor Leljaku in Slaviji Jati pa bomo videli že prav kmalu, saj 88 *a četrtek začenja letošnje državno prvenstvo. V prvem delu prvenstva, ki °o potekal od 13. oktobra do 9. decembra, bodo moštva igrala vsako z vsakim doma in v gosteh. Po enomesečnem odmoru bodo po novem letu najboljši štirje klubi igrali vsak z vsakim po dvakrat doma in v gosteh ter po enkrat Z moštvi, ki bodo uvrščena od 5. do 7. mesta. Ta del tekmovanja naj 01 se končal konec februarja, najboljša ekipa pa bo postala Pokalni prvak in imela najboljše »zhodiščc za nastop v končnici Prvenstva. V začetku aprila °°do tekme polfinala konc-nice, sredi aprila pa se bodo ?ačeli finalni obračuni. Tudi letos bodo (tako kot prejšnja tn prvenstva) prvaki prvaki Postali člani ekipe, ki bo prva dosegla štiri zmage. l£D - VEČNI p*OBLEM TRIGLAVA pri kranjskem Triglavu so sc 2e pred leti odločili za kvalitetno deto z. mladimi, ki je Že tbrodilio sadove. Trenutno je v klubu v vseh kategorijah registriranih kar 150 igralcev, mlajše kategorije pa po kvalite-V K lovijo Jeseničane in Ljubljančane. Največji problem *ranjskcga hokeja pa ostaja lcd, saj ga dobijo zadnji od vseh ligaše v. Kot jc pred začetkom prvenstva povedal vodja tokovnega sveta kluba in Pomočnik prvega trenerja ^dravko Sajovic, bo v ekipi ""•glava letos igralo šest tujcev, ^ pa prihajajo iz Slovaške: vratar Robert Kompas, branil 5} Boru Miroslav in Jaroslav HuS«k, ter napadalci Štefan V prvem krogu, 13. oktobra, so pari: Olimpija Hertz - Slavija, Inntal Celje - Maribor, Sportina - Triglav (četrtek oh 18.30 uri) , Jeseničani pa so prosti. Drugi krog bo na sporedu v soboto, 15. oktobra. Škvrka, Vladimir Svitek in Anton Tomko. Poleg njih sta novinca v ekipi še Darko Prus-nik in Boštjan Omerzel. Glede na okrepitve (pa tudi s pomočjo svojih igralcev Drinovca, Ovna, Grosa, Praznika......) in trenerja Františka Lehockva, imajo Tri-glavani željo poseči v boj za četrto mesto. SPORTINA LAHKO PRESENETI Po nastopu v donavski skupini evropske lige, ki so jo hokejisti Sportine odigrali v spreminjajoči formi, so sedaj že dodobra ogreti. Kot je povedal sekretar kluba Gabrijel Javor, v ekipi ni več Kanadčana Jimmvja Dorevja, domov pa jc odpotoval tudi branilec Sergei Par anionov, v prometni nesreči sc je poškodoval tudi vratar Sergcj Drozdov.ki pa bo v kratkem spet na ledu. Ekipo bo še naprej vodil Rudi Hiti Cilj Blejccv v državnem prvenstvo ostaja uvrstitev med štiri najboljše ekipe, po možnosti na tretje mesto. Vsekakor pa pravijo, da bodo igrali dober, lep in zanimiv hokej, ter da bodo trd nasprotnik vsaki ekipi. Razigrana jeseniška hokejista s pokalom za osvojeni lanski naslov državnega prvaka. Bo tudi po tokratnem državnem prvenstvu v taboru Acroniksa tako veselo? ČETRTA ZVEZDICA ZA ACRONIKSE ?! Čeprav Jeseničanom v letošnji sezoni doslej ni šlo vedno tako, kot so želeli, pa njihov cilj v državnem prvenstvu ostaja jasen - uvrstitev v finale in boj za Četrto hokejsko zvezdico. Ekipa je sicer izgubila dva dobra mlada igralca Iva Jana in Elvisa Bešlagiča, ki sta odšla k večnim rivalom v Ljubljano, vendar pa igralski kader za prvake nikoli ni bil problem, saj v klubu vsako leto vzgojijo vrsto dobrih hokejistov. Pod taktirko Sergeja Borisova bo letos igralo 26 hokejistov, kot je pokazal prvi del sezone, pa bodo vedno večjo vlogo imeli mladi, na čelu z Alešem Sodjo, Dcjanom Varlom, Petrom Rožičem, Sašom Pretnarjem, Matejem Poljanškom in drugimi. * M. Dolanc, V. Stanovnik ZADOVOLJNI KLJUB ZADNJEMU MESTU ^rsk. r C'VV"Sarhe,vi " V mad je bil H(Kimt:">vasarhelyiju turnir prc,ckl1 vikend odigran n"( a.pokal CAOI,A" na šest ekip: nvse, kaicrrt ■nad*. ,JC "»»»topilo < £5™ prvofiaaii S/. s iiRa?lcsi Vl/'m«. S/obiik.'urugo' azentesi Vasutas, Bečeji i/ voii'l? ,!Y,?lav '1'iulavan. so Z eno 0svojiU zadnje mesto osvojeno točko, ki so jo osvojili v »gri z drugoligašem S/.entcsi-^»n Vasutasom, ko so igrali 7/, lahko pa bi celo zmagah, vendar l»n» sodnika iz Madžarske tega "»ti dovolila. Tekmovanje je potekalo v Zclo hladnem vremenu na rw— > mem vremenu na let nem bazenu, kjei temperatura f"koH ni dosegla 10 stopinj ( "»glav jc na turnirju igral v P^tavi: Mat j h/ llomovit (ka-P»«hii), Branko llajdinjak, Boftt Nagota, Žiga Balderman, Ma-leJ Nastran, Jure Kcrn, Gašper ^»fu/nik, Uroš Čimiar, Krik mikovac, Branko Klančar, Ta-d«j Peranovič, Klemen Stroma-1«» urico Galič. Zaradi hladnega vremena in namestitve v letnem kampu ob rcki Tisi, kjer ni bito niti ogre Van)a ,sta se dva člana tudi močnoprehladila (Boris Maige-la m Erik Bukoac). tako da ltcner Rado Cermcl) ni mogel po prvem kolu računati nanju. Kljub vsemu pa so Triglavani prikazali lepo igro z nekaterimi napakami, ki pa jih bodo do odttodl na tekme evropskega pokala pokalnih zmagovalcev žc odpravili. Triglavani so bili najmlajša ekipa, ki je v svojih vrstah imela kar osem Scstnajs-tletnikov. Rezultati: 1. kolo - IIVSC j TRIG1 AV 15:4 (4:0, 4:0, 2:2, 5:2) Strelci za Triglav so bili: Balderman 2, Nastran 1 in Bukovac 1. V uvodni tekmi proti domačim prvoligašem Kranjčani niso imeli veliko možnosti za osvojitev točk. Domačini so prvo in drugo četrtino narekovali močan tempo, ki so ga Kranjčani ujeli Šele v tretji četrtini. Veliko so naredili napak pri igri igralca več, kar so domaČi znali kaznovati. 2. kolo: SZOLNTK : TRIGLAV 17:9 (5:3, 2:2, 4.2, 6:2) Strelci za TViglav : Bukovac 3, Galič 2, po enega pa Ilajdinjak, Balderman, Nastran, PcranoviČ. Vaterpolisti Triglava so sc enakovredno kosali prvi dve četrtini. V nadaljevanju sc je poznalo, da so Madžari telesno bolje pripravljeni, saj sc jim prvenstvo začne žc naslednji vikend. 3. kolo: SFNTESI VIZMU : TRIGLAV 16:2 (3:1, 6:0, 3:1, 4:0) Strelca za Triglav Balderman in Peranovič. V tej tekmi se je videlo, kako dober vaterpolo imajo Madžari. V obrambi so izredno igrali igralca manj in vrata reprezentančnega vratarja Madžarske so bila za Kranjčane dobesedno zaklenjena. 4. kolo: TRIGLAV : SZEN-TES1 VASUTAS 7:7 (1:2, 2:1, 2:1, 2:2) Strelci za Triglav so bili: Balderman 3, Štromajer 2, Ilajdinjak 1 in Stružnik 1 V tem srečanju so bili Kranjčani prav blizu zmage, vendar sta jim sodnika preprečila tako veselje. I,c prvo četrtino so bili Madžarski drugoligaši v vodstvu i m miš« rstvo CESSEsnmiimi:] ROVŠČEK DRUGI Na državnem prvenstvu kolesarjev so največ dobili kolesarji Roga. Nastop Save je bil soliden. V članski dirki jc zmagal Pintanč (Rob), Borut Rovščck (Sava) pa jc bil drugi. Med starejšimi mladinci je Kranjčana Valjavea premagal Rogovec Bergant, čeprav jc veljal Valjavcc za favorita. Med mlajšimi mladinci pa je bil najboljši Plcšnar (HIT Casino). Zmagovalec Pintanč je dokazal, da jc trenutno naš največji mojster za težke proge, prav tako pa je to potrdil tudi Rovščck. nato pa stalno Triglavani. To je bila ena najenakovrednejših tekem na turnirju, na kateir so vaterpolisti Triglava osvojili točko. 5. kolo: PVK BEČEJ : TRIGLAV 12:10 (3:2, 4:4, 4:2, 1:2) Strelci za Triglav: Balderman 4, Nastran 2, Peranovič 2, Galič 1, Stomajer 1. V tekmi s prvoligašem ZRJ so Kranjčani prikazali dobro igor in sc dobro upirali izkušenim vaterpolistom. Srečancj so izgubili v tretji četrtini, ki so jo vaterpolisti Bcčaja dobii z dvema goloma prednosti. Vrstni red: 1 SZENTESI VIZMU 10, 2. SZOLNTK 8, 3. HVSC 6, 4. ZSENTESI VASUTAS 3, 5. PVK BEČEJ 2 in 6. TRIGLAV 1. • Jože MarinČek Slovenski hokej se uveljavlja v Evropi BLESTEČA IGRA JESENIČANOV NA MADŽARSKEM S tremi zmagami se je slovenski državni prvak Acroniks z Jesenic uvrstil na polfinalni turnir državnih prvakov v Malmoeju na Švedskem. Kranj, 11. oktobra - Jeseničani so, ohrabreni s krepkejšo sponzorsko ekipo (ob Acroniju še Oniks), odšli na četrtfinalni turnir državnih prvakov v Budimpešto trdno odločeni zmagati, Čeprav so vedeli, da je predvsem danski prvak Herning zelo nevaren, saj igrajo zanj odlični finski in švedski hokejisti. Razen Acroniksa so v Budimepšti igrali danski prvak Herning, madžarski prvak Ferencvaroš in romunski prvak Steaua. Odločilna je bila prva tekma z Danci. Jeseničani so zaigrali trdo, disciplinirano, brez nepotrebnih napak. Prvo tretjino so dobili z goloma Rahmatuljina in Mlinarca, v drugi tretjini, ki se je končala 2 :2, sta zadela Marko Smolej in Jure Smolej, zmago pa je v zadnji tretjini Acroniksu zagotovil Kadikov. Drugi dve tekmi so Jeseničani lahko igrali bolj sproščeno. Ko so premagali še Steauo s 6 : 1, je bila uvrstitev na polfinalni turnir zagotovljena. Jeseničani so zmagali tudi v tretje. S 6 : 4 so premagali domačine, madžarskega prvaka Ferencvaroš. • J. Košnjek xrrmr <3@RSKI TEKI Tek na Šmarno goro FRANCI TERAŽ IN ANICA ŽIVKO ZMAGALA V soboto, 8. oktobra, je potekal 15. jubilejni tek na Šmarno goro, ki je bil obenem tudi finale slovenskega pokala v gorskem teku. Kot vsa leta doslej, je bila tudi tokrat organizacija na visoki ravni, saj sta tekmovanje odlično pripravila Tomo Šarf in Miha Ledinek s številnimi sodelavci. Proga je bila dobro označena in za vzgled drugim organizatorjem podobnih tekmovanj v Sloveniji. Vseh 230 tekmovalcev od najmaljših do veteranov je bilo zadovoljnih s samo izvedbo tekmovanja. Glede na rezultate je bilo vreme primerno za tekmovanje, čeprav je bilo nekoliko mrzlo in spust nekoliko spolzek. Kot je povedal delegat sekcije za gorske teke pri AZS Radovan Skubic, ki je bil delegat tudi preteklo leto, se je na tem teku marsikaj izboljšalo od lanskoletnega teka in tako se tek na Šmarno goro po organizacijski plati lahko uvršča na sam evropski vrh. Težavnost proge za zvrst teka (gor - dol) bi ta proga lahko služila naslednje leto za izbirno tekmo za odhod reprezentance na svetovni pokal na Škotsko, seveda če se bo odbor odločil za eno samo izbirno tekmo. Z nastopom italijanskih reprezentantov se vidi, da tudi v Sloveniji gorski teki prihajajo v veljavo, kljub nasprotovanju nekaterih. Nastop Italijanov pa je tudi pokazal, kje je vrh slovenskih gorskih tekačev. Sam vrh se s sobotno tekmo v slovenskem pokalu ni spremenil. V skupnem seštevku je pokal osvojil Franci Teraž, ki pa se iz leta v leto težje prebija v vrh. Zmagovalec šmarnogorskega teka je bil italijanski reprezentant Lucio Pregona, za njim pa je v cilj pritekel ravno tako italijanski tekač Luigino Bortoluzzi, na tretje mesto se je uvrstil Roman Hojak, lc sekundo počasnejši pa jc bil favorit tekme Franci Teraž. Tudi pri dekletih je nastop Helene Javornik pokazal, da imamo tudi med maratonkami dobre gorske tekačice. Na drugo mesto se je uvrstila Anica Živko, ki je v skupnem seštevku osvojila pokal Slovenije. Spodbudno je, da se tudi v mladih vrstah rojevajo novi upi za gorske tekače, že sama udeležba mladih je pokazala, da za podmladek ne bo veliko skrbi. Tudi v mladinskih vrstah pri dekletih so premiki v dobro. Na žalost pa v letu 1995 mladinske vrste zapušča naša najboljša mladinka Erika Brojan, ki je v absolutni ženski razvrstitvi osvojila odlično tretje mesto. Rezultati - absolutno: dečki (2,5 km): 1. Boštjan Repanšek 12:20, 2. Jože Mehle 12:27, 3. Dominik Majer 13:06, 4. Igor Jcsenovec 13:10... deklice (2,5 km): 1. Petra Majdič 14:05, 2. Ines Hižar 14:25, 3. Aleksandra Tomovič 14:28, 4. Tina Hižar 14:55... moški (9 km): 1. Lucio Pregona (Ialija) 40:53, 2. Luigino Bortoluzzi (Italija) 42:06, 3. Roman Hojak 42:40, 4. Franci Teraž 42:41, 5. Lado Urh 43:03, 6. Tone Egart 43:17..., ženske (9 km): 1. Helena Javornik 51:00, 2. Anica Zivko 52:43, 3. Erika Brojan 55:57, 4. Miša Ehrich 56:49... • Lojze Kerštan Končane gorenjske balinarske lige BISTRICA ZMAGALA Kranj, 11. oktobra - Z 22. krogom se je končala prva gorenjska balinarska liga. V 22. krogu so bili doseženi naslednji izidi: Center : Koper 2 : 0, Žiri: Zarica 2 : 0, Gradiš : Čirče 2 : 0, Lesce : Sava 2 : 0, Planina : Alpetour 2 : 0, Bistrica pa je bila prosta. Vrstni red: Bistrica 34, Center 32, Gradiš 28, Planina 26, Žiri 22, Lesce 22, Kokra 18, Alj>etour 16, Sava 12, Zarica 6 in Čirče 4. V drugi ligi vzhod so prvi Železniki s 24 točkami. Sledijo Borec 20, Lipa Bitnje 20, Bratov Smuk 18, Predoslje 12, Milje Tcla 10, Center II 6 in Sava II 2. V drugi ligi zahod jc prvi Podnart z 22 točkami. Sledijo Planina 91 16, Kres Javornik 16, Žirovnica 16, Hrušica 16, Šenčur 12, Kokrški log 10 in Visoko 2. • J. K. Prva državna nogometna liga BLEDA PREDSTAVA V IZOLI Živila Naklo v Izoli niso uspela zatresti mreže, zato pa so prejela dva poceni zadetka. Napovedovanega preobrata v igri Naklancev še ni. Kot poročajo očividci in poročevalci s sobotne tekme med Izolo in Živili iz Naklega je bilo to srečanje dveh slabih moštev, od katerih pa so bili domačini boljši. Pri Živilih je manjkal Murnik, vsi drugi pa so igrali. Izolani so povedli v 19. minuti, ko je naklanski vratar Lalič slabo posredoval, Tosič pa je žogo poslal v mrežo. Deset minut kasneje so domačini dosegli drugi gol. Prosti strel ie odlično streljal Perkat in Lalič je bil nemočen. Tekma je bila športna, saj je sodnik pokazal le dva rumena kartona. Naklanci tudi po tem kolu, ko smo pričakovali vsaj neodločen izid glede na dosedanje igre Izole, v spodnjem delu lestvice. Po blesteči zmagi v Kranju v preteklem kolu preobrata torej še ni. V prihodnjem krogu prihaja v Kranj Maribor Branik. Bo morda zveneč nasprotnik motiv za Naklance? • J.K. Tretja državna liga TRIGLAV CRE1NA SPET V BOJU ZA VRH Kranj - V tretji nogometni ligi je moštvo Triglava Creine gostilo Litijo in zmagalo z rezultatom 2:1. Litija je bila vedno neugoden nasprotnik gorenjskim predstavnikom v tretjeligaški konkurenci. Hitri in spretni igralci so vseprevečkrat znali ugnati sicer zagnano, a nemočno igro gorenjskih moštev. Podobno je napovedoval tudi tokratni uvodni del srečanja. Žoga je bila v posesti gostov, ki so imeli tudi nekaj lepih priložnosti, vendar pa sta Kranjčane reševala tako domači vratar Markun kot tudi netočnost gostujočih napadalcev. V nadaljevanju so Triglavani le vzpostavili ravnotežje, središče igre se je vse bolj pomikalo proti obrambni polovici gostov, kjer sta sejala zmedo hitra Egart in Hamzič, ki pa sta bila pri zaključkih napadov premalo domiselna ali natančna, da bi Kranjčani zatresli mrežo. Vseeno jim je to nekoliko nepričakovano uspelo v 30. minuti, ko je najprej Durakovič lepo streljal, zadel vratnico, odbito žogo pa je iz oddaljenosti kakih enajstih metrov v mrežo poslal Egart. V drugem delu so bile moči na igrišču izenačene. Triglavani so naprej z dolgimi natančnimi podajami v globino izkoriščali hitrost obeh omenjenih napadalcev, iz ene takih akcij pa je Hamzič dosegel še drugi zadetek in tako zapečatil usodo Litije, ki je sicer do konca srečanja znižala na 2:1, vendar pa gostujoči igralci za kaj več niso imeli moči. Igrali so Markun, Kovačič, Ceferin, Verbič, Zdešar, Golob, Bajrovič, Karapetrovič, Hamzič, Durakovič, Egart. • Iztok Golob Gorenjska nogometna liga VISOKO BREZ PORAZA V 7. krogu gorenjske nogometne lige so bili doseženi naslednji izidi: Lesce Bled Stiks : Bitnje 2:1, Polet: Zarica 3 : 2, Železniki : Trboje 2 : 1, Britof: Alpina 1 : 2, Visoko : Jelovica LTH 2 : 0 in Sava Sportplan : Šenčur 0:1. Brez zgubljene točke, torej s 14 točkami vodi Visoko. Sledijo Bitnje 10, Sava Sportplan, Zarica, Alpina, Lesce Bled Stiks in Polet pa imajo po 7 točk. Po šest točk imata Jelovica LTH in Železniki, Britof ima 5 točk, Šenčur in Trboje pa po 3. • J.K. SMUČARSKI SKOKI DRŽAVNI PRVAK JE MARKO ŠIMIC Gunclje, 9. oktobra - ŠD Dolomiti je organiziral poletno državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do 13 let. Na 35-metrski skakalnici je nastopilo 72 skakalcev in štirinajstih klubov. Domačini so imeli največ tekmovalcev med najboljšimi. Z dvema najdaljšima skokoma je zmagla član TViglav Telinga Marko Šimic. Tekmeci so bili izredno izenačeni, odstopala sta samo prvouvrščena. Rezultati: 1. Marko Šimic (Triglav Teling) 226,8 T 33 in 34,5 M, 2. Blaž Bilban 215,9 T 33 in 33,5 M, 3. Primož Gostič (oba Dolomiti) 198,6 T 31,5 in 32 M, 4. Simon Podrebršek (Ilirija Center) 198,3 T 31,5 in 31,5 M, 5. Matjaž Jurman (Dolomiti) 197,2 T 31,5 in 30,5 M, 6. Andrej Jezeršek (Triglav Teling) 196,8 T 31,5 in 31,5 M, med najboljših petnajst so se uvrstili še štirje Gorenjci. 9. Urban Zupan, 10. Miha Žnidaršič (oba Tržič), 11. Primož Zupan Urn, 13. Uroš Zvokelj (oba Triglav Teling). Sašu Trpinu prvi naslov Kavne na Koroškem, 9. oktobra - 32 skakalcev se je na 12-metrski skakalnici pomerilo na letošnjem poletnem državnem prvenstvu. Največ uspeha so imeli mladi Gorenjci. Zmago si je priskakal z dvema lepima skokoma Sašo Trpin, član Stola iz Žirovnice. Rezultati: 1. Sašo Trpin (Stol Žirovnica) 204 T 10,75 in 10,25 M, 2. Zvonko Kordež (Triglav Teling) 189 T 10,5 in 10,25 M, 3. Rok Škoflek 179,5 T 10 in 10,25 M, 4. Luka Smagaj (oba Velenje) 177,5 T 10 in 10 M, 5. Mitja Oranič 175,5 T 9,75 in 9,75 M, 6. Domen Ropret (oba Tržič) 174 T 9,25 in 9,5 M, med najboljšimi so bili še: 7. Gregor Miklič (Stol Žirovnica), 9. Matevž Šparovec, 11. Anže Česen, 12. Mitja Mertelj, 13. Rok Žibert (vsi Triglav Teling). Pokal Guncelj Robiju Klemenčiču Gunclje, 9. oktobra - ŠD Dolomiti so organizirali pokal Guncelj v smučarskih skokih za dečke do 11 let. Nastopilo je 26 skakalcev iz 10 klubov. Rezultati: 1. Robi Klemenčič (Alpina Žiri), 2. Marcel Klemenčič, 3. Marko Perše, 4. Andrej Podlipnik (vsi Velenje), 5 Matjaž Repovž, 6. Luka Demšar (oba Dolomiti). Zg. Besnica, 9. oktobra 1994 • J. Bešter 3DBOJK0 MMM Bodo odbojkarice Bleda Avtohit državne prvakinje DVE TEKMI, DVE ZMAGI Lani so bile blejske odbojkarice tretje v državi, najhujše tekmice Celjanke in Mariborčanke. čevja. Zmaga ni bila vprašanje, saj so bile Kočevke slabše in je bila tekma za Blejke dober trening. Dvoboj je bil končan v pičli uri in v dveh setih gostje niso osvojile niti točke. Na Bledu narašča zanimanje za odbojko, saj se je zbralo v dvorani osnovne šole blizu 200 ljudi. Večina je spremljala še moško tekmo domače Minolte s Fužinarjem, ki je bila po dvoboju žensk. Trener odbojkaric Bleda Avtohita Stane FERJAN si je skupaj z igralkami in vodstvom kluba zastavil glavni cilj sezone: zmaga vi. A ligi in potem še zmaga v plav offu, kjer bosta igrali tudi ekipi Celja in Palome Branik iz Maribora. Predvsem od moči teh dveh ekip bo odvisen končni uspeh Bleda, račune pa jim lahko prekrižajo morebitne poškodbe igralk. Klub se je organizacijsko okrepil in to se odraža tudi v moštvih. Če bo na Bledu dobra odbojka, bo dvorano napolnilo tudi ob- letos pa računajo na prvo mesto, kjer jim bodo Bled, 8. oktobra - Odbojkarice Bleda Avtohita so pred tednom v prvem krogu 1. A državne odbojkarske lige gostovale v Novi Gorici pri Hitu in gladko zmagala s 3 : 0 in s tem napovedale, da z osvojitvijo naslova državnega prvaka mislijo resno. V soboto, 8. oktobra, so prvič v tej sezoni igrale pred domačim občinstvom in gladko s 3 : 0 premagale LIK Tilio iz Ko- BLEJSKA MINOLTA ZGUBILA V nasprotju z ženskami pa so blejski odbojkarji doživeli že svoj drugi poraz v 1B DOL. Tokrat jih je težje, kot kaže rezultat, v dokaj izenačeni tekmi premagalo mošvo z Raven. Rezultati - Minolta Bled : Fužinar 0:3 (-12, -10, -14), TopolŠica : SIP Šempeter 3:0, Olimpija 2 Brezovica : Granit Preskrba 2:3. Po pričakovanju se igralke ŠOU Triglava v ženski konkurenci 1B DOL niso mogle resneje upirati "lanskim nesojenim državnim prvakinjam" iz Kopra. Rezultati -SOU Triglav : Cimos Koper 0:3 (-9, -1, -3), ŠOU : Prevalje iflRKfl 3:0, ŠD Tabor : Mislinja 3:2. Vodita Cimos in ŠD Tabor s 4 točkami, igralke ŠOU Triglava pa so na 6. mestu brez osvojenih točk. Polovični uspeh sta doživeli tudi gorenjski ekipi v 2. DOL. Medtem ko so igralke Fl PROMa doživele tesen poraz v domači dvorani, pa so igralci Termo Lubnika zabeležili že svojo 25 zaporedno ligaško zmago. S to zmago se še vedno nehajajo v družbi s še tremi neporaženimi moštvi. Rezultati - Termo Lubnik : Braslovče 3:1 (-9, 15, 5, 9), BCI Turbina : Mežica 3:0, Salonit II : Claudia Shop činstvo, meni trener in ocenjuje, da bodo glavne tekmice za zmago v 1. A ligi igralke Pionirja iz Novega mesta, Krima in Savinjčanke iz Gornjega Grada. V ekipi je deset odbojkaric, od katerih jih je osem kakovostno izenačenih. Za Avtohit v tej sezoni igrajo Špela Petrac, Breda Volk, Petra Graho-vac, Vilma Repe, Draga Zupan in Draga Domitrovič. Iz Maribora se je domov vrnila Petra Kraigher, iz Kranja pa Beltinci 3:1, Črnuče : Pionir 2 Žužemberk 3:1, Maribor Intes : Simonov zaliv Izola 0:3, Mislinja : PAN Kovinar 2:3. Vodijo BCI Turbina, Simonov zaliv Izola, Termo Lubnik in PAN Kovinar s 4 točkami. Rezultati ženske - Fl PROM : Paloma Branik Hobby 2:2 (-9, 10, -8, 10, -11), Ruše : Mežica 1:3, Sobota : Rogoza 3:2, Solkan : Kajuh Šoštanj 0:3, Črna : Šentvid 0:3, Žibrat Ljutomer : Ptuj 3:0. Vodijo Šentvid, Žibrat Ljutomer in Sobota s 4 točkami, Fl PROM pa je z 2 točkami na 6. mestu. Rezultati 3. DOL zahod-moški: Prvačina : Bled II 3:0, Triglav : Branik Sedex 3:0, Kamnik II : Portorož 0:3, Bohinj : Mokronog 3:0, Bo- je prišla Jana Robežnik. Obe sta velika okrepitev. V ekipi sta dve tujki: Marina Bajdak iz Belorusije (njen mož igra za moško ekipo Bleda) in Ema Adžovic iz Bosne. Stane Ferjan ima z igralkami še eno nalogo. Blejke igrajo v pokalu evropske zveze in 5. in 12. novembra jih čakata tekmi s CSK iz Sofije. Blejke bodo tekmo doma igrale v telovadnici na Koroški Beli, ki ima predpisano višino. • J. Košnjek, foto L. Jeras vec : Plamen 2:3, Fl PROM II : PAN Kovinar II 0:3. Vrstni red: Portorož, Pan Kovinar II, Prvačina in Plamen 4 točke, Bohinj, Triglav in Kamnik II 2 točki, Mokronog, Bovec, Fl PROM II. Branik Sedex in Bled II 0 točk. Rezultati 3. DOL zahod -ženske: Novo mesto II : Bled II 0:3, Bohinj : Piran 2:3 LIKA Tilia II : Šentvid II 3:2, Šenčur : Mehanizmi Kropa 3:0, JulČi Vital II : Cimos II 0:3, HIT Casino II : ŠD Tabor II 3:0. Vrstni red: Bled II, Cimos II in Piran 4 točke, Bohinj, HIT Casino II, Julči Vital II, Šenčur, Mehanizmi Kropa in LIK Tilia II 2 točki, Šentvid II, ŠD Tabor II in Novo mesto II 0 točk. * Branko Maček OKO MET1 LOKA KAVA : IDRIJA 76:75 (40:38) DERBI BREZ ZMAGOVALCA Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 350, sodnika: Godec in Povše (oba Ljubljana). Loka Kava : Dumenčič 10, Mitič 24 (3-4), Dolenc 3, Vuksanič 24 (6-12), Malovčič 6 (2-4), Kalinger 7, Jcseničnik 2 (2-2). Po dolgem času je Škofja Loka spet doživela pravo košarkarsko srečanje. Športna dvorana na Podnu je bila lepo polna, igralci obeh ekip pa so v letošnji sezoni poka/ali največ, ob tem pa se je v dramatični končnici vse srečno izteklo za domače "trgovce". Kljub temu da so izkušeni gostje nastopili brez prvega strelca Franca Rupnika, so gostje le pred tekmo merili na zmago. Po papirnatih napovedih sodeč so bili temu tudi bližji. Toda domače srce in volja po uveljavitvi sta bila ponovno močnejša. Loka Kava jc odločno začela, kot se spodobi za ekipo z vrha prvenstvene lestvice. V peti minuti je bilo 11:4. Dober skok in odlična igra pod obema košema sta prinesla tak rezultat. V nadaljevanju so se gostje, ki jih je podpirala glasna skupina navijačev približali na 21:20, vendar so domači v 18. minuti povedli z devetimi točkami razlike 40:31, toda gostje se še niso predali in do konca prvega dela igre zmanjšali le na dve točki zaostanka. V nadaljevanju podobna slika kot v prvem polčasu. ločani takoj prevzemajo pobudo, vodijo več ali manj ves potek srečanja, v 32. minuti pa je prednost najvišja, ko je zadel novinec Vuksanič. Bilo je 57:43. Prekaljeni trener gostov Predrag Milovič je z minuto odmora poskušal rešiti svojo potapljajočo se ladjo. Idrija je v obrambi postavila consko postavitev, na kar pa domači košarkarji niso imeli odgovora. Gostje so se na hitro približali, v 38. minuti pa je Kos izenačil na 67:67. Do konca srečanja so Ločani še dvakrat vodili, todl DO trojki najboljšega IdrijČana Toma Urin terja v zadnji minuti in prvem vodstvu gostov s 75:74 je najbrž tudi domači trener Dolenc že razmišljal o podpisu predaje. Toda v zadnjih sekundah so Ločani odigrali pod koš, kjer se je odlično znašel Kalinger, ki je dokončno zapečatil usodo moštva z druge strani škofjeloškega pogorja. Za nov uspeh škofjeloške košarke so vsekakor zaslužni vsi, igralce Loke pa v tem tednu čakata dve izredno težki tekmi. Najprej v sredo v Luškem proti Pivovarni Laško, v soboto ob 18. un pa se bodo, upamo pred še boli polno dvorano, Ločani pomerili s prvimi favoriti prvenstva Intcrierjcm iz Krškega, ki odkrito meri na Al ligo. • Dare Kupar Minuli rokometni vikend je bil v znamenju evropskih nastope* slovenskih ekip, zato je bilo v prvi ženski rokometni ligi odigr*nj*j le polovico telcem. Vendar so KranjČanke vseeno odigrale svoj* srečanje in še tretjič izgubile. Potrebno pa je povedati, da s° varovanke Pavla SrcČnika imele smolo pri razporedu, saj so b» njihove nasprotnice v prvih treh krogih ekipe, ki bodo krojile- V* lestvice. Prvo manjše presenečenje se je tokrat /godilo v Zal* • kjer so domače premagale favorizirane Škofijkc. Drugoligaško kolo pri moških je bilo tokrat v znamenju d**"1! med Preddvorčani in Ločani. Tekma sc je končala bre ZOalgOValca, It drugo točko pa tokrat žalujejo Tabovci, ki so/V tokrat boljši. Obe moštvi pa imata veliko pripomb nad lOJenjeD*' Če je delegat v zapisnik res zapisal, da je bilo sojenje pristran* i* potem jc bilo res tako, kajti delegati običajno takih pripomo napišejo Tretji gorenjski ligaš, Besnica, je v Tolminu spet '/£l,j,':0 Besničani igrajo podobno kot lani. Z dobrim dobro in izgubi] J. točke, s slabimi pa slabo ali pa zelo težko pridejo do točk, f sami otežujejo mirnejšo drugoligaško plovbo. Po kvaliteti pa si sodijo v drugoligaško sredino. . . lt. Ženski drugoligaški derbi j« bil tokrat v Stra/išiu. FaVOrU«^ Ločanke so imele dovolj težav, da so osvojile novi P«r g Največja ovira je igranje na asfaltu, na koncu pa so slavile pomočjo napak domače ekipe. Na ostalih igriščih pa jc MlO vse napovedih .nlC Trctjcligaši so tokrat igrali normalno kolo, saj so sc vse ic ^ končale brez prekinitev. Najpomembnejše srečanje kola je " ■ ici, kjer sta igrala /abnica in Savu. DOMOVCl še na| ^ /abniei ostajajo neporaženi in vodijo na lestvici. Tudi na Je/.crsken • . slavili domači, ki so premagali mlade l.očanc, ki niso naV'.JIt.s igrati v mrazu in ob nedeljah dopoldne Tretja lig» Jc 'ct0' izenačena, nekoliko izstopa le ekipa iz Žabnice. Pri kadetih so tokrat presenetili mladi Stra/išani, ki ><> "IjgLj, Preddvoru. Zanesljivo pa sta zmagala ludi Sešit in Radov 'J'^ji Tudi st deklice imajo izenačeno ligo Tokrat je bilo naj" .J zanimivo v Stra/iščii, kjer so st. deklice Kranja / vrst"uM,c Vldctič (Willy, KK Ljubljana) 432, 3. (Bea v^r,ln (S,rumf. KK Ljubljana) 431, 4. Lina Shaker Kran\^K Mrljana) 429, 5. Barbara Govekar (Grand, KK iS- i d. ln M°Jca Marc (Jadran, KK Ljubljana) 421. Naloga (P An Kalan (picasso, KK Kranj) 588, 2. Maša Čemažar Muhi- 8rv°' KK 1'Pića) 552, 3. Petra Pctcrlin (Estera, KK pHana) 550, 4. Aleš Peterlin (Štrumf, ^vrstit-- an-^-h-)pin' KK Kranj) 535- Hubljana) 550, 4. Aleš Peterlin (Štrumf, KK Ljubljana) 549, 5. ;°'ona Kalan (Chopin, KK Kranj) 535. . . . ^vrstitve n Dp. h MaSa Cemažar fj> Allcgro, KK Lipica) £*• 2. Petra Peterlin (Estera KK .Ljubljana) 550, 3. Aleš ;eterlin (Štrumf, KK Ljubljana) 549, 4. Polona Kalan SniiTin' KK KranJ) 535, 5. Iva Smoljo (Dunaj, KK Lipica) U1« o- Kristina Naglost (Mangart Mandrija) 474. b Nenad Antonic ^ranjski občinski kros ^BOLJŠI NA gJZAVNO PRVENSTVO lckašk 10" oktob|-a - Športna zveza Kranj je priredila na bod0 ' P'°gi na Ml.iki kranjski občinski kros. Najboljši se kin aclcžili državnega prvenstva posameznikov in občins-Brcj- PJ"CZcr»tanc v krosu, ki bo v soboto, 15. oktobra, v Lai.c-an Med dečki letnik 82 so bili najhitrejši Klemen >) in Marko 82 Maja ) in Ana " onja Rok pas causp0'"' ",tu accKi letnik K2 so bili najhitrejši Simif n ^ Kranj)- Orega Novak (Matija Čop) Bencd J1;uc«jan Seljak), med deklicami letnik Sus, "vC'č (Predosljc), Mateja Pire (Simon Jenko, (Matii-JLuciJan Seljak), med dečki letnik 81 Mitja Drek< leršcn a,javcc). Orega Podbelšek (France Prešeren) in 1 (francpUi?,Jan Sc,Jak). med deklicami letnik 81 pa Lea Zu,m., ObraH 1 rešercn). Marina Savia (Simon Jenko) in Barbara ljubo p (France Prešeren). Med dečki letnik 80 je zmagal AljajN KlZt«ki (Matija Čop) pred Žigo Gantarjem (Jakob isteKa l korn Zevnikom (Lucijan Seljak), med deklicami Savn* t ** Pa so bi,c najboljše Aleksandra Lanišck ^ran, '»Jcnk°)> Ji,na Zupančič (Predoslje) in Urša Kavčič tjilar K |.e5crcn) Pri dečkih letnik 79 so bili najhitrejši Peter in iK ; pCdnJ« gradbena šola), Aleksander Kokaš (Gimnazija) Nuf rJ. "donnikar (SMIKS), med deklicami istega letnika pa lasna (? Crt 1?X Kranj), Tadeja Brankovič (TK Kranj) in Hi|a n„ ra^s (Tekstilna šola). Pri mladinkah letnika 77 in 78je Kran.\ Y!fsna Nik5ic (Oimnazija) pred Uršo Dolinar (TK letnikJa ,n Matejo Mohorič (TK Kranj), med mladinci i ste ga ra5"čema ffv ma8al Jo?c Kcsman (Iskra) pred Gašperjem ^'aJinrih Kranj) in Mihom Skvarčo (Gimnazija). Pri ■sMlKs\ rI°Jcnih ,cta 75 in 7<>. »o bili najhitrejši David Sta Qim«.jV, f'Con Zevnik (gimnazija) in Branko Potočn k't)na7,Ja)- med 'arja Valant (SI .evnik (gimnazija) in Branko Pol mladinkami pa Melita Rajgclj (Gir sl.AUŠ) in Vesna Zevnik (TK Kran t C ik mna/i nj). J K. Perko (KS Senično), 2. Katarina Markič, 3. Anja Mlinaric (obe OŠ Bistrica); ml. dečki A: 1. Urban Zupan, 2. Mitja Žnidaršič (oba OŠ Bistrica), 3. Gregor Perko (ŠŠD Storžič); ml. deklice A: 1. Tea Femc, 2. Tanja Pušič (obe ŠŠD Storžič), 3. Tjaša Kravčar (OŠ Bistrica); mL dečki B: 1. Andrej Kogoj (OŠ Bistrica), 2. Edin Nuna-novič, 3. Goran Klasan (oba ŠŠD Storžič); ml. deklice B: 1. Andrejka Toporiš (ŠŠD Storžič), 2. Monika Bohinc (KS Križe), 3. Andreja Mi-hevc (OŠ Bistrica); st. dečki A: 1. Emir Nuhanovič (ŠŠD Storžič), 2. Matej Podrekar (OŠ Bistrica), 3. Šead Korač (ŠŠD Storžič); st. deklice A: 1. Suzana Krištof (OŠ Bistri- ca), 2. Petra Lesar (SK Tržič), 3. Urška Čadež (OS Bistrica); st. dečki B: 1. Mitja Opalk (KS Podljubelj); ml. mladinke: 1. Tina Bergant, 2. Petra Bergant (obe KS Tržič mesto); ml. mladinci: 1. Va-letnin Krašovec (KS Podljubelj); veteranke: 1. Anica Jerman (KS Bistrica), 2. Magda Menegalija (Peko SS); st. mladinci: 1. AnŽe Rener (KS Pristava), 2. Jurij Krlah (KS Žiri); člani: 1. Ivo Oljačič (KS Bistrica), 2. Jože Bohinc (Peko), 3. Tomaž Soklič (KS Tržič mesto), 4. Boro Jurkič (BPT), 5. Matej Keršič (KS Bistrica); veterani: 1. Pavel Erlah (Peko PGP), 2. Rado Sedej (Peko SS), 3. Ludvik Soklič (KS Tržič mesto). J. Kikel V Kranju in Tržiču TELOVADBA ZA STARE IN MLADE Kranj, 11. oktobra - V Kranju organizira splošno telesno vadbo za otroke in odrasle Športno društvo. Narejen je urnik vadbe. Na osnovni soli Matija Čopa bo ob ponedeljkih med 17.45 in 18.30 uro vadba za cicibane od 4 do 6 let, ob torkih med 19. in 20.30 uro gimnastika za deklice, ob sredah med 19.15 in 20. uro gimnastika za dečke, ob četrtkih med 19. in 20.30 uro gimnastika za deklice in ob petkih med 18. in 19. uro vadba za cicibane, stare od 3 do 4 leta skupaj s starši. Na osnovni šoli Jakoba Aljaža bo ob ponedeljkih med 20.30 in 22. uro vadba za ženske, ob torkih med 19. in 2030 športnoritmična gimnastika in nato odbojka za ženske, ob četrtkih med 20.30 in 22. uro aerobika in ob petkih med sedmo in pol deveto uro najprej športnoritmična gimnastika, nato pa odbojka. Na osnovni šoli Helene Puhar bodo ob ponedeljkih med Četrto in peto uro popoldne vadili cicibani od treh do petih let, ob torkih med pol osmo in deveto uro zvečer bo košarka za moške, ob četrtkih med pol osmo in deveto uro zvečer pa je na tej šoli splošna vadba za ženske. V osnovni šob Simona Jenka na Komenskega bo ob torkih in četrtkih med osmo in deseto uro zvečer igranje nogometa. V Tržiču bo splošna vadba v sokolnici. Ob ponedeljkih bo med deseto in dvanajsto uro vadba za upokojence, med peto in šesto uro popoldne vadba za starejše ženske in med osmo in deseto uro vadba za ženske. Ob torkih bo med pol peto in Šesto uro vadba za predšolske otroke, nato pa odbojka za moške, ob sredahmed osmo in deseto uro zvečer rekreativna vadba za delavce Peka, ob četrtkih pa med deseto in dvanajsto uro vadba za upokojence, med četrto in peto uro za predšolske otroke, med peto in pol sedmo uro vadba za starejše ženske in nato vadba za ženske. Ob nedeljah med sedmo in deseto uro zvečer pa je vadba za študente. • J. K. Na podlagi 117. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list Republike Slovenije, št. 72/93, 7/94 in 33/94) in 10. člena Odloka o organizaciji in delu Skupščine občine Tržič ter njenih organov (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/90 in Uradni list Republike Slovenije, št. 54/93) je Skupščina občine Tržič na svoji 2. izredni seji, dne 7/10-1994 sprejela ODLOK O DOLOČITVI VOLILNE ENOTE ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE TRŽIČ 1. člen Ta odlok določa, da je za volitve članov občinskega sveta območje občine Tržič ena volilna enota, v kateri se voli 24 Članov občinskega sveta. 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore skupščine občine Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/89). 3. člen Ta odlok se objavi na krajevno običajen način in v Uradnem listu Republike Slovenije, velja pa od 10/10 1994 dalje. Številka: 008-02/94-01 Datum: 7/10-1094 Predsednik skupščine občine Tržič Peter Smuk, dipl. inž., I. r. INA MERCATOR-PRESKRBA, Tržič, d.d., Trg svobode 27, 64290 Tržič, vabi k sodelovanju PRODAJALKO ŽIVILSKE STROKE za določen čas tri mesece z možnostjo podaljšanja. Pogoj za zasedbo delovnega mesta je končana srednja trgovska šola - smer prodajalec, zaželene pa so tudi ustrezne delovne izkušnje. Vsi interesenti naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajo v osmih dneh po objavi v kadrovsko službo podjetja. GMizm TENi$««BKnxrro Gorenjski derbi v drugi državni ligi KRIŽE PREMAGALE MERKURJA V prvi državni ženski ligi igrajo igralke Merkurja jutri, 12. oktobra, ob 16. uri v Stražišču s Semedelo. Z dvoboja Merkurja in Križev. Od leve proti desni Dušan Jauh, Uroš Prelovšek in Andrej Smrekar. Stražišče, 8. oktobra - V soboto je bil v Stražišču gorenjski derbi v drugi moški državni namiznoteniški ligi med kranjskim Merkurjem in Krizami. Zmagali so Križani s 4 : 3, ker imajo bolj izenačeno ekipo z več kakovostnimi igralci, Merkuijeva hiba pa je dober tretji igralec.Dvoboj je bil napet do konca, saj je bilo na sredini 2 : 2, potem pa so dosegli Križani dve odločilni zmagi. Izidi: Dušan Jauh : Matej Polanšek 2:1, Robi Jeraša : Aleš Smrekar 0 : 2, Sašo Robida : Uroš Prelovšek 0 : 2, Jauh - Jeraša : Smrekar - Prelovšek 2:1, Dušan Jauh : Aleš Smrekar 0 : 2, Robi Jeraša : Uroš Prelovšek 2 : 0 in Aleš Porenta : Matej Polanšek 0 : 2. V Stražišču smo bili priča zanimivemu dvoboju. Škoda je. da imamo na Gorenjskem samo dve kakovostnejši moški ekipi. Če bi jih bilo več, bi bila kc nkurenca hujša in tudi namizni tenis bi napredoval. • J. Košnjek, slika L. Jeras OSI NOVI REKORDI KEGUIŠČA Kranj, 11. oktobra - V 2. krogu 1. slovenske kegljaške lige za moške sta se pomerila domači Triglav in Liv Proteus iz Postojne. Kranjčani se niso pustili presenetiti novincem v ligi in prepričljivo zmagali z rezultatom 7:1 (5372:5213). Pred domačim občinstvom so domači kegljači začeli nervozno in celo izgubljali za 15 kegljev po prvem paru. Nato pa sta vse niti vzela v roke Boris Urbane (929 kegljev) in Vane Oman (907 kegljev). Preobrnila sta potek srečanja in navdušila z igro, ki je dvignila na noge okoli 130 gledalcev. Piko na i je postavil Zdravko Štrukelj z novim rekordom prenovljenega kegljišča - 942 podrtih kegljev in tako dokazal, da je trenutno v vrhunski formi. Najboljši pri gostih je bil Vojko Lapanja z 906 podrtimi keglji. Prvoligaško prvenstvo se nadaljuje brez premora. Že v soboto, 15. oktobra, ob 16. uri Triglav gostuje na vročih stezah Fužinarja na Ravnah, zato bo vsaka pomoč navijačev še kako dobrodošla. Rezultati: Triglav : LIV Proteus 7:1 (5372:5213) Oman Marko : Šušmelj 1:0 (851:832), Mihelič: Lapanja 0:1 (872:906), Oman Vane : Uršič 1:0 (907:872), Urbane : Terzič 1:0 (929:887), Juvančič : Dujc-Debeljak 1:0 (871:412+415), Štrukelj : Založnik 1:0 (942:889). • V. Oman KRANJČANKE ZMAGALE V novem državnem prvenstvu so se Triglavanke prvič predstavile domačemu občinstvu na svojem kegljišču. S 6:2 so premagale Slovenj Gradec. Igra ni bila blesteča, važna pa je zmaga in osvojene točke. Igralke Koroške so se tokrat predstavile kot dobra ekipa, v kateri je izstopala odlična Irena Odrova. Pri Kranjčankah pa nova igralka v ekipi Mojca Cof. Jerala : Ermenc 1:0 415:381, Fleischman - Černič 387-384, Nepužlan - Korbus 398:380, Belcijan - Oder 411-433, Cof -Verhovnik 422:410, Zajec - Garb 377:394. • J. M. USPEH LOG STEINELA IN JESENIC Kranj, 8. oktobra - V drugem kolu medregijske lige so kegljači Log Steinela iz Stražišča gostovali v Ljubljani, kjer so se srečali z ekipo Mercatorja. Po zelo dobri in izenačeni igri vseh igralcev so nasprotnika zanesljivo premagali. Rezultat je bil 1 : 7 (4798:5037). Najboljši v ekipi Log Steinela so bili Bojan Hafner z 859, Brane Benedik z 852 in Damjan Hafnar z 847 podrtimi keglji. Igralci drugega gorenjskega ligaša moštvo Jesenic so igrali na svojem novem kegljišču proti ekipi Gorice. V zanimivem srečanju so gostitelji premočno zmagali z rezultatom 8 :0 (5064:4732). Najboljši Kri domačinih so bili Drago Geršak z 876, Štefan Jesenšek z 863 in lilan Jan z 848 podrtimi keglji. Ekipi Log Steinela in Jesenic sta na vrhu lestvice s po 4 točkami. V naslednjem kolu igra Log Steinel doma s Kamnikom, Jesenice pa gostujejo v Izoli pri ekipi Adrie. • M. Šilar V OBČINSKI LIGI 12 EKIP Kranj, oktobra - Na kegljišču Triglava so se zbrali predstavniki dvanajstih klubov, ki bodo letos tekmovali v občinski ligi. Med dvanajstimi klubi bo lahko nastopila tudi ženska ekipa Triglava, za katero pa lahko nastopi tudi trener Vojo Vujisič. Prestavljanja tekem ne bo, vsaka ekipa pa mora dati poimenski spisek igralcev pred prvim kolom. Za pritožbe bo skroela komisija v sestavi: Pavlin (predsednik), Umnik, Koželj in rezerve Pičulin, Cuderman in Zevnik. Po končanem prvenstvu, ki se igra dvokrožno, bodo prve štiri uvrščene ekipe igrale še eno tekmo na kegljišču Triglava /a Erehodni pokal. Za ekipe ne smejo nastopiti registrirani igralci L, II., II. in gorenjske lige. Tekmovanje se bo začelo 15. oktobra 1994 s prvim kolom, v katerem bodo igrali: PREVALE-PODBREZJE, GORJANC-PETROL, Iskra EMECO-TRIGLAV, MERKUR-GUMAR, PREDOSUE-ČETRTA POT In BELA-CESTNO PODJETJE. Termini igranja in kegljišče, na katerem bo posamezna ekipa nastopila, pa so: GORJANC (Gorjanc, petek ob 17. uri, 2-stezno), CESTNO PODJETJE (Triglav, ponedeljek ob 19.30 uri, 4-stezno), BELA (Gorjanc, sobota ob 16. uri, 2-stezno), PREDOSLJE (Gorjanc, četrtek ob 16. uri, 2-steznoL PODBREZJE (Tržič, ponedeljek ob 20. uri, 4-stezno), MERKUR (Triglav, petek ob 19.30 un, 4-stezno), ČETRTA POT (Triglav, ponedeljek ob 19.30 uri, 4-stezno), TRIGLAV (ženske) (Triglav, sreda ob 19.30 uri, 4-stezno). Iskra EMECO (Triglav, petek ob 19.30 uri, 4 stezno), PETROL (Triglav, ponedeljek ob 21. uri, 4-stezno), PREVALE (Gorjanc, ponedeljek ob 16. un, 3-stezno) in GUMAR (Triglav, ponedeljek ob 19.30 uri 4-stezno). • J. Marinček vENJSKI GLAS • 26. STRAN MNENJA IN KOMENTARJI Torek, 11. oktobra 1994 * OMENTAR KAJ JE DRŽAVNI INTERES? Jože IVovahc Temelj družbe: družina Janez. JPoštrak Zadnji zaplet s Hrvaško zara-i domnevne "priključitve" štir-.h zaselkov v dolini Dragonje spet potrjuje staro resnico, ki pravi, da je zunanja politika pravzaprav podaljšek notranje politike države. Tokrat je slovenska notranja politika razklana. Delitev ne poteka samo med vlado in parlamentom, med Drnovškom in Peterletom na eni strani in večino poslancev na drugi strani, ampak tudi med politiki i.DS. Medtem ko večina poslancev meni, da sporni zaselki ripadajo Sloveniji, ji vladna vojica Peterle in Drnovšek asprotuje. Peterle je že napo-edal, da bo vlada zahtevala, da e ugotovi ustavnost spornega akona o lokalni samoupravi, s aterim so poslanci tudi v irskih zaselkih Bužini, Škode-n. Mlini in Skrile razpisali olitve. Že pred meseci smo opozar-ali na nevarno razdeljenost slovenske zunanje politike, tokrat pa postajata očitna dva različna načina reševanja odnosov s Hrvaško. Prvega zastopata Peterle in Drnovšek. Zanj je značilno stoično prenašanje politike izvršenih dejstev s hrvaške strani, ker naj bi bila v ozadju celovita rešitev odprtih problemov s Hrvaško. Žal nikoli nismo izvedeli, kaj naj bi to pomenilo, ker so Hrvati vedno znova z dejanji dokazovali, da ne spoštujejo slovenske lastnine na Hrvaškem, in da niso pripravljeni ponuditi kompromisne variante ureditve spornih zadev. Drug način reševanja odnosov s Hrvaško se oblikuje zaradi nezadovoljstva javnosti, ki je že sita hrvaške politike plenjenja in izvršenih dejstev. Hrvatje očitno najbolje razumejo enako politiko. Zato ne gre preresno razumeti burnih odzivov hrvaškem sabora na sprejem zakona o novih občinah v slovenskem' parlamentu. Hrvaška politika je očitno dokončno spoznala, da enote UNPROFORJA ne bodo vspostavile hrvaške oblasti v "rožnatih conah", to je na področjih, ki so jih zasedli Srbi. Tak poskus bi pomenil vojno med Srbi, ki živijo na Hrvaškem in hrvaško vojsko, ki bi prerasla v vojno med Hrvaško in Srbijo. Ohranjanje statusa quo pa močno bremeni hrvaško politiko, ker nanjo pritiskajo begunci, ki so hočejo vrniti domov. Zato so hrvaški politiki verjetno samo čakali na ugodno priložnost, da domači javnosti dokažejo kako se v odnosih s Slovenijo zav zemajo za "hrvaškem interese", če že doma ne morejo "osvoboditi" okupiranih ozemelj. Vendar pa je pri takšni "trdi" politiki do Hrvaške potrebno poznati pravo mero. Zato je skrajno neodgovorno, ker jim Jelinčič grozi z vojno. Očitno je, da Jelinčič spet opravlja "padalske naloge", toda po čigavem naročilu? Sedaj je jasno kakšne posledice lahko imajo čistke v obrambnem ministrstvu, če pride do zaostritve odnosov s Hrvaško. V zadnjem času dvojica Drnovšek - Peterle, ki naj bi sicer vodila zunanjo politiko Slovenije, vedno znova dokazuje, da nima strategije zunanje politike. Obrazec njunega ravnanja je vnaprej predvidljiv in Italijani so ga očitno že dobro naštudirali. S podeljevanjem italijanskih državljanstev so že dosegli uspeh, ker Drnovšek in Peterle nista takoj predlagala parlamentu naj že končno sprejme zakdn o prepovedi dvojnega državljanstva. Sprejem zakona sta prej blokirali LDS in ZL. Zato so italijanski diplomati nadaljevali s pritiski. Najprej so zahtevali od vlade naj spremeni ustavo, da bodo tudi tujci lahko postali lastniki nepremičnin v Sloveniji. V zameno je italijanska diplomacija obljubila, da bo podprla vstop Slovenije v pridruženo članstvo Evropske unije. Toda takoj zatem je italijanska politika privila nov vijak, ker je napovedala ukinitev državne finančne pomoči slovenskim ustanovam v Italiji. Očitno bo italijanska politika nadaljevala s pritiski toliko časa, dokler ne bo poskušala izsiliti prednostne pravice za odkup nepremičnin za Italijane na Primorskem in tako spet naprej. Ustreznih vijakov za pritiske ne bo zmanjkalo, ker je očitno , da apetiti italijanskih ekspanzionistov segajo po Istri in Dalmaciji. Kdo bo to dopovedal Hrvatom? Sodnike ubijajo] Vine Sester ? Prav verjetno se to res dogaja v tej ali oni banana republiki, da bi pa kaj takšnega prenesli v sončno deželo tostran Alp, ki si tako zelo želi postati pravna država, bi bila le prehuda. Res pa je, da se, za nekatere politike končno, začejaj gala sodniški ples, v katerem bodo celotno tretjo vejo oblasti najprej dodobra slekli, da jim bodo kasneje lahko, po prvem januarju tudi skozi ustrezno zakonodajo, oblekli večna oblačila. Bitka za trajne sodniške mandate se je z vso ostrino začela že pretekli teden, ko je prvih 54 sodnikov stopilo pred obličje parlamentarne Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Kot je pozornejšim spremljevalcem slovenske notranjepolitične scene znano, sta poslancem zastala v grlu dva sodnika - dr. Ivan Žužek in Anton Šubic. Pri tem si je eden od poslancev, kar mimogrede dovolil tudi enega od omenjene dvojice označiti za zakotnega pisača pa pri tem "pozabil" povedati, ali je v tej zvezi izšla tudi pravnomočna sodba, kajti takšno dejanje pač najdemo znotraj opredeljenih kaznivih dejanj, za drugega pa je bilo zgolj navrženo, da je sodeloval pri prodaji Elana Hrvatom. Vemo, da so poslanci dobili potem na mizo seznam 52-terice, saj je predsednica sodnega sveta Alenka Jelene - Pukla-vec, "začasno umaknila sporni kandidaturi"; s čimer pa je dosegla najmnaj to, da so se prebudili glasovi, ki so začeli dvomiti o verodostojnosti sodnega sveta. Slednji bo pač, če bo želel ohraniti svojo osnovno moč, moral ali sodniške predloge temeljitejše pretresti ali pač do zadnjega stati za izrečenim, tudi za ceno svojega od- stopa. Verjetno ni razhajanj v tem, da naj tisti sodniki, ki so se pregrešili zoper temeljne človekove pravice in svoboščine dokončno zapustijo sodne dvorane, a je po drugi strani znotraj tega potrebno oblikovati jasna pravila. Ljudje pač ne morejo biti kar tako prepuščeni modrim glavam poslancev, ki bodo brez dokumentiranih argumentov prižiglai zeleno oziroma rdečo luč. In če so slednji želeli predvsem spraviti sodnikom strah v kosti, so, vsaj tako je videti, uspeli. Povsem drugo vprašanje, ki pa bi se ga poslanci, ki ni želeti na to temo razpravljati kar povprek, morali zavedati, pa je seveda tudi to, da bo drezanje v osir močno popikalo tudi "naključno mimoidoče". Slednje pa bi bio konec koncev lahk tuai produktivno, nam vsaj ne bo zmanjkalo novih afer. In ob tem temelju, družini, se seveda lahko takoj vprašamo o recipročnosti družbe. Zloraba in vklapljanje osnovne celice družbe v sisteme in režime je stara, kolikor je staro človeštvo. Skupnost v malem, z vso različnostjo in hkrati edinskostjo, ni le model občestva in subjekt družbe, ampak tudi objekt družbenih manipulacij: ideoloških, ekonomskih, hierarhičnih. Skratka, vprašanje je, ali res družina oblikuje družbene procese ali prav ti procesi zaznamujejo njeno vlogo? Družinska skupnost; kdo so to? Mož, žena, otroci? Mati, oče. otroci? Otroci, kot nadaljevalci vrste, ekonomska kategorija? Samohranilstvo, ločene družine, partnerske skupnosti z otroki ali brez njih? Istospolne zakonske zveze? Rejništvo? In, ali je nataliteta socialni problem ali domena demografske politike? Prekinitve nosečnosti, kontracepcija (naravna, umetna (?)), daljšanje življenjske dobe, socialni milje, modni trendi. Sebičnost in hedonizem? Žrtvovanje? Nagonskost ali racionalizacija? Kaj vse pravzaprav utemeljuje samo družino? Kristjanom je zgled sveta družina. In (nedosežen) cilj, hoja za zgledom v odrešenjs- kem smislu. Že sama poroka je zakrament, sveta(n)stvo, skratka milost. Božja milost. Tako tudi reprodukcija ni zgolj razmnoževanje in nadaljevanje (obnavljanje) vrste, ob tem je še globlji smisel božjega načrtovanja, in to vse od spočetja. Pogoj: ljubezen. V družbenem smislu je tako gledanje, način in uzakonjanje, odsev partiarhalnosti (zlasti) Židovstva. In še vedno model velikega dela človeštva, kljub pretresom in zlasti nedoslednostim, ki jih prinaša prav družbeni razvoj. Model se je poimenoval kot tradicionalen. Z vlogo Cerkve, dokler je dominirala, je bil splošno sprejet in izven debate, kakor je to za vernike v načelu še zdaj. Neločljivost zakonskega para, prepoved splava in prepoved jemanja kontracepcijskih sredstev pa so teme, ki preraščajo tradicionalni model tudi med kristjani samimi, kljub nedvomnemu stališču Cerkve glede te problematike. Sekularizacija družbe vnaša v način življenja in mišljenja nove izzive in prakse, pa tudi dvome in razklanost, razpetost med idealnim in realnim. Kar pa spet često poraja dvoličnost ali celo omalovaževanje lastne (verniške) substance. Letošnje leto je še posebej posvečeno družini. Nedeljsko srečanje vernikov na Trgu sv. Petra v Rimu pomeni s spremljajočimi manifestacijami tudi odgovor nedavni svetovni konferenci o prebivalstvu v Kairu. Kjer je prav vatikanska diplomacija s poudarjanjem tradicionalnega modela družine pravzaprav "ogrozila" osnovni namen srečanja. Ekspanzijo prebivalstva v nerazvitih okoljih t. i. tretjega sveta ter demografsko ogroženost v gospodarsko razvitem delu. Izziv je velik in zadeva vse ljudi. Kakor gotovo ni rešitev abortus za del sveta, tako .tudi umetne oploditve niso za preostalega. ČudeŽ rojstev je dandanes, morda bolj kot kdajkoli, povezan s skrbjo za življenje, s standardi, ki to življenje polno omogočajo. S tako rekoč starševskim posegom v božjo voljo. Družine, seveda,a živijo svoje življenje. Tudi razbite. Tudi nevarne in drugih, nekatoliških verstev. Tudi v Sloveniji, z vso različnostjo. Kljub mizernim (in poostrenih kriterijih) otroškim dodatkom, neštipendiranju, stanovanjski problematiki mladih družin; navkljub. Družba bi naj ne razmišljala toliko o modelih družine, pomembnejše bi bilo, če bi predvsem (materialno) omogočala kakovost. Z denarjem davkoplačevalcev, jasno. In s sistemsko zakonodajo, dopuščajoč ob tem selekcijo modelov. GORENJSKI SVETNIKI za GLAS Predsedniku državnega sveta dr. Ivanu Kristanu Jo zle Resman , državni svetnik: Spoštovani g. predsednik, na seji državnega sveta dne 21. 9. 1994 je na dnevnem redu tudi predlog zakona o veterinarstvu, ki je predložen v prvo obravnavo državnemu zboru. Prosim vas, da moje pripombe in predloge k temu zakonu predložitev v razpravo državnemu svetu, da jih obravnava in sprejme. Namreč predlog navedenega zakona poleg številnih rešitev, s katerimi se strinjam, vsebuje tudi v 72. členu predlog za oblikovanje mreže javne veterinarske službe. V tem členu so navedena merila, ki so pogoj za postavitev mreže regionalnih veterinarskih zavodov. V obrazložitev zakona pa je prikazano, da v okviru teh meril ta mreža predstavlja 6 območnih javnih veterinarskih zavodov, pri čemer ni pokrito območje Gorenjske. Prav tako v prehodnih in končnih določbah v 155. členu manjka določba o prehodnem obdobju za opravljanje dejavnosti, ki bo prešlo po tem zakonu v zasebno veterinarsko dejavnost. Zato tudi tu predlagam, da se določi za prehodno obdobje do petih let prvzem vseh teh nalog v okviru javnih regionalnih veterinarskih zavodov, da ne bi prišlo do tega, da po sprejetju tega zakona določena območja ne bi bila ustrezno pokrita s to dejavnostjo. Ž zakonom o veterinarstvu so predvidene velike spremembe, ki lahko močno oslabijo učinkovitost sedanjih služb, potrebnih za živinorejo na Gorenjskem. Na to sicer predvidoma ne bo vplivala delitev veterinarske dejavnosti na dva dela: dela, ki jih bodo opravljali zasebni veterinarski delavci in dela, ki jih opravljajo javni veterinarski zavodi. Vendar že takoj po tej delitvi razlaga zakona določa mrežo javnih veterinarskih zavodov brez upoštevanja specifičnosti posameznih regij in še posebej v nasprotju s principi enakomernega pokrivanja z državnimi in javnimi funkcijami vseh uveljavljenih regij v okviru policentričnega razvoja Slovenije. To predstavlja za posamezna območja ne le otežkočanje nadaljnjega razvoja, ampak tudi neracionalnost, kar je primer z dosedanjo doseženo stopnjo opremljenosti in kadrovske izpopolnjenosti sedanjega gorenjskega zavoda. Zato sem prejel obvestilo vseh gorenjskih občin in njihovih IS, da tako organizacijo mreže javnih veter- inarskih zavodod zavračajo in ne vidijo resnejših argumentov za ukinjanje že uveljavljene dejavnosti na Gorenjskem. Na podlagi navedenega predlagam, dadržavni svet poleg splošnih stališč, ki jih bo zavzel, sprejme še naslednje konkretne pripombe k posameznic členom zakona, in sicer: 72. člen Doda naj se nov drugi odstavek, ki naj se glasi: "V sklada s prejšnjim odstavkom osnovno mrežo javnih veterinarskih zavodov zagotavlja osem veterinarskih zavodov naslednji regionalnih območij: celjsko, zasavsko in posavsko, ljub']'1'1'' ko, gorenjsko, dolenjsko, rru'r iborsko in koroško, primorsko, primorsko in obalno, ter ptujsko ormoško. Ta mreža se lahko razširi ob izpolnjevanju P°K°. jev in meril, predpisanih s tem zakonom" 155. člen Doda naj se nov 4. odstavek, ki se glasi: "Za prehodno CV? dob je do organizacije zaseo'1 veterinarske dejavnosti P°Jeh0 zakonu, vendar največ za do petih let, prevzamejo poleg nalog javnih zavodov začasn tudi druge naloge po tem zakonu javni regionalni veterinar** zavodi." PREJELI SMO Dvoboj pri OK CORALU V vašem časopisu ste 4. oktobra objavili komentar sodelavca Jožeta Novaka z naslovom DVOBOJ PRI OK CORALU. V njem pojasnjuje svoje videnje dogajanj v Ministrstvu za obrambo. Med drugim trdi, da so iz ministrstva odšli najbolj pomembni m sposobni ljudje, pri čemer ni jasno ali mednje šteje tudi on - g. Jože Novak. Ker avtor besedila ni kdor si bodi, ampak nekdanji delavec v službi za stike z javnostmi kabineta obrambnega ministra, njegove trditve zaslužijo dodatno osvetlitev. Tako npr. njegova trditev, da je Kacin zamenjal večino direktorjev v upravi ministrstva, ne drži. To je očitna neresnica in hkraten poskus zavajanja bralk in bralcev. V ministrstvu je kar 9 organov (uprav) v sestavi, kijih vodijo direktorji, doslej pa so bili nadomeščeni 3 in še od teh sta 2 odstopila sama. Trdi, da je Kacin postavil tretjerazredne kadre, ki so brez izkušenj in strokovnega znanja! Pustimo ob strani človeško plat trditve o prizadetih, saj so prav ti, od g. Novaka zaničevani kadri korektno in z mnogimi pohvala mi in napredovanji od osamosvojitve naprej gradili naš obrambni sistem. Tudi v nadaljevanju so zapisane očitne neresnice. G. Janez Svajncer zagotovo ni edini slovenski vojaški zgodovinar, kot trdi g. Jože Novak, ampak je lahko le eden od njih. Nič slabega ne želimo zapisati o g. J. švajncerju, toda delo direktorja 3. uprave (za vojaške zadeve) ni samo, ampak je predvsem marsikaj drugega kot le vojaška zgodovina. Ni ga nadomestil magister splošnega odpora, ampak magister obramboslovja, kar g. Novak dobro ve kot nekdanji delavec v kabinetu MO, pa tudi kot nekdanji (ali morebiti še vedno) študent FSPN, oz-FDV. Novemu šefu vojaške obveščevalne službe očita pomanjkanje izkušenj na obveščevalnem področju. Formalno gledano v MO sploh ni vojaške obveščevalne službe, imamo pa varnostni organ ministrstva (6. uprava), zno- traj nje pa tudi obveščevalni odsek. V vodenju obveščevalnega odseka ni bilo nobenih kadrovskih sprememb, gre torej za zmoto ali napačno domnevo avtorja, ali pa je mislil na direktorja 6. uprave, pa to ni znal (ali hotel) pravilno zapisati. Zagotovo nobedne od dosedanjih dveh direktorjev, ki sta opravljala to dolžnost v samostojni Sloveniji, tja ni prišel z obveščevalnimi izkušnjami Pred tem nista delala na teh področjih, ampak v ministrstvu (sekre tariatu) za notranje zadeve. G. Andrej Lovšin, prvi direktor (). uprave (do januarja 1994), je v uniformi miličnika v lacnu poučeval bodoče miličnike, g. Dušan Mikuš, drugi direktor (januar • maj 1994) pa je prišel iz Uprave kriminalistične službe. Scdan ji direktor je 3 leta opravljal odgovorne naloge v 6. upravi. zato njene naloge, možnosti in zakonska pooblastila zelo natančno pozna. Poveljnik L specialne brigade g. Vojko Pavlin je prevzel nalogo poveljevanja specialni enoti, ne na narodni zaščiti ali manevrski strukturi TO. Dobil je samo to in tako nalogo in nobene druge. Zato je Novakov očitek brezpredmeten in hkrati do častnika nekorekten, saj mu očita ne kaj, kar z njegovimi nalogami in odgovornostjo nima smisel tu h povezav. Kateri Kacinovi kadri nastopajo v javnosti s smešnimi trditvami, ne pojasni, pokritizira še borce NOB in njihovega predsednika, opozori na naivnost nekdanjih zaverni kov v času 2. svetovne vojni, ter zaključi s trditvijo, ki (njemu) postaja vse bolj jasna. Km in slovensko vojsko spreminja nazaj v TO! Kako \<- to dogaja ne pojasni, kat je to videti ne zapiše, kako to zazna na pove. Dovolj' je že sama trditev. . (j Beremo, da mnogi Pr0^r) stojijo, da so včasih v » . delali od jutra do večera, se" > pa odidejo takoj po delavnika, ker je motivih nost za delo vse manjša konkretnega ne zapiše, lune osebe ne poi**'"^. ampak malo povprtk pO* Žira in skoraj l»),nil'll,c, ,n v rečmke, ki še vendo hodi' . službo U kako zmorejo h kako se jim še ljubi c■. disciplinska komisija oO» la. v ugodnih političnih merah pa hi lahko Ig™),^ hvaležno vlogo žmr P°" Nadeljevanje na 27. f1 Čistk. Če bi se disciplinska fpisija odločila prekiniti Povno razmerje, kot g. Jo-Novaku, ne reagiraš, tudi se ne, ampak pustiš P tudi (socialistično) delov-*knjižico in raje pokončno P* komentarje, kot to zna, fore in počne g. Jože No- "e Pri tem ne zvemo nič o ' oju pri O. K. Coralu, nič '"ob '■uto. -'čina . glavno, da je naslov Načen. Če bo komentar Uval odgovor, imamo pa H>iozo in pojasnilo takoj 'n foki. Krivi morajo biti (so) ^inarji in pisatelji. Se še 1° spomni, da je nekdo p štirimi leti omenjal la-pe speve? J^ko bi načeli tudi zgodbo o ^uškovanju in računalni-f v kabinetu MO, ampak Ve le druga zgodba, drug V^entar, druga številka vapi Časopisa, le osebe so iste. fc° Kranj in ugled ponosnih Vfnjčanov pa se nam je E6'0 Potrebno napisati ta Kovor. Ptistrstvo za obrambo pba za stike z javnostmi 06 ptnini Alpinum" \.e.dsednik Izvršnega sveta T1'* Radovljica Jože Res-rn je na torkovo sejo tega Rana predložil predlog jj'očbe o višini lastninskega re*a občine Radovljica, po EPj naj bi občini pripadel B * delel družbenega ka-i» a Podjetja Alpinum, za-'J\n°> do lastninjenja \]eti<*> na podlagi zakonov , ari*gih predpisov, istočasno J/.^Zemom upravljanja TO« kot njegov 100 % ■°«y«ye o obravnavani odloč-Jll "Ho seznanjeno, zahval-jjp pripombam danim na L£ Pa odločba ni bila spre-R saj je t)Ua dana v osnutek Hrenom pridobitve dodat-^formacij. m£$atel) Joie Resman ie kr utemeljil s tem, da LQv')a Alpinum javne funk-u na območju Bohinja, kot trfskrba naselij s pitno top?' Čiščenje komunalnih rte j izvajanje parkiranja. b,0 od'oc"bo naj bi zagotovili fy0ne standarde in organiza-Efeofo! -e dejavnosti zaradi ubijanja varstva uporab-Qteh dobrin. niq no Podjetje Alpinum I ParkirišČa le pred svoji-N°*e'' na funkcionalnem mul ' Prav tako Pa tU(U Cjo napravo, it/ s/uži čiš-\oi0dplak le za hotel in H §atnP Zlatorog, Vodovod k £v,lCe do hotela Zlatorog %V notcla> ostali upor-' h. J? se priključevali nanj fid\ klih tridesetih letih ffa?* Zararave pa stane "%ve 7PreceJ več, kot Plt9 4raJ! ,etie 5amo ne l\te T ^rektorice Ko [Ne v ij\drlevanje vo- %Q)n0 »zporejamo O« kil? atlIc odgovor- *° »o /zv.frn/ rvei zagotovil varstvo uporabnikov javnih dobrin, če bo prevzel podjetje, noče pa prevzeti vodovoda. V tem slcd-nejm pa je bistven problem zagotavljanja javne porabe. Vrednost vodovoda ne predstavlja niti promila vrednosti sredstev podjetja. V poročilu s seje je novinar povzel nekatera moja razmišljanja, zakaj bi bila taka odločba nezakonita. V tem članku bom prikazal le nekatera dejstva, ki po mojem mnenju odražajo pravi namen te odločbe. Pravi namen je lastninjenje podjetja Alpinum, ki ga po svojem scenariju pripravljata in želita izpeljati Jože Resman in član IS odgovorne za turizem Jože Cvetek. V prid temu razmišljanju govorijo sledeča dejstva povzeta iz dokumentacije: 1. predlog IS občine Ministrstvu za turizem z dne 18. 11. 1991 "V Bohinju pa z razdelitvijo podjetja Alpinum p.o. na hotelska samostojna podjetja, s čimer je mogoče doseči različno vodenje in lastninjenje teh podjetij..." 2. predlog IS občine 20. 12. 1991 "Država naj zaradi posebnega interesa prevzame v last podjetje Alpinum... in ponudi v prednostni odkup vsaj 60 % delnic Alpinuma Turističnemu združenju Bohinj, d.d., v ustanavljanju." Eden lastnikov in prvi direktor, sedaj predsednik VO te družbe je Jože Cvetek. 3. teze zakona o lastninskem preoblikovanju v območju Triglavskega narodnega parka, IS občine maj 1993: podjetje naj izloči nepremičnine in jih prenese na organizacijo... (podjetje Jožeta Cvetka). To bi pomenilo likvidacijo podjetij v TNP, saj bi ostala brez večine premoženja z vsemi zaposlenimi delavci (opomba pisca). 4. Odločba IS 4. 10. 1994 omenjena v uvodu. Podjetje Alpinum naj bi v teh letih razbili z vsemi poslovnimi funkcijami vred (1), podr-žavili (2), likvidirali (3) in končno poobčinili (4). Za opis vseh ostalih aktivnosti je ta članek prekratek. Glede na to, da se je podjetje lastninilo že v letu 1992 ter, da so edini lastniki po tem modelu postali delavci Alpinuma združeni v IRP Alpinum, d.d., je ta boj s strani IS uperjena predvsem proti delavskemu odkupu podjetja. Podjetje je že v lasti Bohinjcev, vendar nekateri menijo, da morajo namesto domačinov postati lastniki "pravi domačini", ali pa morda tudi nekdo drug. V tej povezavi postane tudi jasno, da so javne funkcije, ki jih s soglasji IS opravlja Turistično združenje Bohinj, d.d., to je pobiranje parkirnine, ter sredstva provizij za izdana soglasja za kioske ob obali namenjena tudi bodočemu odkupu turističnih podjetij v procesu lastninjenja. Naj končam z mislijo, da je izremio naporno za gospodarstvenika v teh časih, ki so bih tudi krizno zaznamovani, uspešno voditi podjetje in se boriti proti silam, ki so postavljene predvsem za druge namene kot za privatizacijo podjetij. Bohinj, 9. 10. 1994 Direktor II' Alpinum Iztok Noč Odprto pismo veterinarski inšpekciji Kranj Glede na dejstvo, da mi od 4. 10 1994 dalje kljub večkratnim posktiSOin nikakor ni uspelo telefonsko doseči inšpektorice Verbičeve, se na citirani naslov obračam s pisno zahtevo za uradno pojasnilo in obrazložitev tragičnega dogodka in barbarskega dejanja, ki se je zgodil na Visokem pri Kranju dne 3. 10. 1994. Omenjenega dne je namreč prišlo do poboja cca. trideset do štirideset psov ter nasilnega odvzetja cca. deset psov, ki so bili odpeljani neznano kam. Sklicujoč se na moj telefonski razgovor z Verbičevo in na vsa njena zagotovila, v imenu in po pooblastilu DPMŽ Trbovlje od vas ZAHTEVAM pisno natančno obrazložitev z navedenimi VSEMI TOČNIMI podatki: zakaj je prišlo od poboja, kdo je za to kriv, kdo je izdal dovoljenje za streljanje, koliko živali je bilo pobitih,... itd. Prav tako terjamo informacijo in obrazložitev, kje so VSE ODVZETE živali, zakaj in njihovo VRNITEV oziroma PREDAJO, saj mi je Verbi-čeva zagotovila, da se jim ne bo zgodilo nič in da jih bomo VSE dobili ŽIVE nazaj. V petek, 30. 9. 1994, mi je Verbičeva telefonsko zagotovila, da sicer mora in tudi namerava izpeljati izvršbo, da pa nikakor in absolutno ne bo šla v nikakršen poboj. Predlagala nam je tudi svoje pogoje ter ideje - žal se s tem nismo mogli strinjati in smo se tako odločili za predčasno in pospešeno selitev z Visokega (kar sem kot rešitev še isti dan povedal Verbičevi, ki se je s tem STRINJALA) na novo lokacijo. Še toliko bolj, ker smo prejeli sporočilo, da se v ponedeljek, 3. 10. 1994 NAMERAVA iti v poboj, in da so tudi kamioni že najeti ter pripravljeni. Zato želim še posebej poudariti, da smo Živali intenzivno selili čez Slovenijo ves dan in vso nedeljsko noč, žal pa je bilo premalo tako ljudi kot tudi avtomobilov, saj si zaradi pomanjkanja časa in dneva nedelje tudi nismo mogli veliko pomagati. Tako se je nekaj naših članov in prostovoljcev z razvozom čimvečjega števila še preostalih živali trudilo še ob samem prihodu inšpekcije. Ker je ostalo le še nekaj živali, smo jih bili začasno primorani pač skriti pri sosedih Močivnikove. Žal pa je inšpektorica (po lastnih izjavah pripravljena storiti vse, da se Živali samo preselijo in ne pobijejo) izgleda prišla s povsem drugimi nameni. O tem govorijo izjave prič in očividcev. Dejstvo je, da se je živali pohilo, kljub temu da smo jih še vedno odvažali. In če je verjeti besedam inšpektorice, zakaj potem enotavno ni počakala, da se odpeljejo vse, ne pa da kljub prošnjam ni hotela niti slišati ničesar o tem. Več kot v oči bodeče je tudi nesporno dejstvo, da te do poboja prišlo na zemlji sosedov Močivnikove, kjer Verbičeva NI IMELA NIKAKRŠNIH DOVOUENJ, PRAVICE ali ODLOČBE -ne za vstop na posestvo in ne za ukrepanje na njem. Živali so se v naši odsotnosti pobile na brutalen in trpeč način celo vpričo otrok. Razbežale, ob-streljene in prestrašene pa niso imele niti možnosti, da jih pravočasno najdemo. Veliko mrtvih, razmesarjenih živali smo našli daleč naokrog Visokega - ležečih na poljih, travnikih, gozdovih,... itd. Barbarstvo brez primere, še toliko večje, ko bi bilo dovolj, da jih nazaj prikliče "Milenin pomočnik". A so jih raje streljali še ves isti dan, noč in naslednji dan. Vsi tisti, ki smo se in se še trudimo zanje, bomo zato storili vse po naših močeh, da bodo kazen in posledice za krivce (ki so prekoračili vsa pooblastila ter izrabili položaje) tako ali drugače čimblj občutne. O tem dejanju bomo obvestili tudi razne tuje institucije, Greenpeace, Svetovno zvezo varstva živali,., ipd. Velika večina živali pa je le rešenih. Na varnem so, tako da nam jih je do neke meje vseeno le uspelo rešiti. Žal pa ima ta naš uspeh tudi priokus grenkobe - zaradi ljudi, ki še zdaleč niso tisto, kar govorijo njihovi nazivi. Potrebni so dodatnega in dolgotrajnega šolanja v srčni kulturi in človečnosti, če že drugega nič. Elda Viler je nekoč prepevala o drobni, nemočni lastovki, ki je iskala zavetje ter ga našla v srcih ljudi - zato, ker so LJUDJE. Lastovk je še vedno veliko, le ljudi, za kakršne smo bili sploh ustvarjeni, pa je čedalje manj. Žalostno, toda še kako zelo resnično. Predsednik DPMŽ Trbovlje Roman Turnšek, ml. in vsi, ki so člani ali prostovoljci pomagali Vsaj gore naj ne ločujejo ljudi! ali Na gori smo si vsi enaki! Borci Kokrškega odreda so na svoji volilni skupščini v juliju 1994 razpravljali o. predlogu posameznikov v KS Bela, KS Preddvor, in nekaterih Bašljanov, o preimenovanju Doma Kokrškega odreda na Kolišču v Planinski doma na Kališču. Borci smo bili o omenjenem predlogu obveščeni le preko časopisa Gorenjski glas "Kališče naj bo predvsem Bašeljsko" (15. julija 1994) in "Na Gori smo vsi enaki" (19. 1994). V omenjenih člankih je med drugim zapisnao" ... da so prav prebivalci vasi pod Storžičem in Koliščem opaivli glavno delo pri nošnji materiala in gradnji se dan j ea doma na Kališču..., da je želja planincev, da postane dom bašeijski, ... da se ime Dom Kokrškega odreda med ljudmi ni "prijelo", ...da naj gore ne ločujejo ljudi, saj je zdrah Že v dolini dovolj,... da pa bo Kokrški odred v domu še vedno obeležen, pa tudi borcev nihče ne bo metal ven...", itd. Dom Kokrškega odreda na Kališču nosi to ime že polnih 35 let, v njem so se vsa dosedanja leta zbirali planinci, mladina in nekdanji borci, odvijala so se številna srečanja in prireditve vsem v zadovoljstvo, v slogi in veselju. Ime se uradno uporablja tudi v planinski literaturi, J. Dob-nik: Vodnik po slovenskih postojankah v SR Sloveniji, P. Ficko: Kamniške in Sa-vinske Alpe, itd. Planinci in borci so letos spomladi renovirali ploščo na Domu Kokrškega odreda in posod-bili pano o zgodovini odreda. Območje Storžiča je bilo med okupacijo središče partizanov na levem bregu Save na Gorenjskem, fu je bil že avgusta 1941 ustanovljen Storžiški partizanski bataljon, prvi na Slovenskem, junija 1942 na Kališču, pod Storžičem, na višini 1540 m pa Kokrški odred, kot največja partizanska enota na tem območju. Na območju Storžiča so partizani vodili številne boje in spopade s sovražnikom, borci KO pa med drugim tudi na Bašeljskem sedlu in za Ma-čenskim vrhom, neposredno nad Koliščem. Tu je odred imel tudi svoja pogosta taborišča. V teh spopadih je padlo veliko borcev, med njimi tudi mnogi domačim izpod Storžiča. Na območju Storžiča so delovale številne partizanske zaledne enote, kurirske post- aje, radiooddajna postaja, razne delavnice, pa tudi bolnišnice, ena od teh z imenom "Košuta", ki jo je ustanovil znani zdravniški strokovnjak prof. dr. Edvard Pohar, je delovala prav neposredno pod samim Koliščem. Borci, planinci in domačini iz vasi pod Storžičem so že takoj po vojni želeli dostojno ohraniti spomin, le tega pa naj bi simboliziralo ime Kokrški odred, na novem planinskem domu na Kališču, ki je bil zgrajen in svečano odprt 2. avgusta 1959. Ne dolgo od tega so v najožjem krogu, na čelu s predsednikom sveta KS Bela Francem Bizjakom tudi v ta gorski svet začeli vnašati svojo ozko ideološko in strankarsko nestrpnost in sovraštvo. Najprej so v svoji KS odpravili krajevni praznik, ki je bil posvečen ustanovitvi KO, zdaj pa jim je postalo v napotje tudi ime odreda, čeprav je izpisano na planinskem domu visoko pod samim vrhom Storžiča. Ker pri tem početju niso imeli širše podpore v ljude, so si izmislili vrsto prozornih in licemerskih opravičevanj in neresnic. Predlog preimenovanja so opravili brez širšega soglasja članov PD Kranj, saj iz njihovih vrst nikoli ni prihajalo do pobud za kakršnokoli preimenovanje, ki ga po statutu lahko spremeni le skupščina PD Kranj. Kaj je ob otvoritvi novega planinskega doma na Kališču 2. avgusta 1959 v slavnostnem govoru med drugim izjavil tedanji predsednik PD Kranj, pokojni profesor Franjo Klojčnik: "... pri gradnji doma je samo v letošnjem letu sodelovalo tudi več kot 1300 mladincev, dijakov, vajencev, brigadirjev iz Suhe in vojakov iz Križ, ki so opravili nad 10.000 udarniških ur... Sicer o tem opravljenem delu s strani pripadnikov predvo-jaške vzgoje, borcev in še drugih podatkov oz- argumentov, ki jih tu sedaj ne objavljamo, imamo kar precej. ... Gradbeni odbor smo poverili tov. Stanetu Mrharju, nato pa tov. StanetuLikarju, zasluge pa imajo še: Jože Pavlic, Tone Seljak, Ciril Hudovernik... naša zahvala pa gre Brezarju, Herlecu, Jelenu, Krpanu, Pavlicu, Prinčiču, Reji in mnogim drugim, ki so žrtvovali po 100 in 100 ur brez vsake odškodnine... Pod nami se stekajo in križajo kurirske poti iz časov NOB, pod nami je bi ustanovljen II. bataljon Kokrškega odreda in odred, tu so grobovi padlih borcev in okrog nas so se bili boji, zato smo v počastitev vseh dali domu ime po Kokrškem odredu...!" Torej, taka je resnica o graditeljih doma! Tedanji župan Kranja tov. Aci Puhar se je P D Kranj zahvalil za uspešno delo in utemeljil naslov Doma Kokrškega odreda na Kališču: "... Prav tu, pod pobočjem Storžiča so leta 1941 našli zatočišče prvi Kranjski partizani in na Poljani je počila prva puška... Poleti 1942 sta nastala Gorenjski odred in Kokrški odred, vzporedno pa se je preko avstrijske meje Že porajal Koroški odred... dolžan sem, da se v imenu ljudskega odbora Planinskemu društvu Kranj zahvalim in mu iskreno čestitam... s tem otvarjam našo novo, zelo prijetno planinsko postojanko in želim, da se tukaj Čestokrat srečamo!" In donedavno, vsa leta po izgradnji, je bil dom stičišče pravih ljubiteljev plani. Iz tedaj izrečenih besed se jasno vidi, da so bili poleg posameznih domačinov, planincev, mladine in vojakov najodgovornejši nosilci gradnje doma na Kališču tudi borci Kokrškega odreda in nihče nima te pravice, tudi veljaki domače KS ne, da jim po 35-letih z neresnico, natolcevanjem, zdrahami in strankarsko zaslepljenostjo to pravico odvzame! Strpnejši in razumevajoč pogled na ime doma na Kališču imajo mnogi "širše" razgledani domačini, prijatelji planin, ki so bili v krogu planincev na Kališču pred leti mišljenja, da če je ime doma Že dolgoletna tradicija in del Zgodovine, ga ni potrebno spreminjati! Toda, kaj ko tudi po Gorenjskem delujejo strankarski nestrpneži, ki so nasprotniki vsega in hočejo uničiti vse, kar ima kakršnokoli zvezo z NOB. Celo v svet tišine in planinske idile, visoko v gore, kjer nikoli ni bilo prerekanj in sovraštva segajo kremplji grabežljivih "jastrebov". Borci Kokrškega odreda so na skupščini v en glas zahtevali: "Roke proč od dobrin in dosežkov, ki jih je ustvaril narodnoosvobodilni boj, dovolj nam je poniževanja, zasramovanja in napadov na naš pravičen boj, ki bo naslednje leto s protifašističnimi borci vsega sveta svečano praznoval 50-letnico naše skupne svobode. Nismo nasprotniki pomirjenja in sprave, toda s takimi in podobnimi ekscesi se naši generaciji ne moreta pomiriti, zato zaustavite zasleplj-ence in prenapeteže, ki netijo in podžigajo sovraštvo!" SKUPNOST BORCEV KOKRŠKEGA ODREDA Krvavi pokol psov na Visokem pri Kranju Kot članica DPMŽ v Mariboru in kot velika ljubiteljica in borka proti mučenju živali, v imenu vseh prizadetih in ogorčenih ostro protestiram zoper zločinski poboj nedolžnih, nič krivih in zavrženih psov na Visokem pri Kranju. Poboj živali je bil izvršen tik pred svetovnim dnevom živali, kar je v posmeh vsem ljubiteljem živali, o čemer bo seznanjena širša javnost, tako v Sloveniji kot v tujini. To se je zgodilo kljub zagotovilom inšpekcijskih služb, da do tega ne bo prišlo, v kolikor bo ga. Močivnik Milena azil izpraznila in živali odpeljala drugam. Torej je bil poboj izvršen na grozovit in zahrbten način, to je v odsotnosti ge. Močivnikove, ki je prav takrat prevažala živali v varno zatočišče na Vrhniko. Še bolj grozovito pa je to, da se je pokol opravil ob prisotnosti malih otrok, velikih ljubiteljev Živali, kar bo gotovo zapustilo pri njih daljnosežne posledice na psih. In nenazadnje pokol se je zgodil na tuji posesti, s čimer so storilci prekoračili vsa pooblastila in s tem storili hujšo kaznivo dejanje. Zato glede na to, ker za storjeno ni opravičila, predla- ?am pristojnim službam OBČINE KRANJ, kjer je ga. VERBIČ Smiljana zaposlena kot inšpektorica, suspenz lete, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, storjenega s tem, da je s svojimi pomočniki (lovci, policijo in drugimi) izvedla pokol psov na grozovit in nehuman način na tuji posesti. Prav tako predlagam, da v prihodnje občina namešča na taka delovna mesta primerne delavce, to je delavce, ki ne bodo samo administrativni roboti, ampak predvsem ljudje s srčno kulturo. Take ljudi pa bo morala naša družba šele vzgojiti. Kristina Ferlic GLASOV KAŽIPOT 3 Izleti V Kostanjevico in Novo mesto Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge interesente na avtobusni izlet v Kostanjevico in Novo mesto, ki bo v torek, 18. oktobra, z odhodom ob 6. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Obvestila 'M Krvodajalska akcija Ljubljana Šiška - Rdeči križ Slovenije vabi krajane Ljubljane Šiške na krvodajalsko akcijo, ki bo jutri, v sredo, 12. oktobra 1994. Gledališče Druga premiera Kranj - V Prešernovem gledališču bodo jutri, v sredo, ob 19.30 premierno uprizorili Federica Gar-cie Lorce Dom Bernarde Alba v režiji Bojana Jablanovca in igralski zasedbi: Štefanija Drolc, Iva Zupančič, Mihaela Novak, Judita Zidar, Bernarda Oman, Maja Sever, Petra Govc in Tanja Dimitrievs-ka. Predpremiera bo že danes, v torek, ob 19.30. V četrtek, 13. oktobra, bodo dramo ponovili za abonma zeleni, konto in izven, v petek pa za abonma petek I. konto in izven. Razstave Portret dr. Pretnarja Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bo jutri, v sredo, ob 18.30 slovesnost, na kateri bodo donatorji knjižnici podarili portret dr. Toneta Pretnarja, delo tržiškega umetnika Vena Dolenca. V spremnem glasbenem programu bosta nastopila Klarisa Jovanović in Veno Dolenc. Novo v galeriji Pungert Kranj - V galeriji Pungert bodo jutri, v sredo, ob 20. uri odprli prodajno razstavo likovnih del slikarja Staneta 2erka. Sokoli in Orli Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) odpirajo danes, v torek, ob 18. uri razstavo Sokoli in Orli, o dveh telovadno kulturnih organizacijah od njune ustanovitve 1863 oz. 1905, njuno organiziranost in telovadne uspehe, ki so postali temelj kasnejšim uspehom slovenskih športnikov. Prireditve If Dvoje zdravstvenih predavanj Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 18. uri dr. Franc Benko predaval na temo Evolucija človeka in zdravljenje po astrologiji. V drugem predavanju ob 19.30 pa bo mag. farm. Manca Vidic predstavila "Zelena zdravila" za samozdravl-jenje. Predstavitev diapozitivov Škofja Loka - Tomo Križnar bo jutri, v sredo, ob 18. uri ob diapozitivih predaval na temo Samotne sledi v knjižnici Ivana Tavčarja. V četrtek, 13. oktobra, ob 17.30 pa bodo predvajali diapozitive Počitniški utrip članov FKK A. Ažbe. Srečanje na Bleščeči planini Krani - Planinsko društvo Kranj se je odločilo, da bo naslednja, razširjena seja upravnega odbora društva v planinskem domu SPD Celovec na Bleščeči planini 15. oktobra 1994. Kranjsko društvo je namreč veliko sodelovalo z zamejskimi planinci pri izgradnji njihove postojanke. Na obisk J< sosedom prek meje se bodo odpeljali ob 7. uri s posebnim avtobusom izpred kina Center v Kranju, vrnitev pa načrtujejo v popoldanskem času. Srečanje omogočajo prijatelji planinstva, ki so prevzeli stroške prevoza in prehrane udeležencev. Ekološki seminar v Bohinju Bohinj - Od jutri, 12. oktobra, do 15.10.1994 poteka v mladinskem domu Apolon v Bohinju jesenski ekološki seminar za srednješolce, ki ga prireja zasavska ekološka skupina - EKOS Zasavje iz Trbovelj. Udeleženci bodo spoznali problematiko onesnaženosti Triglavskega narodnega parka - v okolici Bohinjskega jezera bodo tudi popisovali divja odlagališča odpadkov, ogroženost slovenskih gozdov in onesnaževanje voda. Med drugim si bodo ogledali naravne znamenitosti v okolici, kanjon Mostnica in Hudičev most. HALS, HAL a, GORENJSKI GLAS Miss Slovenije '94 Katera bo... Kranj - Cvet slovenske ženske lepote, dvanajst slovenskih lepotic, ki so si to čast prislužile na predtekmovanjih in dveh polfinalih, se bo zbralo v Termah Čatež, kjer se bo v fietek, 14. oktobra, odvijal inalni izbor za Miss Slovenije '94. Med njimi je tudi dvaindvajsetletna Gorenjka Katarina Strgar. Devetčlanska komisija, katere sestava je zaenkrat Še zavrta v tančico, bo lepotičke ocenjevala že med tednom, najbrž pa bo odločilen zadnji večer v petek od 20. ure naprej, ko se bodo punce v treh izhodih (v športnih oblačilih, večerni obleki in kopalkah) predstavile v restavraciji hotela Terme Čatež. Med dekleti ki so povprečno stare 19,25 let in visoke povprečno 175 centimetrov jih je kar polovica še dijakinj, naš, gorenjski up Katarina, ki je po poklicu crupierka, pa je z dvaindvajsetimi leti najstarejša med njimi. Mogoče bo v boju za vozovnico v južnoafriški Sun City, kjer bodo 19. novembra izbrali najlepšo na svetu, odločala prav izkušenost. Sicer pa, saj bomo v petek držali pesti za Katarino, kajne. • I.K. Pianist Peter Mihelič v Vili Bela 26-letni pianist Peter Mihelič, ki ie štiri leta živi in dela v New Yorku, bo med kratkim dopustom v Sloveniji s triom v četrtek, 13. oktobra, ob sedmih zvečer nastopil v Vili Bela pri Preddvoru. Vila Bela je čudovit ambient za komorni jazz, ki ga bo priložnostni trio. V njem bosta poleg Petra Miheliča zaigrala še Žiga Golob, tokrat na bas, član Big banda RTV sSovenija, in trobentač Dominik Krajnčan, tokrat na bobne, sicer pa član Big banda RTV Slovenija in Green tovvn jazz banda. Peter Mihelič je sin znanega Kranjčana Milana Miheliča, tudi pianista, ki je glasbeni urednik na Radiu Slovenija, igra pa tudi v elitnem hotelu Toplice na Bledu. Peter je začel igrati klavir pri petih letih, končal je srednjo glasbeno šolo v Ljubljani pri prof. Majdi Martine, 1985. leta pa je odšel na visoko šolo za jazz v Gradec, kjer se je prvič srečal in sodeloval z glasbeniki svetovnega slovesa, kot so Sheila Jordan, Mark Murphv, Bob Mover in drugi. Njegov stil ima močne korenine v mamstreamu in bebopu, njegova najljubša zasedba pa je klavirski trio. • R J. Jezerske postrvi so ogrožene V Bohinjsko jezero so pred nedavnim vložili veliko število umetno vzrejenih jezerskih postrvi Zavod za ribištvo ima v najemu ribogojnico blejske Ribiške družine. Že veliko let se ukvarjajo s problemom, ki ga povzroča ogrožena vrsta jezerske postrvi. Umetna vzre-ja lete na Bledu poteka že nekaj let. Sicer živi ta vrsta postrvi (od potočne se razlikuje po črnih pikah in pegah, potočne postrvi pa imajo rdeče) le v alpskih jezerih, v Sloveniji v Bohinjskem in Blejskem jezeru. Postrvi ne vlagajo v Blejsko jezero, saj so problemi z onesnaževanjem precej pere *i Krivde za onesnaževanje je ^dolžena tudi blejska ribo-• Minca, ki pa ima v dobrobit ra v bližnji prihodnosti iditi usedalni bazen V .njskem jezeru pa je popu tj« postrvi ogrožena zaradi prevelikega komercialnega lzlova plemenk v preteklosti. In zaradi stalne negotovosti pri tem izlovu so se pri Zavodu za ribištvo odločili, da vzredijo plemensko jato v ribogojnici. Tako so do leta 1987 vzredili prvih 41 spolno zrelih plemenk, ki pa so po smukanju propadle. Iz njihovih potomcev so do leta 1990 vzredili novih 265 spolno zrelih plemenk, od tega leta pa je v ribogojnici stalna plemenska jata. Vsako leto jo dopolnjuje jo in redno selekcionirajo po zunanjem izgledu. Pri vzreji mladic težijo za tem, da vzredijo čimveč eno m dvoletnic, kar pa jc odvisno tudi od razpolo/l|iviigg prtM tora v ribogojnici. \ zal letih jim uspe VZrtdil tisoč do 40 tisoč enolcti.u U . tisoč do dobrih 3 tisoč dvolet-nic, ki so namenjene za obogatitev Bohinjskega jezera z ribami. Pri Zavodu za ribištvo imajo določene usmeritve za prihodnost. Skušali bodo vzdrževati stalno selekcionirano plemens ko jato jezerske postrvi v ribogojnici, ki jo bodo dopolnjevali s plemenkami iz narave Umetna vzreja in vlaganje postrvi v potoke in jezera je eden i/med ukrepov in rešitev za ogrožene vrste Zanje veliko nevarnost pomeni onesna-ževanje voda, gradbeni posegi v okolje, uničevanje drstišč. Pn vzren rib pa prihaja do naravnega selekcioniranja - pogin rib /ar tdi bolezni, manjše ribe so talogaj za večje, svoje pa dodali, nevarne hudourne vocU. m jcrjvolov. • Š. Vidic Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI tel.: 66-052 Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 AVTOŠOLA B in B tel: 216-245 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 17. oktobra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. .. . "BIN" Zl polje 3/k tel.: 224-254 Od 1. do 15. oktobra AKCIJSKA PRODAJA nove konfekcije, pižam, bund, praška (10 kg = 2.200 SIT) in sveč. Odprto: od 9. do 12. in od 14. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure. STUDIO D LESCE tel: 719-529 FRIZERSTVO! Modne pričeske. Zdravimo bolezni las in lasišča: prhljaj, izpadanje, mastni lasje. Pri voščite lasem najboljše! MODA ZA MLADE PLAČILO NA VEČ ČEKOV Jeans: Levi's 501, Soviet, Sexes, Diesel, Joop... Pasovi: El campero. No limit, Mustang... Majice: Gvmnasium, Gas. Basic - z vezalko aH gumbi; termovelurji, flanela srajce, rutke... KARNISE DORNIK Izdelujemo več vrst plastičnih karnis. Tel., fax: 421-060 ABAKUS Kranj RAČUNALNIŠKA OPREMA Računalniki 386, 486, Pentium, tiskalniki Epson, Hewllet, Packard, Multimedia, servis rač. opreme. ABAKUS, tel.: 212-454, 211-282 NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA dne 13. in 26. oktobra, MADŽARSKA - LENTI dne 27 oktobra. Rozman, tel.: 712-247 KOMISIJSKA TRG. (iBIN(( Zl. polje 3/k AKCIJSKA PRODAJA sveč od 82 do 239 SIT, praška (10 kg - 2.201 SIT), mehčalca. Odprto: od 9. do 12. in od 14. do 19. ure; sobota o0 9. do 13. ure. STE PRIPRAVILI VAŠ AVTO NA ZIMO? PETROL vam je na svojih bencinskih servisih ljubljanske in gorenjske regije pripravil pestro izbiro zimskih avtoplaščev SAVA in PIRELU. akumulatorjev VESNA in TOPLA, sredstev proti zmrzovanju iz lastne proizvodnje, SNEŽNIH VERIG in še česa. Cene izjemno ugodne: plačilo na 4 obroke s čeki, brezplačna montaža avtoplaščev. EL EK TR OI NS T ALATE RSTVO mobitel: 0609 622-917 KOMPASOV A ZIMA MU EN CI I EN SEJEM ELECTRON1CA LE K ERO RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON GARDALAND OKTOBER - MESEC POSTELJNEGA PERILA KJE KUPITI AKUMULATOR ZA VAŠE VOZILO? Regulacijska oprema za centralno ogrevanje * domači proizvajalci * garancija 24 mesecev Montaža in servis Izberite svoje zimske počitnice - smučanje v naših poslovalnicah Kranju (tel. 224-100) in Škofji Loki (tel. 620-960). Katalog Kompasa. Globtoura,... Še nekaj prostih mest na našem avtobusu, 3 dni, cena samo 230 DEM. Qfif) Kompas Kranj, Tel.: 224 - 100, Kompas Škofja Loka, Tel.: 620 - wu tel : 064/43-345 Nagradna akcija - "Lesnin avtobus" Ko bosto kUP'Jj pri nas furnirana stenska, stropna ali talna obloga tar °^n(aj»0k notranja vrataže sodelujete v nagradnem žrebanju. Glavni u"1 j . ČEK za 200.000 SIT. Cene za obloge že od 1 596 SIT dalje * tega lahko izberete tudi keramične ploščica za kopalnico in kunnTjj grar.itogrss ploščica, kopalniško pohištvo, sanitarno ker*mete, ter vodovodne armatura. Nudimo vam vse vrste senčil: r° žaluzije, lamelne zavese In polkna Turistično društvo Jesenice vas 15. oktobra vabi v Gardf'^bus italijansko zabavišče. Na pot bomo odšli ob 3. uri z Jesenic. *vx bo ustavljal na vseh postajah do Ljubljane. Rjuhe, jogi rjuhe, prevleke za blazine, prevleke enojne in dv0'n otroška posteljnina Vabi Trgovina APEL (za hotelom Jelen) Ugoden nakup vseh vrst akumulatorjev in hladilne ^.^jev Akumulator vam tudi brezplačno zamenjamo. Servisakurnuia \J j|IIr 11 j Klasje, d.o.o., Cesta na Klanec 9, Kranj, tel.: 064/331-375 AM7„S - Na gorenjskih cestah so vozniki 27 jeklenih konjičkov zašli v taksne ali drugačne težave. Pomagali so jim vedno pripravljeni delavci AMZS, ki so 19-krat odpeljali |)oskodovana oz. pokvarjena vozila, 8-kral pa nudili pomoč kar na kraju samem. GASILCI • Kranjski glasilu so pohiteli v Voglje, kajti z. letališča so jih obvestili, da v tamkajšnjem gozdu gori. K sreči ni bilo hujšega, le nekdo je sežigal odpadke. Dvakrat pa so odpirali vrata stanovanj, in sicer enkiat v Sr. Bitnjsh, kjei ie lastnik hiše izgubil ključe, in enkrat na Trgu Prešernovih brigad 10 Od tam so namreč stanovalci sporočili, da jim v kopalinico skozi strop iz zgornjega nadstropja teče voda Ker v zgornjem stanovanju ni hlo GORENJSKA * OD TORKA DO PETKA nikogar doma, so gasilci, v prisotnosti policije seveda, v stanovanje vlomili in ugotovili, da voda s pipe sicer ni tekla, da pa so pred kratkim lastniki popravljali sifon in jc bil verjetno lam vzrok za zamakanje. V Tržiču so gasilci gasili zabojnik za smeti, prav tako radovljiški, in sicer na Cankarjevi 2. Radovljiški gasilci pa so spirali tudi beton ob podrtju betonske Eloščc na ekonomski Soli Jescniš-i gasilci so bili ob remontu hladne valjarne na Beli v stalni pripravljenosti, v teh dneh pa so kar vsak dan enkrat iz jeseniške železarne z rešilnim avtomobilom odpeljali poškodovance. V Škofji I <>ki pa gasilci v teh dneh na srečo niso imeli dela. GORENJSKI DOJENČKI - Boj II punc k ca Uklonjeno*! ci srčkov fantkov na Ciorenjskein se J # v preteklih Itirih dneh• ^in0ln» ia/merju so naimcc v ^je. verjetno prijokali na sv budni Gorenjci. In *'tCr. ,. logij. 11 in na pcd.atrij potf«e«vell zdravnico i ^ MEMORIAM kton Krzišnik - Ljubo t>?*fc avgusta letos se je v I e/l več stoglava množica, n°gimi borčevskimi pra-a.r'- vene/ in cvetjem ,nQnlič poslovila od znane- Po [a gorenjskega partizanske-ja soborca Ljuba. Poteg *0rodmfcov, prijateljev in r^ačinov so prišli borci l vse Gorenjske, od Bonskega kota, Zgornje-iavske doline, mest in vasi Jpod Karavank, z območja "e'ovice in njegovih škofje-*kih hribov ter številni 0rci in prijatelji iz Ljubl- H *adn;'i pori so se poklo-P od mnogo prezgodaj ^rlega odrednega politična komisarja Antona Mišnika - Ljuba. Ob le-Y% sončnem vremenu se 'Rastna straža izmenjavala 'J. lari, tiho so izvenele fMske in partizanske ža-ymke, iskrene, globoke in fjuresljive so bile besede gornikov, lirovskega pre-7'avnika /n NOB Janeza Yn° • Svobode, domačina z ^oropek, ter ob odprtem soborca Janka Pre-"'a -Staneta, s katerim sta !e skupaj bojevala v Gorskem odredu in vodila ■ J°'e Kokrškega odreda. *nt°na Kržišnika smo poz-;a'' vsi le pod imenom gM>o/ Bil je dobrosrčen, Cjfazen, družaben in izred- 0 ustrežljiv, ime pa je pvtavzaprav sinonim njegova značaja in Ijubeznivos- 1 Bil ie Lri,,c in vedno pripravljen \°{*aRati soborcu in prija- ped dobrim letom smo na ^Oropekah nad Žirmi, v fdvse lepo urejenem I j0'"", kjer je v posebnih Lob«cafi kot v apoteki zlo-[Ul v domu v Goropekah 2*»» da se bo potem d/ , ln popolnoma poSVt '»//'''' potovanjem, t!*** Veliko icli" spoznati pt , Joda nenadna smrt je ekinila njegova snovanja. prskl poti, ki je bila tako klk" nasi'mu boju, ni I, k" y**> ki SO ga pozna-v' «i smo bili z nJim skupaj hJMfe^in časih, lahko {£«©, da WC Pokoren in klen ,rjs, poln Življenjske ve-. t m veiim* r,-.~-~../.__ HV, rT° Polten, do ~r*dna?i"dan'Povsem pa **> skromen in priljubi- )e bil vedno pravičen vojni jen. Že jeseni 1942 je stopil v Gorenjski odred, v partizanih je izgubil tri brate. Kot mlad, razgledan in borben partizan je postal četni, bataljonski in 1944 pod Karavankami, izkušen in sposoben politični komisar Gorenjskega odreda in Kokrškega odreda. Osvoboditev je dočakal kot član političnega odseka 31. divizije na Primorskem. Po končani vojni ga je pot kot aktivnega častnika, vodila v Avstrijo in Nemčijo, kjer je deloval v vojaški misiji. Po končani višji vojni akademiji je služboval po raznih garnizijah Srbije. Kot razglednega in šolanega častnika ter obenem velikega humanista ga je 1961 tedanje vodstvo armade poslalo na Sinaj, kjer je kot poveljnik jugoslovanskega odreda zelo uspešno deloval med sprtimi Izraelci in Egipčani in proti izbruhu svetovnega požara. Po vrnitvi je bil štiri leta vojaški ataše v Romuniji, nato pa osebni sekretar za vojaška vprašanja na mar-šalatu, pri Titu. Ko je leta 1973, tedaj že polkovnik, zvedel za ukaz, da je postavljen za poveljnika teritorialne obrambe Gorenjske, je bil presrečen. Vrnil se je med svoje partizanske kraje in ljudi. Z vsem srcem in voljo se je predal delu in razvoju slovenske TO, naslednice NOV, partizanskih odredov, brigad in divizij, ki so zametek današnje slovenske vojske. Več kot šest let je kreativno, do upokojitve, deloval v TO. Prehojena pot v času NOB ni bila lahka. V vojni vihri v partizanih je bilo tudi polno težkih trenutkov. Ljubo je sodeloval v mnogih bojih, ko so nas trli mraz, lakota in utrujenost, a prav Ljubo je bil ta, ki je tudi v najtežjih odločilnih trenutkih znal med borci utrditi zaupanje in borbeno zavest. Bil je predan in rojen voditelj partizanske vojske. Po upokojitvi se je takoj, kot zelo uspešen predsednik, vključil v delo Skupnosti borcev Gorenjskega odreda. Kot glavni pobudnik in neumorni oranizator izdaje kronike Gorenjskega odreda je dosegel, da je zgodovina tega odreda končno le izšla. Vse življenje se je boril, da bi se tudi v novih povojnih razmerah ohranilo vse tisto, kar je narodnoosvobodilnemu boju dajalo vso silovitost, poštenost in lepoto: domoljublje, tovarištvo, skromnost in vero v ljudi. Družbi je dal vse, ne samo trud in delo, temveč je žrtvoval tudi svoje zdravje. Ljubo je v življenju doživljal tudi težke in trpke trenutke in ni mu bilo lahko! Kljub vsemu pa je ostal skromen, prijazen, družaben, izredno ljubezniv, plemenit in ponosen tovariš, kot ga je izbrusil naš narodnoosvobodilni boj! Ko so ob tihih zvokih Tišine vzvalovali borčevski prapori in se ob odprtem grobu zadnjič poklonili po kojniku, so se navzoči zdramili in se zavedeli. Na zadnjo pot, s katere ni vrnitve, je odšel ČLOVEK. Kranj, 20. septembra 1994 GORENJSKI SOItORU 15 let radia žiri radia občine Škofja Loka IN MEMORIAM Štefan Brezavšček Rojenice v pomladi leta 1936, ko je prišel na svet naš kolega, Štefan Brezavšček, niso bile preveč radodarne. Otroštvo med obema svetovnima vojnama, med drugo svetovno vojno in tik po njej, je bilo po svoje lepo, boj za preživetje pa neizprosen. S tem so bila zaznamovana leta šolanja v Tržiču, v Beogradu in v Ljubljani. Vendar pa so bila ta leta polna življenjskih izkušenj, tudi pri zaposlitvah. Po delu v tovarni kos in srpov v Tržiču, v Runu in na sindikatu, je svoje delo in smisel našel na Radiu Tržič. Nekaj manj kot dve desetletji je bil Štefan glavni in odgovorni urednik, več kot desetletje pa tudi direktor. Do imenovanja na to odgovorno delovno mesto je rad posegel po slikarskih barvah in čopiču, kar se odraža v lepih upodobitvah krajine in soljudi. Prišel je Čas, ko je Čopič zamenjal z novinarskim peresom. Sicer se je z novinarstvom spogledoval že takrat, ko je še izhajal Tržiški Vestnik. S svojim delom je praktično utiral pot, s še nekaterimi kolegi, radijskemu novinarstvu na Gorenjskem. Vse najbolj ustvarjalne moči je razdal radijskemu etru, nekaj tudi časopisom. Z veliko vestnostjo in odgovornostjo je izpolnjeval naloge, ki so mu jih dajali v dopisništvih takratne RTV Ljubljana in časopisa Delo. Kot glavni in odgovorni urednik v Tržiču, je tudi najtežje zaplete znal rešiti na umirjen, razsoden način. V hitrem tempu, ki ga je živel, vendar navzven nikoli pokazal, je vselej našel tudi čas za pogovor, kratek posvet. Branje dobrih knjig mu je bogatilo besedni zaklad, ki se je odražal tudi v poklicu. Globoka ljubezen do ma-ternega jezika ga je naredila neizprosnega borca za lepo govorjeno slovensko besedo. Včasih črno bela polja, kasneje ribištvo, vseskozi pa enigmatika, so bili njegovi konjički. Predvsem slednjima dvema je v nepolnih dveh letih in pol po zasluženem odhodu v pokoj, posvečal največ pozornosti. Tudi po upokojitvi, predlani, ni izgubil stika z Radiom Tržič, najprej kot človek, ki je prišepnil kakšno informacijo, nato pa smo že skupaj snovali zanimivo ugankarsko oddajo, ki bi popestrila radijski program. Načrtov je bilo še kar nekaj, vendar je njih uresničitev preprečilo neizprosno dejstvo smrti. Nič več ga ne bomo videvali po Tržiču, ko je, kot upokojenec, skrbno pazil na vnuke in jim rad privoščil tisto, česar sam v otroštvu ni mogel imeti. V Tržiču, med Tržičani, ki jih je tako izvrstno poznal. Nam, sodelavcem bo ostal v spominu tak, kot je bil. Predvsem pa: mož beseda. MALI OGLASI Ponovno sojenje Pavlu Kodru Radovljica, 11. oktobra - Višje sodišče v Ljubljani je razveljavilo sodbo, ki jo je 2. julija lani petčlanski senat radovljiške enote temeljnega sodišča v Kranju izrekel nekdanjemu Klanovemu finančniku Pavlu Kodru iz Tržiča. Obsojen ie bil na skupaj štiri leta zapora. Na sodbo sta se pritožila tako javni tožilec Anton Ribnikar kot Kodrov zagovornik, odvetnik Andrej škrk. Višje sodišče jc razsodilo, naj na ponovni obravnavi, ki bo na okrožnem sodišču v Kranju, kot pričo zaslišijo Mladena Sirola, lastnika firme Sirol Yachting iz Švice. Predsednik radovljiškega senata je na lanski obravnavi prebral le njegovo pričanje iz preiskave, saj sodišče ni upalo, da bi Mladen Sirol, ki jc ušel iz Slovenije z rezervnim potnim listom, prišel pričat. Pavla Kodra je senat spoznal za krivega kaznivega dejanja zlorabe in pravic odgovorne osebe s tem, ko je nakazal Članovih 480.tXX) švicarskih frankov v Sirol Yachting /a poplačilo desetih jaht in mu za to prisodi! tri leta in pol zapor. Po štiri mesece zapora je Koder "dobil", ker v poslovne knjige Plana ni zavedel posojila J. K. in ker jc odobril V. Z. nakup čolna s popustom in v obrokih. Za dve kaznivi dejanji jc senat Kodra oprostil in nato izrekel enotno kazen štiri leta zapora. V obsodilnem delu je Višje sodišče v Ljubljani sodbo prvostopnega iz Radovljice v celoti razveljavilo. • H. J. NESREČE 223-444 DISCOTEKA jSt |P> & RADOVLJICA v četrtek, ob 21. url v petek, ob 22. uri ADI !SMOI^*JKL APARATI STROJI PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV B 632-595 20531 Ugodno prodam OVERLOCK BROTHER, 4 nitni. 13 211-675 dopoldne ali 327-244 popoldne 21804 ODPELJEMO pralne stroje, pomivalne stroje, hladilnike, skrinje. B 325-815 22767 Prodam star pralni stroj Candv. Kos, javorje, B 65-166 22800 Ugodno prodam sesalec Vorvverk -malo rabljen. B 721 -419 22802 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW za 200 DEM. B721 -020 22805 Prodam brivski APARAT Braun, nov, še nerabljen. ©48-011 22807 Prodam telefonsko centralo in slušalko superfone. Kogovšek, brez-nica 17, Žirovnica, popoldan 22353 Zelo ugodno prodam dve termoa-kumulacijski PEČI 2,5 KW in 4 KW ter PEČ za etažno centralno 23000 Kcal. ©212-244 22877 Prodam nerabljen ŠTEDILNIK kup-persbuseh. Zapuže 19, Begunje, ■ 733-637 22881 Prodam CIRKULAR s kotno mizo, delilni aparat za reskalno mizo. O401-120 22885 Prodam BRUSILNI STROJ za rezanje stekla ter literaturo o vitražu. B 47-24 6 22891 Prodam prevozno PLINSKO PEČ, cena 3.000 SIT. B 312-182 22893 Prodam 135 literski HLADILNIK, malo rabljen, cena 10.000 SIT. B 3 1 2-182 22894 Prodam OLTO trobrazdni PLUG. 'B41-811 22898 PREŠO za sadje 60 litrov poceni prodam. Zavrh 9, Šmartno pod Šmarno goro 22905 Ugodno prodam dve leti star HLADILNIK 85x50x60. B45-688 22913 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva, malo rabljen. B41-015 22917 Prodam PEČ za centralno z bojler-jem 40 KW. B 861-500 22920 Prodam zamrzovalno omaro in kuppersbusch - drva. B215-649 2292t Prodam nov oljni gorilec THERMO-MEC 15 % ceneje za 36000 SIT. B632-114 22923 Prodam RAČUNALNIK COMMO-DORE 64, novi model. B225-612 22934 Prodam 3000 I CISTERNO za gnojevko za 140.000 SIT. B70-048 22936 Ugodno prodam ohranjeno ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje, 320 litrov. S 324-089 22941 Ugodno prodam grafični equaliser 12V 4x30 W. B85-410 22969 Prodam 6-stezni KASETNI REKORDER Salnsui z 8 kanalno mešalno mizo, vgrajenim digitalnim reverzom, stereo rekorderjem za remix in druge dodatne funkcije, cena 1300 DEM O241-446 22970 Prodam SPECTRUM ZX 48 K in 22 disket z igricami. B56-716 22973 HLADILNIK z zmrzovalnikom, cena 30.000 SIT. B061-374-515 22985 PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. B632- 595 22989 Ugodno prodam Gorenje ZS 400 I. B57-397, po 20. uri 22990 Prodam molzni STROJ malo rabljen Virovitica VVITREKS na 2 kolesa. B47-554 22997 Prodam novo mizarsko DELOVNO MIZO. B718-088 23000 Prodam skoraj novo etažno PEČ Central 20 S. B721-028 23001 PEČ za centralno, nerabljeno Labi-nova z bojlerjem, prodam.BI70-015 Ranjena sopotnica Kranj ■ V četrtek okrog petih zjutraj jc 42-lctni Milan M. iz Kranja vozi! / osebnim avtomo bilou s Planine proti Škofji Loki. Na koncu delavskega mostu jc ob robu desnega prometnega pasu opazil ustavljen osebni avlo 111 ga /;uYl prehitevati. Pri tem ga |e, verjetno zaradi prevelike hitrosti, začelo zanašati, vozilo jc bočno drselo in sc nato prevrnilo na streho. Hudo ranjeno sopotnico, 42*letno Nikolcno M 1/ Kranja, so odpeljali v Klinični center Trčil v zid pred predorom Ljubno - V četrtek ob pol štirih zjutraj je 22-lctni Blaž L. iz Radovljice vozil od Podvina proti predoru Ljubno. Na viaduktu Peračica ic iz neznanega vzroka zapeljal na nasprotni pas. Da bi se ognil trčenju v varovalno ograjo, je sunkovito zavil nazaj v desno, vendar jc trčil v zid pred predorom. Zelo hudo ranjenega voznika zdravi jo v jeseniški bolnišnici. Dvakrat sta trčila Sp. Besnka - V nedeljo ob 13.35 jc 31 -letna Ana I. iz. pasovi GLASBILA Prodam SYNTHESIZER KAVVAI PS 680, 5 oktav, 100 ritmov, 100 zvokov. B 78-409 22929 GR. MATERIAL Kupimo kvaliteten suh macesnov rezan LES, debeline 25, 50 in 80 mm. B 681-461 zvečer 22418 Prodajamo gašeno APNO za beljenje in zidavo PEČI. B621-06222826 Barvanje zunanjega opaža. S70-697, Miro, zvečer 22828 Oddam gradbeno barako, mera 6x 3m. B622-771 22840 Prodam STIRINOL, bavalit ter belo mivko. B 58-149 22842 Prodam betonski MEŠALEC, vratno krilo Lip. B876-024 22850 Suhe smrekova DESKE 25 in 35 mm, ugodno prodam. B331-26 2 22878 Prodam suhe SMREKOVE DESKE 25x50x90. Sp. Brnik 37, Cerklje 22932 SALONITNE PLOŠČE 4,5 valjne in slemenjake prodam po ugodni ceni. 13 311092 22935 Prodam OBROČNO ŽELEZO 20x12 v kolobarju. B218-051 22938 Prodajamo gašeno APNO za beljenje in zidavo PEČI. B621-06223oio Lepe suhe smrekove OBLOGE prodam. Grenc 10, škofja Loka 23011 Prodam lepe, debele HLODE smrekove, lubadarke. B061/614-533, po 20. uri 23012 IZOBRAŽEVANJE Dipl.ing. instruira matematiko, kemijo. B 715-363 22808 Prodam Kosovo Književnost, oba Headway-ja, Regionalna geografija sveta. B218-078 22836 sli mest za noda nekaj p 1KČAJ NEMŠKEGA JEZIKA v vtferniri upali (orj 19.30 Jo 21. ure) Informacije tel.* 064/211-430 radio triglav 96 MHz Kranja z oplom kadet tom vozila od Kranja proti Zgornji Besnici. Pri hiši št. 134 v Sp. Desnici, kjer je rahli levi ovinek, ie z desnimi kolesi zapeljala na bankino, vozila dobrih sedem metrov po njej, nato pa jc avto bočno drsel prek obeh voznih pasov. Tedaj je nasproti z R 19 pripeljal 73-lctni Mariborčan Viktor R., ki je čelno trčil v desni del opla. Vozili je odbilo in ju zasukalo, nakar sta ponovno trčili. Ana L, njeni sopotnici Ruža K. in Gordana S, obe iz Kranja, ter sopotnica v mari-boiskem avtu Angela R. so bile lažje ranjene. Verjetno so jo vsi tako dobro odnesli tudi zato, kei so bili pripeti z. varnostnimi • II J. OPRAVIČILO! Pri zahvali za Janezom Staretom z dne 30. 9. je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: Zahvaljujemo se dr. RAVNIHAR. Za napako se opravičujemo! 486/40 ie od 127,230,00 SIT ali 7380,00 SIT mesečno ! JTeL/reai »»4/ 21 f 49 DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. ur« sobota od 9. do 12. ur« mm i i m TV»HI • Fl — VIDEO IV 37 cm OD 41.634 TV51cm,TTX OD 53.460 TV55cm.TTX OD61.560 TV72cm,TTX \l\Wiim Videorekorder OD 46.170 Hi - R stolp OD 44.955 Trgovina In storitve do.o., Wdričeva2, Kranj, teL 064-2123 67,211142 V Škofji Loki iščem pomoč pri učenju matematike za 8, razred OŠ. 0632-021 ali 621-457 22B52 Kupim slovensko BERILO za I. letnik SŠ. 0212-263 22863 Instruiram angelščino za osnovne in srednje sole. 056-095 22889 NEMŠKE instrukcije, konverzacija, prevajanje, poslovna korespondenca nudi Švicarka. Kranj, 0312-52022908 Uspešno instruiram matematiko in fiziko. 0241-278 22979 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice.. Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 21005 Odkupujemo vseh vrst hlodovino, celulozni les ter bukova in kostanjeva drva. 0620-749 in 621-849, dopoldan_2192° Odkupujemo smrekovo hlodovino vključno z lubadarkami. 056-742, po 20. uri, EXIM TRAPE_21962 Kupim JUGO 45 ali 55. 0311-772, popoidan 22799 Kupim suhe smrekove PLOHE. 0061-841-043 _228*3 Kupim suha BUKOVA DRVA. 0802-211_ ™»* Kupim TELETA težkega 100 kg 0 401-107, popoldan__ 22890 Odkupujemo bukovo hlodovino, ugodne cene in plačila. 0 66-490 22964 Kupim JUGO KORAL 55 ali SKALO 55, letnik 89/90. 0 66-574 23016 Kupim TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG 2 KW dobro ohranjeno. 070-421 _23017 Kupim CERADO za pokrivanje grad. materiala. 0622-150. poooldan2Mie LOKALI Prodam OPREMO za trgovino. 0327-868 ali 211-972 22707 Kmetijska gozdarska zadruga z.0.0. Škofja Loka odda v najem prostor (pisarno) velikosti 18 m2 v I. nadstropju zadružnega doma na Bukovici, Selca nad škof jo Loko. 0620 497 ali 620-552 22M4 PONUDBA TEDNA: nudimo manjšo trgovino v najem v Šenčurju v blagovnem centru. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 0 221-353 22968 PONUDBA TEDNA, v Cegelnici Erodajamo polovico hiše s prizid-om za bife. K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenskega 7. 0 221-353 22957 KOLESA Prodam 2 GORSKA KOLESA - nova. ■ 52-250 22809 Prodam motor MZ ali menjam za APN 6 0733-544 22866 Prodam otroško KOLO 0714-885 22903 Prodam MOTOR CTX 80, letnik 1989 (odlično ohranjen). 0422-086 22912 Prodam dirkalno KOLO PINARELLO z opremo 0876-136, zvečer 22914 Prodam PONY KOLESI 2 kosa po 4000 SIT za kos. 0 326 815 23022 NAJDENO Našla se je DENARNICA v Kranju. Informacije na malih oglasih, Gorenjskega glasa! 22940 OBVESTILA Cenjene stranke obveščamo, da Eonovno spreiemamo naročila za imelne piise zavese, žaluzije, rolete Izdeluiemo tudi vse dele za senčila Možen ogled senčil v našem razstavnem prostoru RONO SENČILA, Nogtran|e gonce Mausar jeva c 46. 0061/651 247 222« Za Munchen nudimo prevoze organiziranim skupinam 7 oseb! 082- 104 22804 Moško in žensko frizerstvo KLARA -Cenjene stranke obveščamo, da poslujemo od 1.10. po novem delovnem času. Odslej salon odprt vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, sobote od 7. do 13. ure. Priporočamo se iz obisk OBLAČILA VERITAS najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov. Jenkova 1, Kranj, 0312-207 22816 Prodam poročno OBLEKO št. 42., ugodno . 0721-217 22839 OSTALO ZELJE v glavah ter jedilni KROMPIR po^O SIT za kg, prodam. 0401-214 Prodam ZELJE v glavah. Sr. vas 111 22798 Prodam domača neškropljena JABOLKA po 40 SIT (voščenke. kos-mače, carjevič). Ribnika/, Sr. vas 10, Golnik 22823 Ugodno prodam neškropljena JABOLKA. 0714-803 22827 Ugodno prodam lepa zimska MEŠANA JABOLKA neškropljena. 0736-619, Sr. Dobrava 14 pri Kropi 22829 Prodam domača JABOLKA voščenke, neškropljene, poceni. 045- 551 22841 Prodam drobni krompir za krmo. Mlakar, Žirovnica 16 22860 Drobni KROMPIR po 6 SIT prodam. Jeglič, Podbrezje 192, 0 70-202 22896 KVALITETNA JABOLKA •pridelana po metodi SIPS 'več kot 10 priznanih vrst 'vsak dan pri MATUOVC 'jeglič Podbrezje 192, tel.: 70-202 Prodam okovane GAJbfCE za jabolka. Frelih, Posavec 64, Podnart 22382 Zelo poceni prodam cvetoče veli-kocvetne (hibridne) MAĆEHE, vseh barv. 0 45-532 22768 Prodam velikocvetne MAČEHE. Cena 50 ali 60 SIT/kom. 0 45-532 22789 Prodam 2 toni PREMOGA oreh, cena 10.000 SIT. 0311-635 22835 Starši mladoporočencev ! Darilo, ki ima v pravem času veliko vrednost! 0211-140, od 7. do 9. ure 22875 Prodam GOBELIN "Družina jelenov" 92/64. 0714-519 22901 Prodajamo ZELJE v glavah, ki ga tudi naribamo. "MATIJOVC" Jeglič, Podbrezje 192, 0 70-202 22897 Dobro hruškovo ŽGANJE prodam. 070-164 22906 Prodam drobni KROMPIR. 0422- 603 22933 Bel KROMPIR za ozimnico prodam (več sort). Sp. Brnik 3 22981 POSESTI Prodam PARCELO 485 m2 v Lescah, montažna gradnja. 077- 774 2290C SODE za nafto 200 literske, pločevinaste, poceni prodam. 0 633-752 22958 Prodam 220 I AKVARIJ z vso opremo. 0632-488 2:1005 OTR. OPREMA Prodam otroški avtosedež in nosilko za dojenčka. 0324-409 22837 Prodam otroško posteljico z jogijem ter nove bombažne plenice. 0401- 270 22864 Kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, prodam. 0 323-135 22895 Prodam otroško posteljico z jogijem 0212-552 22910 Otroški stolčki z mizico naprodaj. 057-313 22928 Brezplačno oddam otroško POSTELJO do 7 let. 067-184 23009 PRIDELKI Prodam NEŠKROPLJENA JABOLKA za ozimnico In mošt. 0311-618 22375 PONUDBA TEDNA: prodamo starejšo hišo za 65.000 DEM ali menjamo za stanovanje. K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenskega 7 0 221-353 22953 PONUDBA TEDNA hišo v Formah proti škofji Loki prodamo za 160.000 DEM ali menjamo za stanovanje v Ljubljani. K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenskega 7. 0 221-353 22954 PONUDBA TEDNA: polovico hiše v Britofu pri Kranju prodamo ali menjamo za stanovanje. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 22956 Kupim starejšo HIŠO na prometni lokaciji. O 0609/616-157 od 19. do 21 ure 22960 Zamenjam GARAŽO v šorlijevem naselju za garažo na Planini. 0329-479 23019 KRANJ: v neposredni bližini prodamo hišo, podaljšana III. faza. lil. faza - atrijska, parcela 1000 m2, nad Tržičem v III. gr. fazi parcela 1.000 m2, v Javorjih nad šk. Loko v V. gr. fazi, parcela 1250 m2 in druge. APRON, Likozarjeva 1 a, 0331-292, 331-366 23028 6* Oblaja £ xaf, k\jt% m aa± nt tamo mlaoi, amfiak' tiat nazaj vzame Aotcj dofiuit D(jti fantazija in itafnoit iodifujeta o iozitju Jata 'JVoili* /7. %an/ a i«t im.' odpitl tnai Jan od S Jo 22 SO In ot> ntJtljak oJ 14 22 Ugodno prodam starejšo HIŠO i gospodarskim poslopjem na Korošk Beli. 0802-753_2294; PRIREDITVE URŠKA - plesna šola na JESENICAH, v KRANJU, RADOVLJICI in v ŠKOFJI LOKI. 0 41-581 22955 TRIO IGRA na ohcetjh po želji, pa tudi sam s harmoniko. 070-015 23014 POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKAT vreden 200.000 SIT za 100.000 SIT. 047- 462 Robi 22855 Prodam CERTIFIKATE. 0736-226 22867 Prodam CERTIFIKAT v vrednosti 550.000 SIT za 200.000 SIT. Naslov v oglasnem oddelku. 22930 RAZNO PRODAM Prodam kopalno banjo 5000 SIT 160 cm, kuppersbusch 2000. 0311-468 22795 Suha bukova DRVA prodam. 0403- 810 22796 Prodam suhe smrekove PLOHE. Kos Tone, Javorje 065-166 22M1 Ugodno rodam suha BUKOVA DRVA. Spodnje Gorje 102 22870 Prodam razžagana suha mešana, v večini bukova drva. 0723-332, popoldan 22907 Ugodno prodam sokovnik za kuhanje in divan. 051-517 2291b Prodam nerjaveče korito - cementno strežno kritino, pralni stroj Cany, stavbno pohištvo. 0242-433 22966 RADIATORJE, rabljene , 4 kom in PESJAK, prodam. 0421-109 22998 Prodam suha bukova DRVA. 066-244 23002 Prodam 800 I HRASTOVO KAD. Pivka 27, Naklo 23008 Prodam suhe trde DRVA. Slapničar, Suha 26, Kranj 23013 Prodam suha BREZOVA in mešana DRVA. 0421-507 23021 V plzzerljo In nočni bar V GOZDU v Čirče pri Kranju, kjer tudi hrano strežejo do 4. ure zjutraj! STAN. OPREMA Ugodno prodam dobro ohranjeno KOPALNIŠKO POHIŠTVO Kolpa. 0 57-646 22518 Prodam dve letni star TROSED z raztegljivo posteljo, za 200 DEM O 52-304 22634 Prodam POHIŠTVO za otroško sobo - rdeča. 0217-975 22791 Poceni prodam SPALNICO, kavč in francosko posteljo 0 77-272 22990 Mizo bele barve, okroglo, raztegljivo, sredinska noga, nerabljena, zapakirana, prodam. 0224-594 22883 TUŠ KAD KOLPA SAN novo 80x80, cena 5000 SIT 0 752-223. dopoldan 22904_ Sedežno garnituro (raztegljiv dvosed, 2 enoseda), ugodno prodam. 0327-629 22909 ŠPORT Prodam kolesarsko ČELADO 049 234 22845 STORITVE Izvajamo gradbena, zidarska, fasa derska dela, hitro in ugodno. 0 218-074 ali 0609/623-869 21990 Imate težave ■ trdo kožo na podplatih, vraščeninro nohti, kurjimi očeei ..? Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu! 046-369 2206» Nastavitev TV ANTEN, dograditev A KANALA. MMTV! 0215-146, 57-420 22444_ ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaluzije. »dete in lamelne zavese. 0 in fax 061/342-464 ali 061/342-703 stanovanje_ Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah Naročila na 0213-218_22508 PREVOZI z manjšim kombijem po ugodnih cenah 0 325 815 22/65 PRAl NI STROJI, ŠTFDILNIKI, BOJ LERJI. HLADILNIKI popravilo, obnavljanje, čiščenje 0 325 815 22/68 Polaganie PVC in tekstilnih talnih oblog 0 723-026 22919 Kovinske zaščitne in okrasne mreže za okna izdelujemo po naročilu 082-104 22822 Vrtl|ivi SALELITSKI SlSTtMI od 610 DEM z montažo, skupinski sistemi 0/19 014 mM KAKO NAJHITREJE PRITI DO KUHINJE, DNEVNE, OTROŠKE SOBE... KAKO PRITI NAJCENEJE DO POHIŠTVA! OBIŠČITE SALON POHIŠTVA MAŽM Titov trg 7, Škofja Loka, pri avtobusni postaji Tel.: 064-623-276 in se prepričajte o enkratnih akcijskih cenah pohištva. NAKUP VMAŽI - PRIHRANEK DENARJA NMAZ" SERVIS šivalnih strojev in gospodinjskih aparatov. 0860-517 22857 SERVISIRANJE pralnih strojev. 0713-235 22925 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 22931 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. 0329-886 22939 Popravljam stare kmečke peči. 0 85-139 22966 Nudimo knjigovodsko-računo-vodske storitve za podjetja in obrtnike. 0325-526 22978 Montaža in servis oljnih gorilcev in avtomatika za centralno ogrevanje ESA. 0327-319 22995 NEGA OBRAZA, MASAŽA, ROČNA LIMFNA DRENAŽA, DEPILACIJA. 0 58-337 23003 Oljni gorilci, avtomatika, montlaža, popravila, meritve, čiščenje, nastavitev. 0874-059 23004 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. 0211-140 23024 STANOVANJA V Radovljici kupim GARSONJERO. 0 0609/616-157 od 19. do 21. ure V Škofji Loki najamem garsonjero do 200 DEM. Mojca 0691-496 22eoe Najamem STANOVANJE na Jesenicah. 0 78-755 do 20. ure 22813 Zamenjamo oz. prodamo z doplačilom 1 -sobno stanovanje za trosobno. 0 324-280, po 20. uri 22672 Prodam opremljeno GARSONJERO v alpskih blokih na Bledu. 076-513 do 9. ure 22»m PONUDBA TEDNA: prodamo več dvosobnih stanovanj v Kranju. K3 KERN Kranj, d.o.o., komenskega 7 0 221-353 22950 PONUDBA TEDNA: prodamo več garsonjer v Kranju, Šorlljevo naselje. Planina in mestno jedro. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 0 221-353 22951 PONUDBA TEDNA: prodamo eno-sobno stanovanje 34 m2 na Ptanini, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 0 221-353 22952 Mlada družina najame garsonjero ali manjše stanovanje v Tržiču In okolici. 051-919 22967 KRANJ Vodovodni stolp prodamo, lepo urejeno, 3 sobno stanovanje z etažno CK. APRON. Ukozarjeva 1 a, Kranj. 0331-292 23026 TRZlč Bistrica pordamo 1-sobno stanovanje 40 m2 s CK in TEL. In v Begunjah novejše 1-sobno, 38 m2 APRON 0331-292 .•>...•• VARSTVO Varujem otroke na svojem domu Tanja. 0310-678 22911 Panasonic Atestirane CoTrtraie, telefoni r teiefaksi za pravo poslovneže SERVIS Z ORIGINALNIMI DELI rooeukićf m zavtopmm za kovcnuo TILIPON mooviNA - eartvia UprivtM 064 222 868 h« 064 222 667 UUBUANA. tel/ta*: 061 1500 212 KRANJ tl/fa* 064 7/3 180 VOZILA DELI — Trgovina z novimi in rabljeni"}1 AVTODELI: Zastava. Renault, Golf-AVTOKLEPARSTVO KRNIČAR Milan. Dvoje 83, Cerklje, 0064/422-221 21360 __ Prodam STREHO za Z 101. Perg<* Mlakarjeva 38, Šenčur_ 22^! Prodajamo vse rabljene rezerv"« dele za Z 750. 064-438, po 15. u" 22922 __ Prodam TOVORNO PRIKOLICO z* osebni avto. 0631-758___«*; CITROEN AVTOODPAD - rablje"' rezervni deli z montažo ali bre* 0692-194___«5 Dve GUMI TOP GRIP 175 R I3 100 DEM. 0861-868 J&Z. Prodam Z 750 za dele (celeS 051-0170 Prodam desna VFIATA in PREDEČ ODBIJAČ za Samaro. 0881-390 VOZILA Prodaja novih vozil: DAEVVOO MITSUBISHI. Vse informacije 300, 242-600 aH 325-981 _J^» PRODAJA - ODKUP in svetovanj« pri prodaji rabljenih vozil 02)7-5* ali zvečer po 20. un na 0325^6^. R 9, letnik 1988, reg. 9/95, drug« lastnica, metalic barva, ohrani ■ zaščiten. 0633-032 VVARTBURG 1982, registriran dO 95, z dvemi dodatnimi novimi 9U lS mi, velikim prtljažnikom, P^m*J5erTI prodajalca, kmeta, obrtnika, P'0?^« za 120.000 SIT. Dolenc, * [Tjjj Ovčakove 11, Ljubljana (naS^5»» Smelta) Prodam JUGO 45, letnik 1985. c ^ ?200 DEM. Konc. Golnik 149 letni" 221*1 2200 DEM. Konc, Golnik Prodam LADO SAMARO 1300 1988 0 48-090_____^ Ugodno prodam Z 128. letnlQ-IniC* reg do 3/95 Franc Udir, Sp »° LfSJ 154 _____ ————^——m—"~ Tona refl' Prodam R 4 GTL, letnik '»""'^no 21.5.95. 0621-423 ^—-f _1__■— \^ (jO Prodam GOLF. letnik 1978. rag^#1, aprila 95 0861 -603 Prodam JUGO SKALO!55iOJg 1991. reqistr. celo leto. P00BLA§ČENI PRODAjAlJiC ZA VOZILA Prodaja po sistemu sta za novo Nakup vozil na kredit ali leasing AVTOMEHANlKA,B«F Kavčič, Milje 45 Visoki Kranju tejj064^4j3J^ 96- pri Prodam Z 750, reg do avfl^ta , Udarna 3, Javornik_____ FIČOTA 36000 km, ugodno P' ^ 0331-885, Ka|uhova20__---jjj Ugodno prodam JUGO 45 &■ |.,8/ dot.ro ohranien I« ^ vas 21, Golnik__^_—-]^jK Prodam VW SCIROCCa >. 1985, registriran. I«P° °' g£ 084 623___—^5^ 750, l^ljf^V neregistriran. 08/ 9jo. v 22832__- Prodam LADO 13«° bOOO DEM 052 1/4 °rek, 11. oktobra 1994 MALI OGLASI, OBVESTILA, ZAHVALE 31. STRAN • GORENJSKI GLAS CORSA, ASTRA, VECTRA NOVA OMEGA ^STA, ESCORD, MONDEO HODEU 95, UGODNE CENE, JgATK? DOBAVNI ROKI ]®BA,d.o.o.,STRUŽEvV4, KRANJ, Tel.: 064/211-090 K, am ROVVERJA 416 Si, 16 D|ov. letnik 1992, reg. do 10/95 Po dogovoru, možen dnin 061/318-522 delni 22869 ^GO 45 A, letnik 86, prevoženih m 'vn- ugodno prodam. Trojarje-'»a, Stražišče 22«" p[°dam UNO turbo diesel, letnik ^■ 324-505 _ 22873 Jl^am R 4 TL. letnik 1977, 100.000 Za 350 DEM. 0 324-286 22874 R 19, letnik 1990. Smrekar. ^ffeva 24, Kranj 22879 l^am KOMBI VW KASON, letnik hti,' '»g do aprila 95. Cena 2200 r",,u'tlI,j,l! nesrečah na gorenjskih cestah ranjenih 49 ljudi, *ti J pa so umrli. Petnajst hudih nesreč je bilo /«rJ nepravilne strani vožnje, deset zaradi prevelike nitr ti, pet zaradi izsiljevanja prednosti, kar pri tlvanaj-povzročiteljih pa jc bil prisoten tudi J^j1 devetmesečna ii, |h-i /.iiiim i/MijcvuiijM prvuiiuau, *«■ — povzročiteljih na je bil prisoten tudi alkohol. Letosnj devetmesečna bilanca mrtvih (33) je enaka lansW« . Sicer pa je bil pretekli teden In le zlasti viku ^ izjemoma dokaj miren. Dve hujši nesreči sta Diu četrtek zjutraj, razen njiju pa je potrebno omenil nedeljsko trčenje v Sp. Besnicl, ki pa ni imelo nuj* posledic LASBA NA