74. številka. V Trstu, v sredo 14. septembra 1892. Tečaj XVI „E D I N O 8 T" uhaja dvakrat na teden, vnako aredo in toboto oh 1. uri popolndne. „Edinost" stane: ia vse leto gl. —; izven Av«t. 9.— (fl. ta polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 , ta četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 , Posamične številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trato po fc nov., ▼ Sorici m T Ajdovščini po «1 nov. n&roobe brez priložen« naročnina a« ipravniitvo na oiira. EDINOST OglMl in oznanila ae račune po 8 nov vrvica v petitu ; za naalOTt * debelimi črkami »« plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvala, oamrtnlce itd. te raću ne po pogodbi. Vsi nopisi hi- pošiljajo uredniltva Piazsa Caserma Ht. 'J. Vsako pismo mora bili frankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopiai ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inaerate prejema npravniitvo P iazza Caserma Št. 9 Odprte reklamacije - o proste pofttnine. Glasilo ^slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V .dtaoit ]• najt. Važni glasovi po L kat. shodu. „Edinost* je liberalen list, tako •e zatrjuje na dobro znani strani in tako je še pred par dnevi zagotovil ljubljanski „S 1 o v e n e c*. Trditev ta Bicer ne odgovarja resnici, ali žal, verjame jej marsikdo. .Liberalci" pa smo zgolj zato, ker amo n & r o d n i in ker dosledno pobijamo mlačnostv narodnih stvareh, bodisi da naletimo nanjo v kmetskem selu ali pa v knežji palači. „Liberalci" pa smo vender-le in ker ino »liberalci", nam ne gre vera. Ali čudo: mi „liberalci" imamo odločne somišljenike v konservativnem taboru, vsaj kolikor ae dostaje naših mejsebojnih ho aaatij. In ti glasovi is konservativnega tabora so melo važni, toli važni, da se mora oprti nanje tudi naš list. Čujte torej, kako pišejo „Novice*: „Za nai narod bližajo se hudi časi. Ne le od Nemcev nam preti nevarnost, tem reč tudi doma imamo sovražnika, silno nevar nega sovražnika. Dan na dan slišimo pro povedovati, da je obožavauje narodnosti greh, malikovalstvo, in Bog ve kaj ie vse. Mi bi le radi videli tiste Slovence, kateri res preveč ljubijo svojo narodnost, katerim ta ljubezen rea prehaja ▼ malikovalstvo. Povsod kamor se osremo, vidimo prej narodno mlačnost, nego pa obožavanje narodnosti, celo narodni možje večkrat radi pošiljajo otroke v nemško šole. Umestno je torej, da bi se na vseh shodih propovedovalo, da je dolžnost ljubiti svoj narod, ne pa vedno, da je narodnost greh. Samo na sebi je ta boj proti absolutni narodnosti smešen, nepotreben, ali v resnici se pa za tem nakaj druzega skriva, prikrito ponemčevanje. Vsakdo bode prisnal, da tako poče-njanje narod dela nekako mlačen za narodne stvari. Taka mlačnost je pa silno nevarna v sedajnjih kritičnih časih, ko je vsekako mogoče, da v kratkem dobimo nemško vlado in ko se od vseh stranij nam vsiljuje nemŠtvo. Kako daleč smo Se •d narodne jednakopravnosti in zatorej je nam potrebno ie neizmernega narodnega navdušenja, ako hočemo doseči naše narodne smotre. Brez navdušenja, brez narodnega dela noben narod ni prišel do svojih pravio in tudi slovenski ne bode Će se bode poniževala narodnost, bode tudi prenehala narodna požrtvovalnost, ki že itak v nekaterih krogih ni obilna. Pe šati bodo jeli naši narodni zavodi. Pa saj kaže, da so baš narodni zavodi nckater-nikom trn v peti. Kak boj je bil te dni nekje proti družbi sv. Cirila in Metoda. Gospodje, ki so bili ta hudi boj, pa proti družbi niso vedeli druzega povedati, kakor da so v odboru nekateri možje, ki jim ne **gajajo. Niti jednega fakta niso vedeli navesti, da bi bila morda družba kaj slabega storila. Celo hvaliti so jo morali. Videlo se je jasno, da jih bode v oči, ker pri tej družbi vsi Slovenci složno delujejo. Razpor je torej njih gaslo, da bi potem nekateri mladi, v narodnih ozirih mlačni ljudje prišli do veljave. Da, v šolskem odseku katoliškega shoda se je naposled vsprejel neki pristavek, ki je naravnost osodepoln za omenjeno družbo. Mi smo se čudili, da se je mogel tak dostavek vsprejeti, ker je na shodu bilo vendar več mož,rki niso le katoliški, temveč tudi narodni. Najbrž niso prav pomislili, kaj da delajo. > Vsprejel se je dostavek, da naj se družba „organizuje po župnijah v soglasji z našimi prevzvišenimi vladikami". Sam na sebi je ta odstavek lep in mi bi ga sami podpisali, ko bi Slovenci ne živeli v tako čudnih razmerah. Iz nekaterih govorov našega prevzvišenega knezo - škofa smo posneli, da mu narodno gibanje ni prav ljubo. Toda mi gospoda knezo-škofa kot cerkvenega dostojanstvenika jako visoko spoštujemo in smo prepričani, da bi tudi o našem narodnem gibanji malo dru< gače sodil, ko bi bil o pravih naših raz merah bolje poučen. Toda našli so se ljudje, ki so ga o marsičem napak pou čili. Ali vendar zastran naSega domačega vladike bi mi še ne imeli proti onemu dostavku najmanjšega pomislika. Toda drugače so pa razmere v druzih pokra jinah. — Le poglejmo v Istro in na Koroško. O g. škofu Flappu je že dovolj znano, da je nasprotnik Slovanom, da hud nasprot nik. Da, oelo ob volitvah je že škušal vplivati za našega narodnega nasprotnika kateri pa tudi ni posebno veren katoličan O celovškem g. škofu se je pa sadnji čas že tudi marsikaj pisalo, kar kaže njegovo nasprotstvo do Slovencev. Ker se take stvari v tistih listih, ki zmatrajo za svojo prvo dolžnost, da zagovarjajo vladike, niso oporekale, mora biti v njih precej resnice. Morda milostljivi celovški škof sam ni tak nasprotnik Slovencev, ali nanj močno vpli vajo vladni in drugi nam nasprotni krogi. Vprašati se moramo, bi li mogla naša druiba delovati na Koroškem in v Istri, ko bi o njeni osodi imela gg. škofa teh dveh pokrajin kako odločilno besedo. Bati se je, da bi se ji kar ne pokazala vrata, ako bi ne slekla svojega sedanjega na< rodnega značaja. Rado se zagotovlja, da noben pravi katoličan ne more biti na Bproten kaki drugi narodnosti, potem ta kem bi tudi škofje ne mogli biti nam na sprotni. Shod v Lincu je nas o nasprotnem prepričal. V nekaterih sekcijah so dobri katoliški možje, celo duhovniki, tako zabavljali proti Čehom, da so jim uredniki pri židovski »Neue Freie Presse* bili lahko kar zavidni. Pokojni eminenca nadškof ostrogonski, primas ogerski in kardinal Simor je po škofijskih šolah tako raznarodoval Slovake, da je to v ostrem članku celo obsojal naš „Sloveneo", ki pač take napake vladik rad pokrije s plaščem krščanske ljubezni. Iz tega je razvidno, da moramo biti Slovenci oprezni in imamo prav, če smo nezaupni proti višje omenjenemu dostavku. Ne motimo se, če rečemo, da se je dolični dostavek predlagal le za radi tega, da se odvzame družbi narodni značaj in se onemogoči njeno narodno delovanje ob mejah. Gospoda predlagatelja imamo mi za dovolj razumnega, da je vedel, kaj je predlagal. Pač pa so drugi glasovali za njegov predlog, ne da bi bili prav premislili vso stvar, ker jim razmere niso tako dobro znane in jim tudi v silnem hrupu ni bilo časa za premišljevanje. ■ % Nikakor se pa ne sme stvar tako tolmačiti, da mi nismo za sporazumljenje z vladikami. Presrčno želimo tacega spora-zumljenja, ali poprej ni tako vzajemno delovanje mogoče, da tudi škofje pokažejo, da so pravi prijatelji našemu narodu. Ne zadostuje če kdo reče, da ni sovražnik Slovencev, temveč, kdor nas res ljubi, bode imel toliko poguma, da bode odločno izjavil, da je tudi prijatelj naš. Dokler pa tega ni, pa ostanemo v verskem osiru pokorni našim višjim pastirjem, v političnem bodemo morali hoditi svoja pota, kajti tudi v narodnem osiru velja svetopisemski rek, kdor ni s menoj, je zoper mene. Kdor ni prijatelj Slovencev, je naš sovražnik in zaveznik naših nasprotnikov. Naš list se je s prvega početka do danes držal starega gesla vse za vero, dom, cesarja in se ga bode tudi za naprej. Branil seveda bode v prvi vrsti to, kar je v največji nevarnosti. Sedaj je narodnost v največji nevarnosti, ker zadnja leta vaa za vasjo odpadajo od naše narodnosti, zato bodemo v prvi vrsti zagovarjali narodnost. Ko bi pa prišla mej Slovenci ali tudi v Avstriji vera v tako nevarnost, pa bodemo stali v prvi vrBti v boji za vero. Nobene teh treh stvarij pa ne popustimo zaradi druge. Braniti hočemo vse troje. Celotno mora ostati naše geslo. Celovški „Mir* pa piše mej drugim : „Mnogi ismed udeležencev pa tudi obžalujejo, da so nekateri govorniki v tem odseku priliko porabili v to, da so v svoji strasti kar naravnost pobijali ndrodnost, kakor če bi nam bile že vse pravice zagotovljene ; hudovali se oelo nad družbo sv. Cirila in Metoda, ki vendar blagonosno deluje in nam je povsod toliko potrebna, ter napadali velesaslužnega slovenskega prvoborilca, v n&rodnem bojn osivelega starega moža, g. Luka S v e t e ca, kar jako obžalujemo in moramo tako postopanje odločno obsojati. Družba sama se dosedaj še ni nikjer kaj pregrešila. Nje skupni odbor pa deluje pridno, pošteno in vestno. Čemu tedaj podirati to družbo P Će so pa kake napake in nedostatnosti, naj se odpravijo, zato pa ni treba celega društva napadati in zavreči ali ga od koga odvisnega storiti. Za nas koroške Slovence je družba sv. Cirila in Metoda velikega pomena in si tedaj štejemo v dolžnost, jo tu javno zagovarjati. Ravno tako nemilo pa je koroške udeležence dirnulo tudi sledeče : Koroški zastopnik g. Gregor Ginspieler je v šolskem odseku stavil nasvet, naj katoliški shod izreče, da protestira (se pritoži) zoper krivično uredbo ljudskih Sol /.a Slovence na Koroškem. Dekan Kompare je stavil predlog, naj se dostavijo še besede „in na Primorskem'1. Oba predloga sta bila v odseku sprejeta. Višjim dostojanstvenikom se je pa ta, za naše žalostne šolske uredbe res potreben in umesten nasvet preojater (!) zdel, in od več stranij naprošen, je potem gosp. Einspieler svoj predlog, kterega je ogromna vnčina v odseku odobrila in sprejela, pri drugem shodu sopet umakniti moral! Obžalujemo in se ne moremo dosti načuditi mehkužni sapi, ki piha zdaj tudi v višjih cerkvenih krogih južne Avstrije v ijkodo Slovencooi. Ali je to mar p r o t i k a t o I i š k o , zoper krivico rotestiratiP Ravno narobe; oper krivico protestirati brez strahu pred mogotci tega sveta, t o je katoliško in torej vsestranske pomoči vredno; klanjati pa se vladni sapi (ki pride včasih cel<5 iz Budimpešte) in streči željam ministrov in diplomatov, ki niso prijatelji slovenskega nAroda, to se nam bolj radosužno nego katoliško zdi, Ravno z ozirom na tu označeni položaj izrečemo tudi, ker se je o tem govorilo, da bi se „Slovenec" proglasil sa nekaki osrednji in vrhovni katoliški organ med Slovenci, da se ,M i r* ne bo ravnal po besedah, zgledih in migljajih „Slovenci1, ali katerega koli druzega odbora, dokler je prvi ali drugi v toku in odvisnosti zgoraj označene vladne, Slovanom malo mile sape. Radi sodelujemo z vsemi konservativnimi življi Avstrije in že večkrat amo izrekli, da nismo prijatelji mladočeške politike, toda med konservativci in med sedanjo vladno politiko (notrsnjo in znnsnjo) je velik razloček. To bo menda vsak razumel, pa tudi to, da svestoba do oesarja ne tirja tudi zvestobe do enega ali drusega ministra ali ministerskega predsednika. Kdor bi to učil in trdil, zanika našo ustavo. Naše misli o tej zadevi izrekli smo obširneje tudi že v štev. 29. od 20. avgusta t. I. v članku „Avstrija in katoličanstvo", in pri tem ostanemo. — Koroški Slovenoi obdržati si hočemo prosto roko in želimo ostati n e o djv i s n i, kar tu posebno poudarjamo in slovesno ia-javljamo, da se žive 'pokopati danes še ne damo. Sklenilo ae je dalje še to, da se ima nemško katoliško vseučilišče v Solnogradu brespogojno podpirati tudi od nas Slovencev. Mi smo zoper to, in sicer toliko čaaa, kolikor časa ae bomo imeli črno na belem, da so se na tem vseučilišču ustanovile v resnici tudi že stolice za Slovenki jezik. S samimi obljubam; se ne moremo zadovoljevati. Teh smo že do grla siti z Dunaja." DOPISI. Iz Trialke okolic« v mesecu septembru 1892. [lav. dop.] — (Položaj oličanov.) Bliža se trgatev, katera obeta deloma vesele dneve, kakor je to ob tem Času običajno. Vina se ne predela letos, Bog zna, v kaki meri; bode ga v okolioi najbrž manje nego v minolem letu. Ali ob letošnji trgatvi silijo se človeku resni pomisliki: Prišlo je v deželo italijansko vino, in naše domaće pade na ceni gotovo vsaj do 4 gld. pri hektl. To je že slabo za našega kmeta, kateri mora že tako visoke davke plačevati! Slabo je toraj to, kakor sem omenil, ali vendar ne najhujše. — Drugo zlo za naša vina je pa ukoreninjajoča se trtna uš. Že lansko leto se je izrekla dotična komisija, da je lep del okoličanskih vinogradov (posebno v sv. Križu) okuženih po trtni uši. In ako bo bode ista širila kakor n. pr. na PranooBkem ali v bližnji Istri, potem bodo uničeni v malo letih okoličanski vinogradi. Utegnilo bi so reči, da Bi okoličani i drugim načinom pomagajo, drugaČi živć, kakor n. pr. večina spodnjih okoličanov z ribištvom. Ali ravno o tem je vredno iz-pregovoriti besedo ! V zadnjih letih gre namreč ribištvo vedno na slabše, a letos je še posebno slabo! Glavni ribiški lov — sardele — prijel je skoraj ob nič ! Že kakih 6 let je namreč, da se lovi ob Tržaškem zalivu zelo malo sardel. Kaj bode torej, ako bode stvar šla tako rakovo pot? Vinograde okoličanov žuga uničiti trtua uš, a morje pričelo je odpovedovati dosedanje zalužke! Okoličanom je treba biti torej previdnim, smernim ! Zal, da se slavljena kutura neznosno Širi po okolici, katero obeča uničiti! — Predmestja so skoraj povsem že okužena, a stvar se vrlo razširja tudi po bližnji okolici! Italijansko divje preklinjanje, nemoralno italijansko petje in pijančevanje je že v okolici doma! Legal bi, zelo bi legal, ako bi ne hotel trditi, da ni nikjer med Slovenci pijančevanje tako ukoreninjeno kakor med okoličani ! Da, in kjer propada narod v moralnem, tam propada gotovo i v narodnem obziru. Vsaj imamo skušnje n. pr. ob priliki volitev I Skoro v vse okolieanskih volilnih okrajih so že zmagali lahonski kandidatje, in to vsled denarja, vsled nekoliko sodov vina. Kjer je zdravo ljudstvo, krepkega mišljenja, se enako ne more zgoditi; mož, v pravem pomenu besede ne bode se dal kupiti, ne bode prodal svojega prepričanja za ubogi goldinar, za bori liter vina! — Sodba ta zdela se bode marsikomu preostra, ali žal, daje vse navedeno gola istina, na katero je treba opozarjati okoličanske rodoljube posebno sedaj, ko ni mama več mnogo časa do volitev v mestni svet. Res je, da imamo y okolici i število rodoljubov, pravih narodnih mož, kateri store svojo dolžnost posebno ob priliki volitev. Žal pa, da domače ljudstvo včasih raje posluša lahonske agente, naj zadnje ma-gistratne sluge in Čuvaje, nego vrle domače možake rodoljube I Res, koltura, cvet evpropske kulture (italijanske), prizadeva hude rane, „barbarom" ! — Daleč je že zašel naš narod v predmestjih ter deloma po okolici! — V nedeljo 4. t. m. n. pr. je bil semenj (šagra), v Barkovljah. — Kakor nikjer več v okolici, tako nam ne kaže i ta somenj (domačini izgovarjajo le „somenj*4, med tem ko se od druge nnše strani naziva „Šagra", kar je pa italijansko) nič, kar bi kazalo o nekdanjim zdravem našem oko-ličanskem življu. Morda bi bilo vredno omenjati, da je plapolalo na mlajih plesišča par naših trobojnic — da so imeli plesovodje („partarji") celd v svojih čevljih znamenja v narodnih barvah. Drugači se kaže pa narod uprav ob enakih prilikah eeloma pokvarjen. Na tak dan je navadno ▼se pijano, vse kriči, in ostudne italijanske pesmi najdejo primernega odduška. Uprav selo slabo je pa, da isti dan pijejo po krčmah že 14—15 letni otroci, ter i inti pojejo nemoralne italijanske pesmi! Oko-ličanski stariši vse premalo skrbč za vzgojo svojih otrok; po največ jih puatč, da ra-sejo tje v en dan, ne da bi se niti jeden-krat vprašali, kaj li bode iz njih. Naši otroci v predmestjih postajajo skoro enaki mestnim paglavcem („mulli"), katerih hudobnost je nenavadna, in poznana že čez Tržaško mejo ! Srce se more pa pravemu rodoljubu še le krčiti, ako vidi, kako propada v moralnem kakor narodnem obziru i domače ženstvo ! — V nedeljo n. pr. ob priliki Barkovljanskega „somnja" peljalo se je zvečer iz Barkovelj proti mestu v več omnibusih veliko število domačih deklet iz predmestij. V vsakem omnibusu pa so npilo in kričale (da ne rečem pele) ta dekleta znane italijanske pesmi, in sicer v vsakem omnibusu drugo pesem, morda da se s tem pokažejo, koliko so že izobražene v italijanski glasbi ! Kje so oni časi, ko se ni upalo govoriti vrlo okoličansko dekle s tujcem, s človekom, kateri ni bil oblečen v narodni noši ? — Narodno nošo bo dekleta iz predmestij že popačile; ne pozna ae skoro več, je-li deklica furlanska ali slovenska iz predmestja. No, in ob nedeljah in praznikih, ko svira na glavnem trgu vojaška godba, tedaj že „promenira" cela vrsta deklet iz predmestij, kazoč se po „Corsu" v svoji popačeni narodni noši ! V zunanji okolici je, hvala Bogu, v tem obziru vendar na boljem ; tam se nahajajo cerkve in šole, kjer se more mladina v lastnem jeziku poučevati. V predmestjih seveda so šole čisto italijanske in predmestjani spadajo pod mestne župne cerkve. Vprašal bi morda kdo, kako bi se dalo temu pomagati P — No, odgovor je lahek: pot, po kateri bi se dalo še vso popraviti, ni težka, a za nas nas Slovence vendar neizvršljiva. Dosegli bi svoj namen, ako bi bila „Družba sv. Cirila in Metoda" toliko močna, da bi mogla Tržaška predmestja in deloma tudi okolico kar posejati z otroškimi vrtovi, ter bi ustanovila v predmestjih samih več narodnih šol. Med ljudstvo, in posebno med mladino bilo bi treba potem vaaj s prva brezplačno razdeliti število primernih knjig, in poBubno takih, v katerih se tako lepo opisuje ljubezen do domovine. Brezplačno bi bilo treba pošiljati, vaaj s prva, med ljudstvo in mladino primernih naših časopisov. Enakim potem doseglo bi se mnogo, jako mnogo, a mi smo za vse to preubogi ! Vse, kar je tu v prednjih vrstah navedenega, imenovati bi ai morali samim sebi, žal, le domišljijo, ker nam je kaj takega storiti popolnoma nemogoče! No, je pa Še druga pot, po kateri bi ae dalo mnogo doseči 1 Vlada naj bi odprla oči, vlada naj bi skrbela, dokler je še čas, da se naš živelj tu ne zatrfe I {Vlada naj bi pomislila, da bi ne bilo morda več računiti na .avstrijski Trst*, ako bi ne bilo tu, in sploh na Primorskem, lepega števila našega življa, onega življa, kateri je pripravljen tu s krvjo braniti svojo mejo, katera je, avstrijska! Še se najde namreč višja moč, katera more ukazati magistratu, naj odjenja z italijanskimi oddelki ljudskih Šol po okolici, naj se iati zapro. Nahaja se moč, katera more ukazati magistratu, naj odpre tu domačim Slovencem v predmestju in mestu samem prepotrebne slovenske ljudske šole! Čas je še, vsaj deloma preustrojiti Tržaško italijansko časnikarstvo, od katerega je veliko zavisno. Ustanovil bi ae lahko popolnoma patrijotičen, po obliki sedanjemu lahonskemu listu „II Picoolo" enak list, a treba je v to železne volje, podpore in „močne roke", kar je vladi vse le igrača, ako le hoče to storiti. Nahaja se nekje moč, katera lahko ukaže magistratu, naj isti prepove svojim organom mešati se v volitve in politične reči, da jim prepove begati okoličansko ljudstvo ter ščuvati je proti lastnemu narodu, proti lastnim veljakom, rodoljubom ! Vrhu tega bi morala vlada sama odpreti v okolici več priprav-ljalnic za srednje šole. Rojan, Sv. Ivan in Skedenj bila bi najprimernejša, a tudi najpotrebnejša mesta v ta namen. Seveda morale bi se iste primerno urediti, da bi učenci, končavši tako šolo, brez skrbi vstopili v I. razred srednje šole (gimnazije ali realke). Na kak način bi se moralo potem poskrbeti vsaj za nekaj štipendij okoličanskim dijakom, obiskujočim srednje šole. Okoličanom primanjkuje inteligencije, in število okoličan-skih dijakov na Tržaških srednjih šolah izven tega še pada ! Tega pa menda ne učakamo, ker se vlada za nas ne briga, ker ista niti ne pomisli, da bi si z vzgojevanjem našega življa, naše inteligencije, vzgojila le verne, pravočuteče Avstrijce, in ne metaloe bomb in petard I Dokler bode tako politično obnebje, kakor je sedaj, bodemo mi primorski Slovenci še mnogo trpeli ; zakaj, ugane pač vsakdo. S Pomjaničine dne 8. avgusta 1892. [Izv. dop.] Slovite občinske volitve Po-mjanske so pred pragom. Kaj čuda torej, da sta vsa po konci, naš znani oblastnež in njegov mladi adju-tant. Dela jima je vse polne roke. Za Pomjansko faro se ne bojijo toliko, češ, vsaj imajo v Manzanu svoje somišljenike: one Manzance, ki ob nedeljah pobirajo pomodore in ki gredo za brez-verno stranko lahonsko, kakor tiata, sicer nečedna, ali vender prekoristna domača žival za želodom. Druge se pa nadejajo poloviti dan volitve z »bigoli* in pijačo ; vsaj imamo tu take ljudij, ki |so pripravljeni priseči za jeden sam kropir; ljudi, ki se za svoj dobiček izneverijo ne le narodu, ampak tudi veri. Torej za Pomjansko faro se ne boje toliko. Ali drugod je slovenska moč večja. Tu treba ljudi slepiti; meriti treba cesto in mostove, pregledovati cerkve in farovže. Sklenjeno, storjeno. Naš „vsomožni" za jahal je svojega „mulota* in hajd v Truške, češ, da si hoče tu ogledati cerkev. Kakšen prizor: naš „vsemožni" na „raulotu, ; mulotu pri repu pa adjutant „veemožnega". Pastirji so kar bežali s potov. Mogočno sta pripihala v Truške. Menila sta menda celo, da ju povabi tamošnji gosp. „plovan" na zagrizek, češ, vsaj ne bo toliko neotesan, kakor tisti očalar iz Pomjana, ki lahonom tako strašno štreno meša, ker se ne boji potezati se za pravico in resnico ter proganjati krivico. A že adjutant je nekako bojazljivo opominjal „vaemožnega" na to, kar se je pisalo iu delalo proti „plovanu" za „opa* silo* ; a „ vsemogočni" ga je tolažil s tem, da vse tisto se tako hitro ne izve, ker je „secreto offizioso". Toda mesto zagrizka dobila sta podno-s e k. Zajec jima je prehitel pot. No s tem ata pa bita vsaj rešena, da nista zašla mej „krive proroke*. A kar je bilo sklenjeno, trebalo je tudi izvršiti. Šla sta torej v cerkev. A poklicali sta nekoliko mož, mej temi tudi nekatere iz Laborja (kjer so trdni Slovenci), da bi jih pridobila na ta način za lahonsko stranko. Tresoč se sta šla v cerkev, toda minul ju je ves pogum: niti govora ni bilo več o cestah, mosteh, železnicah itd. Fa-rovža pa niti pogledala nista, ker je adjutant tam zapazil „roge". Suha sta prišla, suha sta šla. „Vse-možni* bil je menda mejpotoma silno togoten. A mi mu ne zamerimo, da je hud, kajti tudi v Pomjanu samem ima lahonska stranka smolo. Napraviti so dali nekake napise „Guardia dalla Podestaria di Pau-gnano", našiti jih na suknene „flike*, koje naj bi nosili občinski čuvaji čisto slovenske občine pomjanske. čemu vsi ti nepotrebni stroški, vprašamo P Ali niti občinski Čuvaji se nočejo več pokoriti : dva njih sta vrnila te „flike" iz-reksi, da niti voliti nočeta več v zmislu lahonske stranke. Ona dva čuvaja, ki sta se izneverila lahonski stranki, pojasnila sta svoj korak nastopno : „Lahonska stranka laže, a mi jej ne damo več vere." Da, to ni nič novega. Koliko laži že leži in plesni pri raznih „presidiumih", da že tako diši, kakor v kaki židovski ulioi. Konečno pa moramo izraziti radovednost svojo, kako ukrenejo oblastnije na pritožbe in interpelacije državnozborskih poslancev naših glede uprave naše občine P Zajček. Različne vesti, Odbor političnega društva „Edinost" ima svojo sejo v petek, dne 16. t. m. ob 7 i/b. uri zvečer v prostorih „Delalskega podpornega društva". Ker je na dnevnem redu posvetovanje ob gospodarskem vprašanju, jako važnem za našo okolico, na-prošeni so gg. odborniki, in njih namestniki, da se polnoštevilno udeleže te seje. t Ivan Nep. Legat, blagi in nepozabni član stolnega kapiteljna tržaškega, papežev častni k omornik in vodja deškega seme-mšča se je porodil dne 23. aprila 1842 v Naklem. V mašnika je bil posvečan dne 13. avgusta 1865. Najprej je deloval pri nunah v Trstu kot katehet in kapelan, pozneje pa kot tajnik pri škofovski zakonski sodiiiji iti pri ^škofijskem ordinarijatu. Od leta 1868 je poučeval na pripravnici za učiteljice; leta 1868. in 1869. v tržaškem semenišču cerkveno zgodovino, od leta 1871. do 1875. katehetiko in pedagogiko. Pnd imenovanjem kanonikom bil je za katehota na c. kr. drž. gimnaziji tržaškem. Pokojnik je bil toli blaga du~a, da mu vsi njega bivši kolegi in učenci hranijo blag in hvaležen spomin. Legat je bil zvest sin naroda svojega in ni pozabil nikdar svoje rodoljubne dolžnosti. Iz kratka: v vsakem pogledu je bil nepozabni pokojnik dika in čast kapiteljna tržaškega. Blag spomin mu je zagotovljen mej tržaškimi Slovenci brez razločka stanu in mišljenja. Mir in pokoj njegovi duši! Tržaški mestni sv6t ima nocoj ob 7. ur svojo sejo. Ta seja utegne postati viharna, k e r j e n a d n e v n e m redu zadeva slovenske šole v Trstu. Deželni zbor istrski. II. seja, 13. septembra ob 10»/«. predpoludne. — Precej v pričerku te seje nastali ho burni prizori. — K zapisniku zahteval je posl. dr. V o 1 a r i č , večkrat pretrgan po ?pred-sedniku, naj se sprejme v zapisnik, da je manjšina zaklicala cesarju „živio*, da je izrazila vladnemu komisarju svojo nejevoljo in preziranje, kar ni veljalo toliko njegovi osebi, nego onemu, ki ima vlado zastopati v zboru. Torej, da naj si oba to razdelita. Da je vladni komisar pozdravil zbor v obeh jezicih, čeravno manjšini ni mar za pozdrav take vlade. Na to prečital je predsednik izjavo, s katero graja štiri poslance manjšine (Spinčiča, dr. Volariča, Mandiča in Jenka) zarad vsklikov v prvi seji nasproti vladnemu komisarju, ker de je prvi vsklik-nil „pereat*, a ostali „sramota" in „ven žnjim". Posl. S p i n Č i č zahteva besedo. Predsednik mu ne dovoli govoriti. S p i n č i 6 zahteva besedo za osobni popravek. Protestuje proti podtikanju izrazov, katerih ni izustil. Predsednik kriči, da mu jemlje besedo. Dr. V o I a r i č: Jaz sem zaklical „pereat*. Velik nemir v zbornici in na galeriji, ki je polna. Spin-čič še vedno govori. Predsednik pokrije se in se sprehaja po dvorani. Ko zopet pozvoni, da se nadaljuje seja, javi se za besedo dr. A m o r o s o. A poslanec S p i n č i č ugovarja, ker da s« je on že prej oglasil. Nastane zopet velik nomir. S p i n č i č dal je protestuje. Predsednik zopet pretrga sejo, pokrije se in se sprehaja po dvorani. — Spinčič ne odneha, nego izjavlja, da ima pravo popraviti, ker je predsednik neresnično trdil. Ko se seja z novega prične, da predsednik besedo dru. A m o-r o s u. Posl. Spinčič: To so avstro-istrske razmere ! Dr. A m o r o s o stavi nujni predlog, da se izvoli po kurijah, kakor dež. odbor, posebni odbor, kateri bi imel premeniti § 45. pravilnika. Predsednik da ta predlog na glasovanje in ko je sprejet izjavlja dr. L a g i-n j a, da je to nepravilnost, kajti o vsakem predlogu treba debatirati. Predsednik pripoznava nepravilnost in odpre debato in da besedo dru. L agi nj i, kateri se ne protivi premembi celega pravilnika. Potem se glasuje z nova in je Amo-rosov predlog sprejet. Predsednik sicer ni konatatoval števila glasov, a bilo jih je 16 proti 6. V odbor so izvoljeni dr. V o 1 a r i 6, dr, A m o r o s o, dr. C o s t a n t i n i in Defranceschi. Po raznih naznanilih predsednika Čita posl. Jenko interpelacijo na vlado, kako ona dozna, kar govore poslanci manjšine; zakaj odgovarja na hry. ali slov. govore in interpelacije italijansko, zakaj svoje osnove predlaga samo v ital. jeziku, j Potem čita zopet posl. Jenko interpe-i lacijo na vlado zarad preložitve nekaterih \ delov ceste Trst - Reka in zarad odpomoči bednemu stanju v Podgrajskem sodnem okraji. Dalj« dr. 8 t a n g e r interpelacijo na dež. šolski svet. v zadevi disciplinarne preiskava proti Lovranskomu učitelju Groasmanmi, kateri je še vedno tam. Konečno dr. Volarič interpelacijo na dež. odhor zarad razpisa službe ke-mika-printava na kmetijski šoli in po sku-šovališći, od katerega se ne zahteva poznanje deležnih jezikov. (Sledi). Iz Spodnje okolice se nam piše : Sedaj, ko gre od ust do ust ime mladega slovenskega doktorja in koncipejenta Sušteršič-a, tega vrlega napadovalca najdražje nam družbe, vredno je pač obvestiti širše občinstvo o nekaterih ,idejah* tega gospoda. Zanimivo je /e to da je bil ta gospod nekdaj v nemškem taboru, da se jc tedaj njegovo ime končevalo na „sichM. No, temu bh ni čuditi; nemčurstvo, hvala Bogu, vendar pmpada v Ljubljani, zbok česar pri njem ne išče več podpore domač „Slovenec". Moral je toraj gledati za drugo močnejše zavetje, zavetje, v katerem ovetnjo mandati deželnih in državnih poslancev. — Pisec teh vrst bil je v letu 1890 navzoč kot gost, pri shodu „Katoliškega političnega društva" v Ljubljani, povabljen po nekem rodoljubnem gospodu. Menenje svoje o tem shodu označil je pisec teh vrstic že tedaj na kratko v „Edinosti", a vendar se mu zdi primerno i danes nekoliko o tem izpregovoriti. Dokler so imeli besedo pri tom shodu čč. gg. duhovniki, vršilo se je vse v redu, ni ga bilo nikakega napada na kako osebo ali društvo. Drugače j>a, ko se je kot govornik na tem uhodu pokazal impozantni dr. Šušterrič. Vse, kar je tedaj ta gospod izrekel, bilo je žaljenje in kazalo je nečuven srd proti ljudem, kateri se ne strinjajo s njegovimi nazori. Čuvši tako srdito kričanje g. Sušteršiča zapustilo je dvorano več inteligentnih oseb (shod je bil obiskan večinoma po nižjem stanu). Tedaj je namreč izhajal v Ljubljani šaljivi list „Brus", kateri jo prinesel včasih med svojimi slikami i ono imenovanega g. doktorja. No, in valcd tega izlil je on ves srd takoj nad celo stranko. Ti „liberalci", kričal jo, in njih brezvestno glasilo, „Brus", ki „me ima na-malan^ga skoraj v vsaki številki!" Evo ga toraj vročekrvnega doktorja 1 Tu je šlo tora j za osebo, le za častno njegovo osebo, in ne za stvar, za katero bi ae imelo boriti „Katoliško politično društvo". Drugači pa bi vprašali n« katere take gospode: Je-li to krščanska ljubezen, ona prava krščanska ljubezen, katera povračuje dobro za hudo? Je-li tako učil IzveličarP S srditim vpitjem in žaljenjem« gotovo ne pridobite dozdevuih sovražnikov na avojo stran, marveč silite jih do nasprotovanja. — Človek, ki govori iz lastnega prepričanja iz polne duše, se no zadere tako srdito in maščevalno kakor ta doktor na omenjenem shodu. In pj tem shodu vcepilo se je pisou teh vrst koj pravo menenje, zakaj se bo jujejo Sušteigič, in enaki gospodje! No, le pogum, mladi doktor! Ob priliki prihodnjih volitev v državni zbor se že najde kak mandat. Vsaj z državnim poslancem, po letih najstaršim, niso zadovoljni niti oni, kateri so ga priporočali. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je pri veselici „Delalskega podp. društva« v „Mondo nuovo* 15 gld. 50 kr. — Katoličan v znak priznanja sedanjemu vodstvu daroval je 3 gld. Za podružnico „Družbe sv. Cirila in Metoda na Greti" nabral je g. Jak. Štoka dne 4. t. m. v Sv. Križu 65 nvč. V gostilni „Pri rumeni hiši" v Barkovljah se je nabralo mej domačini istega dne 1 gld. 60 nvč., od katerih se je določila polovica (80 nvč.) zu imenovano podružnico, druga polovica pa za kiijižnioo pevskega društva „Adrija". — Za knjižnico imenovanega društva je daroval ob tej priliki še gosp. N. N. 20 nvč. Novo šolsko leto na slovenskih zavodih družbe sv. Cirila in Metoda: pri Jakobu, v R o j a n u in na Greti. Da si je bilo v „Edinosti4* že naznanjen pričetek šolskega leta pri sv. Jakobu, po-| daja nam v sledečem vodstvo naših š o 1 podrobni program vsprejema v šolo in otroške vrte. V prvi razred naše štiri razrednice pri sv. Jakobu se sprejemajo otroci obeh spolov, ako so dopolnili 6. leto starosti. Kedor upiše otroka v prvi razred mora skazati: 1. rojstni list. 2. spričalo vcepljenih koz. 3. spričalo zdravih oČij. — Otroka naj pripeljejo stariši. Učenec, ki stopi v višji razred ali prestopi iz druge šole na našo, mora imeti šolsko naznanilo (spričevalo) zadnjega semestra. Vpisovanje se vrši od 9.—11. ure predpoludne v ulici Giuliani št. 28. Otroški vrti pri sv. Jakobu, v R o j a n u in letos tudi na Greti pričnejo tudi ta teden sprejemati otroke od končanega 3. — 6, leta. Vpisovanje bode od 9—11 predpoludne. Za vsprejem se zahtova : 1. krstni list; 2. spričevalo vcepljenih koz; 3. spričalo zdravih očij. Bolni otroci se ne sprejemajo. V otroške vrte se sprejemajo otroci vse leto, ako je prostor. Šolska maša bode v soboto dne 17. t. m. ob 8. uri zjutraj. V Trstu, 10. septembra 1892. Vodstvo. Vpisovanje v novi otroški vrt na Greti se prične dne 18. t. m. ob 9, uri zjutraj v prostorih otroškega vrta (nova hiša g. Krajcerja). Slovenski stariši! Slavna družba sv. Cirila in Metoda je preskrbela Vašim otrokom slovensko šolo pri sv. Jakobu, nedoraslim otročičem pa „vrte" pri a v. Jakobu, v R o j a n u in letos tudi ua Greti. Ne, zamudite prilike, ker vodstvo sprejema le, dokler niso zasedeni vsi prostori. — Prepoznim ne bode mogoče vatreči. Veselica „ Delavskega podpornega društva" vršila se je v nodeljo znečer in je bila jako dobro obiskana, kar velja v pohvalo društvu tem bolj, ker je pihala burja in je bilo; vsled tega precej hladno, tedaj neugodno za vrtno veselice. Občna udeležba kaže torej, da sejjnašo ljudstvo zanima za to velevažno društvo in je hoče podpirati vsikdar. Program ae je vršil točno in na občno zadovoljstvo. Posebno sta bila pohvaljena mešana zbora, a tudi druge pevske točke so ugajale tako, da so pevci morali na obče zahtevanje druge pesmi dodati. Okinčanje vrta in posebna razsvetljava sta se morala opustiti radi vetra. Govor predsednika, kateri se je spominjal dogodkov pred 10. leti, blagoslovenja zastave, poslušalo je občinstvo jako pozorno in je pritrjevalo na raznih mestih. Ko je omenjal pokojnega pokrovitelja društvenega, cesarjeviča Rudolfa, klicali so družabniki: slava n jegovem spominu ! Sploh je bil govor vsprujet z navdušenjem. Ob 11. uri, uprav ko je naša mladina ognjeno slavila Terpsihoro, zaključila ae je veselica. Telovadba pri našem „Sokolu* začne se dne 1. oktobra, za starejše telovadce in tudi za pitomce. Naznanjajočim to dolžnost nam je opozoriti one stariše, katerih otroci (za zdaj samo dečki) so godni za telovadbo, — t, j. v starosti od 6 leta naprej —, da je otrokom velike koristi, ako jih vpišejo v tak tečaj pri našem „Sokolu", kjer bodo v vsakem oziru pod strogom nadzorstvom ter varovani tako v nravstvenem, kolikor v telesnem pogledu. Pomislijo naj stariši, da njih otroci, ki so za zdaj primorani zahajati v italijanske ali nemške šole, ne le da ne slišijo nikdar blage besede v svojem materinem jeziku, ampak morajo Se poslušati zaničevanja svojega naroda. Kolika korist bode to za te otroke, ko ae bodo mogli vsaj tisto urico svobodno gibati mej svojimi, kjer jih bodo skrbno in v ljubezni poučuvali svojci v telesnem krepenju. A tudi duševno se bodo dečki krepili pri tem pouku, kajti, poslužujoči svoj materini jezik, vzbujala se bode v njih narodna zavest. Poživljamo vas torej, slovenski stariši: vpišite sVoje otroke v telovadni tečaj „Tržaškega Sokola* ! SI tem pomagate lastnim otrokom do zdravja na duhu in telesu, a društvu samemu do boljšega napredka. Dotična taksa je zelo nizka. Kdor želi pojasnila, naj se obrne do društvenega vodstva, ulica Stadion št. 19. Na znanje! udom „Delalskega podpornega društva*. Društveni zdravnik dr. Prusnig promeni svoje uradne ure z d.jem 16. t. m. kakor sledi : v lekarni Miaan (pri sv. Jakobu) bode od 12. do 12V*. vsaki dan razun nedelj; ob nedeljah pa od 4. do 4»/». ure popoludne. V lekarni Miniussi (blizo sv. Antona starega) vaaki dan od do 4l/2. popoludne, ob nede- ljah pa od 11. do 12., dopoludne. V stanovanji Piazza della Borsa št. 6, II. nadstropje pod portico Št. 6, sprejema od 2V«, do 3>/». popoludne. S Pomjanščine ae nam piše : Stari manever pri volitvah v Istri se je zopet začel. Ko so bile že povsod drugod volitve oklicane, da je imenik volilcev za občinske volitve izstavljen na ogled od dne 4. septembra do dne 2. oktobra, v Mare-zigah o tem še nič ne vedo, kakor so pripovedovali možje, došli v Pomjan. — Drugi so rekli, da to nedeljo popoludne (11. septembra) rea ni bilo o tem nič okli-canega, da pa so videli na vratih „b o-tege* nekega Laha ta razglas pribit. — Vprašamo, ali so vrata „botege" v nekem zakotji res javni prostor, in kako se postava tolmači ? — Kaj poreče na to c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru, ki bi moralo skrbeti, da se postave spolnjujejo. Novo šolsko leto v deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli v Grmu pri Novem Mestu se prične 3. novembra. Naše gospodarje opozarjamo na ta deželni zavod ter jim zelo svetujemo, da pošljejo vanj za dve leti svoje gospodarstvu namenjene sinove. Poučuje se v slovenskem jeziku, in to v vseh predmetih niže realke, posebno pa še v strokovnih, umnemu gospodarju neogibno potrebnih predmetih, kakor v poljedelstvu in rastlinstvu, živi-narstvu, vinstvu (trtarstvu in kletarstvu) sadjarstvu, zelenjadarstvu, čebelarstvu. Vea strokovni pouk je spojen s praktičnimi opravki v gospodarstvu. Novi učenoi-šti-pendisti imajo pouk, stanovanje in hrano bezplačno. Plačujoči učenci plačujejo pa po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa po 20 gld. na leto šolnine. Razen tega, da je ta zavod za bodoče gospodarje prekoristen, je tudi prav po ceni. Vsak imovit gospodar naj torej pošlje svojega gospodarstvu namenjenega sina, ki je dovršil ljudske šole, meščanske šole ali nekoliko razredov realke ali gimnazije ter je dopoluil 16. leto, za dve leti v kmetijsko šolo v Grmu in kesal se ne bode nikdar. Posebno je še omeniti, da se učenoi v Grmu uče tudi lepega vedenja, poštenosti ter štedljivosti. Očesna bolezen na granuiozi pri otrocih. Odkar je ta huda in nalezljiva bolezen iz jutrovih dežel zanesena med nas, lotila se je posebno otrok. Zdravniki trdijo da je „granuloza" težko ozdravljiva in oslabi uči. Kedor je na tej bolezni obolel, naj no spi v tovaršiji, umiva naj se v posebnem umivalniku in briše se avojo brisačo. KrmiŽelj ali voda iz bolnega očesa, zanesena v zdravo oko, okuži ga. Ne smemo puščati, da otroci rabijo bolnega nosno rutico i da si ž njo brišejo oči. — Šolska oblast prepoveduje na „granuiozi" bolnim otrokom pohajanje Šol. — Ukazuje: 1. Kdor je bil lani hudo na granuiozi bolau, mora pri uatopu v šolo skazati, da je hodil k zd ravniku in ozdravel. 2. Kedor se v prvo upiše mora tudi skazati, da nima te bolezni. 3: Kedor prehaja iz drugih šol, skazati mora spričalo od voditeljstva šole (dirigenza), da je zdrav. To velja za vse šole in otroške vrte. Literarna vest. Kakor doznajemo iz zasebnega pisma „Edinoatinega* sotrud-nika, izda družba sv. Cirila in Metoda životopis : „Andrej baron Č e h o v i n, slavni junak slovenski," kateri jo spisal naš rojak, g. Janko Leban, nad- učitelj v Begunjah pri Rakeku. Knjiga hode imela tudi dve podobi. namrfČ «llko našega junaka Čehovina in prizor bi'.ke pri Novari, ko je Čehnvin z jednim samim topom zadrževal prndirajočfga sovražnika. I»ti g. pisatelj je spisal tudi III. zvezek „Iskric", zbirko pesmij in povestij za mladino ; knjiga se že pridno tiska pri g. A. Obizziju v Gorici, ksteri je delo založil. Ker je III. zvezek „Iskric* obširniii in mnogovrstniši od I. in II. zvezka, nadejati se je obilo naročil. Podpirajmo našega slovenskega tiskarja, g. Obizzija v Gorici! „Slovanski Svet" ima v 17. št. naslednjo vsebino: 1. Obča zbeganost na Slovenskem. 2. Boj zn vero in narodnost na Slovenskem. 3. Liturgija zimske cerkve. 4. r^Ba Borana. (V ruskem izvirniku in slovenskem prevodu z latinic* in cirilico.) 5. Ne žgite mostov ! 6. Ruske drobtinic. 7. Ogled po slovanskem svetu. H. Književnost. Vi H" Fantom in oberfantom se naznanja, da napravimo izlet na Nanos v a o b o t o, dne 17. t. m. o b p o t u n o č i iz D i- v a č e. Kdor želi se voziti do Razdrtega, naj blagovoli to čim preje naznaniti, da se napravi en kraški „tramvaj" Na svidenje Ferdo Kariš v Divači. Zahvala. Podpisano smatra za svojo dolžnost, zahvaliti se v imenu odbora vaem onim, kat eri so sodelovali pri slavnoati desetletnice razvitja zastavo „Delalskega podpornega društva". Posebno zahvalo izreka velečastitemu gospodu župniku sv. Antona novega, g. Karlu P a b r i s u, kateri jo blagovolil brezplačno peti av. mašo; slavnemu „Slovnnskemu pevskemu društvu", osobito njega neutrudljiveuiu predamlniku-pevovodju, kakor tudi pevkinjam in pevcem, kateri so pri obeh delih slavnoati požrtvovalno sodelovali; konečno se izreka zahvala vaim onim. kateri so društvu pripomogli do vspešnega [izvršenja slavnoati. Srčna hvala ! Trst, 13. septembra 1892. Predsedništvo „Delalskega podp. društva": Ivan UmeJc, Fran Polit, tajnik. podpredsednik. Domači oglasi. Društvena krčma RojanskeffA posojilnega in koiiHnm-nega društvu, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu ob«i:i--t-vu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina. Cl. Anriroi Volan ievljftr T ulici ,Caserma. miui OJ ivalall, priporoča se najtopleje slovenskomu občinstvu. Najolegaiitnojse tor solidno delo in točna postrežba. C]. If orni Pnlio žganjarija in tobakarna v l\o3a se •lavnemu občinstvu za vsakovrstna ttfjfotarska dela, in izdeluje tudi šolske torbice. Zagotovi točno in hitro poefre£b6 po jako nizki ceni. PULIJJULKA c. kr. pri?. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrsdn. papirjih na V napolsonih aa 4-dnevni odkaz 2 '/„% I 30-dnevni odkaz 2°/0 8- , 3V//o S-mesečni „ 2«/t°/0 »0- „ «- * . 2'/,% Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogu, pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17. in 21. odnosno 12. jnnija. Okrožni o°/o n» vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Solnograd, — brez troškova. Kupnja in prodaja vrednostij, divia, kakor tudi vnovčenje kuponov f4- IT pri odbitku 1°/*, provizije. Predujmi. Sprejemajo se vsakovrstna u p 1 a i i 1 a pođ ugodnimi pogoji. Na Jaai&evR« listino pogoji po dogovoru, z odprtjem kradita v Londonu ali Parim, Berlinu ali v dragih mestih — provizija po po. godbi. Na vredaaiti objesti po pogodbi. Uloiki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci Ud. — po pogodbi. Maša blagajna izplačuje nakarfniee narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem curBu. Trat, 18. maja 1892. 17 -24 ■uu- u ■M Petroleum se dobiva v pro- dajalnici Artura Fazllfli, Tla Stadion it. 22. — Telefon 519. 20-S0 ■■■HBMMHlM PonayljaYiii tečaj za dečke, kateri žele naučiti se slovenski in nemftki jezik pa tudi drage predmete za vstop v gimnazijo ali realko. — Odpre se meseca peptembra v B a r i e r i it. 25. I. nadstr. Podučeval bode M. Kamuftčič, učitelj i voditelj slov. ftole v Trstu. tržaška hranilnica Sprejsmlje li^iitirn« vloge v bankovcih od 50 noč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in t.o od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pu, od 10 — 1,: ure dop. Obresti na knjižice. ... ."..). 3°/0 Plaćaj«, vsak .lan od 9—12. ureopolucin« Zni"tkfi do 100 gld. precej, zneske preko 100 do 1000 cld m..ru se odpovedati 3 dni, zr»« ske preko lliOO eld. pa 5 dnij prnj Eskomptuje menjU-e domicilirane na tržaška trgu po.......»M Posojujs na državne papirje avstro-ugrske d.. 1000 gli. po........6°t0 viSj* zneske od 1000 do 5000 gl.l. v V«čje svote po ,...,... 4'/,•/« ®aje denar proti vknjlŽenju na posestvu v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST. 23. Aprile 1892 17-24 Lastnik pol. dru&tvo „Edinost*. DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104-ai TRST la~12 Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopiiev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni ftdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Franoije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (In tubetti) za slikarje, po ugođriih oenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt. a 'V1- Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente It. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in de-i sertna vina, izborna kuhiuja, Dreherjevo pivo po nizkih cenali. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva. ponižni 104=2 jp. Favero. najboljše je s čajem ii tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stan« 50 kr., s pošto 6 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila. Dobiva se v odlikovani lekarni 66—100 PRAXMARER „ Ai due Mori" Trst, veliki trg. Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine 24-17 franko! Prečastlt! duhovščini se vljudno podpisani priporočam za na* pravo crkvenih posod in orodij iz ćiatega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon-štranc, kelihov, ciborije, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim tor jih v ognju posrebrim in pozlatim. Na željo pošljem ilustrovano cenike franko. Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gorz)- Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko ! Avgust Brunner TR8T Via Conti številka 6 a. Tovarna strojev in železolivnica Avgusta Brunner-ja prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: 8TROJE, PREŠE, SE- SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI, večja in manja POPRAVLJANJA. Telefon P te Maschinoh-Fabrik und Eisangiessorei von August Brunner ilbernimmt al le einsohlft-gigen Arbeiten als: MASGUINEN, PRESS EN, P UM PEN, GITTER, 8~ULEN, R._ HREN, grfissere und kleinere REPARATUItEN. Atv. 291. 17-24 ftiuniooe Adriatica di Sicnrta 24—17 v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na iivenje v vsih kombinacijah. fliavaloa ia reaerva društva dne 31. deooaihra 1890, Oravnica drufftva gld. 4,000.000 — Pvemijna reserva zavarovanja na življenje n 10,754.308 91 Premijtia reserva zavarovanja proti ognu „ 1,612.910 22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevaianjd „ 33.694.10 Reserva zavarovanja proti toči „ 200.000'— Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilarica (A) „ 163.786*21 Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (B) „ 137.573'85 Rezerva speeijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 250.000* — Občna reserva dobičkov n 1,127.605*98 Urad ravnateljstva : Vla Valdirlvo, br. % (v lastnej hiši) Jak« Klemene __TRST W Via S. Antonio št 1. Ob priložnosti, ko se odpre zimska doba, se opozarja al. občinstvu da smo dobili sledeče vrste blaga: flanele, stoffe volnene za ženske obleke, Crni kašmir, stoffe za vaterprof, naglavne vezane robce, forstajn beli in v različnih barvah, spodnja oblačila iz bombaža, in iz volne, srajce „Jager". Posebno se priporočam gospodičinam učiteljicam za šolskih ročnih del. tmmntmmimtBmmmm m Hišo z zemljiščem v dobrem stanju, pripravno za gostilno, trgovino itd., blizo mesta, kupim takoj. Andrej Hreščak Lokve — Hrvatska. 4—4 ooooooooooo oooooooooo LEKARNA A. KELLBR ex RondoliiiiT utemeljena v letu 1769. TRST, Vla Hlborgo br 13. Razprodaje sledeče posebnosti: Glasovite in prave fiašrre iz Brešije, železo-Malessi. Navadno ribje olje *, isto olje t jodom in železom. Eliksir Cocca, okrep-Ija8i in prebavljajoči. Eliksir China proti mrz ioi. Anatarinako vodo za usta. Oboe Eoznano vodo katrama in vbrizgavanja atrama. Zmes proti" tajnim boleznim. Ekstrakt Tamarinda z Antilov. Vino s Chino okrepljajofie želodec kakor Maršala. PraSek za zobe, bel in rožnat. Ciperski prašek bel in rudeč itd. itd. Glavna zaloga rogatske kislice kneza Esterhazyja. NB. Pogodbe za tukajšnjo deželo se vspre-jemajo po ugaji«jo£i pogodbi ali po povzetju. 10—S7 066666 666664* Grl«na bol kaialj, hreputavloa, promuklost. aazak, zadavioa, rara, zapala uatijuh itd. mogu se u kratko vTieme izlie5iti rabljenjem NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) što jih oatovi Prendini, lučbar i Ijekarnar u Trata Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenlh kašljne nodib, navadno jutranje breputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačiiijnju. Zato treba uvjek zalitjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatulo) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima utisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drligoj „Prendini-1. Člena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trata (Farinarcia Prendini in Irleste) i u glavnijih Ijokarnah svieta. 49—52 CAHLO FIRELLI { m ej narodni agent in špediter J Trst, Via Arsenal št. 2. 22-32 i Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na vse kraje I « j » I i » 1 I Velika 50 novčna loterya. Glavni dobitek 6 ooo riev Srečke po 50 kr. priporoča: S"0' Ale8«androLevi>Enrico Schiffmann''9n-Neumann' Mandel & Co., Daniele Levi & Comp., II Mercurio. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tinkama Dolenc v Tietu.