GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK xxrn. LJUBLJANA 1965 IZDALA ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZnARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE SRS Uredil ING. MIRAN BRINAR UREDNIŠKI ODBOR: Ing MTLAN CIGLAR, ing. JURIJ HOČEVAR, jng. FKANJO JURHAR, rrot ing, IVAN KLEMENCiC, ing. FRANJO KORDig, dr, ing. DUŠAN MLINSEK Natisnilo CP «Delo-, Blasnikova tiskarna v Ljubljani 634.0.24 (497.12} UVAJANJE SODOBNIH METOD ZA INTENZIVNO GOJENJE PRIRODNTH GOZDOV Dr. ing DuSan M 1 i n I e k (Ljubljana)* PnTnanjkljiva načelna ovientacija v nazorili o gozdu Gozdno gospodarstvo pridobiva v našetn gospodarstvu po vsebini in nalogah vedno bolj na svojem pomtriu. Morda tega dejstva nočemo vedno glasno priznati, -vervdar pa ne moremo mimo spoznanja, da velja zelo produktiven gospodarski gozd v naše-m gospodarstvu in v naših razmerah za čvrsto osnovo in bo takšno vlogo igral tudi v bodoče. Pri tem imamo v mislih predvsem gospodarski gozd, proizvajalca lesne snovi. Nič manj pomemben pa ni gospodarski gozd s svojo varovalno vlogo, posebno v naših razmerah, kjer smo zaradi posebnih klimatičnih in petrografsk o reliefni h okoliščin takorekoč v evropskem žarišču erozijskih procesov. Vsakomur, ki razume vsebino in razvojni tempo industrij-.^ke družbe z njenimi sončnimi in senčnimi s-tranmi, je jasno, kaj pomeni in kaj bo jutri pomenil glede svoje rekreativne vloge za delovnega človeka naš gospodarski gozd. Naš osrednji cilj je oblikovati takšen gospodarski gozd, ki bo omogočil izpolnitev kompleksne naloge gozdnega gospodarstva. Naš cUj je, da kot gozdarji gojitelji skrbimo za realizacijo načel, ki jasno nakazujejo pot k sodobnejšemu gospodarjenju z gozdovi. Na tem mestu ne kaže raxpravljati o nadrobnoslih gozdnogojitvene tehnike. Od receptov ni mogoče pričakovati povečane produktivnosti gozdov. Ce hočemo v gospodarjenju % gozdom napredovati vsaj korak, mora ostati doba receptiranja in pričakovanja čudežev za nami. Razglabljanja o nadrobnostih gojitvene tehnike v okviru splošnih načel ima,jo svoj pomen le na terenu, na gospodarskem objektu — v gozdu. Mimogrede povedano, gre za tisto delo, katerega se vsi prav radi izogibamo, Z drugimi besedami: govoriti moramo o gojenju gozdov kot o poglavitnem sredstvu za. gospodarjenje z goizdovi s stališča gozdarja, ki j"e prepričan, da je osnovna napaka pri gospodarjenju z gozdovi zgrešena načelna orientacija pri vrednotenju gozda. Gre za orientacijo^ ki je grajena na starih konceptih gozdnogospodarskih pa tudi splošno gospodarskih stališč in znanosti, zrasle v mejah nekdanjih splošnih razvojnih razmer. Ko nameravamo govoriti o načelih gozdnogojitvenega ravnanja, moramo za boljše razumevanje poudariti, da poleg sedanjega stanja gozdov, jemljemo * Uvodni referat za zvezno posvetovanje o problemih gojenja gozdov v Jugoslaviji, ki bo letos v Beogradu. za osnovo predvsem bodočn-oat z njenim s,plosnira razvojem. Ne pozabimo, prinaša ta razvoj velike ^remembe v socialni stiukturi našega prebivaj s tva, v odnosu človek—delo in podobno. Na žalost lega dinami6:iega razvoja v gozdnem gospiodar&tvu pogosto ne razumemo, ne najdemo skupnega jezika, greSimo in zaostajamo. Pregled in kTitika razvoja in sedanjih teženj v gospodarjenju 2 gozdovi Nesporna je ugotovitevj da smo s prepovedjo seeenj na go-lo m z odpravo drugih eksten-zivnih načinov gospodarjenja 2 gozdovi ustvarili eno najMlidnejšlh osnov za uspeh. To izredno pomembno gospodarsko' in kulturno pridobitev narn zavidajo vse zaostale pa tudi gospodarsko zelo razvite države. Zavrgli sino vulgarni kapitalistični način 7. eksploatacijo gozdov kot osnovo. Pri tem je mišljeno izkoriščanje kot v rudniku, ki se izčrpa in nsto opusti. Dokaz o slabiti uspehih takšnega gospodarjenja je sedanje stanje naših gozdov. Od celotne gozdne površine 8,7 milijonov hektarov odpade na degradirane in slabo produktivne gozdove 40% ali ok. 3iö milijona hektara. Pri tem itna Slovenija kot razmeroma napredna republika kar 20 dn 25% degi-adicaiiih gozdov od ok. 950.000 hektarov gozdne površine. Na toh prostranih zemljiščih je lesna zaloga skrajno pičla, kajti celo 100 m' zaloge drv po hektaru ne pomeni za gospodarstvo nobene koristi. Ohranjenih gozdov je ok. 5,2 milijonov ha in imajo razmeroma veliko lesno zalogo. Pri nadrobnejši analizi teh sestojev ir zalog pa ugotavljamo naslednja dejstva; 1. Ohranjeni gozdow ležijo izredno neugodno in so odmaknjeni od našiti prometmic. Tujec, ki potuje na primer skozi »■go^dnatO'-' Bosno, vidi le grmišca in se začuden sprašuje, kje je toliko opevano gozdno bogastvo Bosne? 2. Glede lesnih zalog prevladujejo pragozdni tipi. Vendar pa višina zaloge ne pove veliko, pač pa opozarja., da je gospodarjenje s takim gozdom labito zelo težavno, 3. Analiza kakovosti teh sestoje^' nam kaže njihovo skrajno pomanjkljivost Povsod primanjkuje tehnično vrednejšega drevja. Kakovost teh gozdov je globoko pod povprečjem, ki bi ga mogli prigo-spodarlti. Najbolj zastopan Sortiment naših gozdov so drva. Pri vsaki gos'podarski analizi se srečujemo s prvenstvenim problemom v naši proizvodnji: veliko tretjerazrednih sortimentcv Z drugimi besedami: naši gozdovi vseh kategorij so zaradi načina gospodarjenja postali — zelena laž. Imamo preveč izčrpanih gozdov, preveč izmaliienih pragozdnih tipov, pogrešamo pa glavno kategorijo — gospodarskigozd. S stališča vse države se v ohranjenih gozdovih stanje po vojm ni bistveno izboljšalo, če se ni celo poslabšalo. Po prenehanju eksploatacijskih sečenj smo domala povsod posplošili neurejeno prebiralno sečnjo, tam kjer so m njo pogoji in kjer jih ni. Prebiranje je postala odrešilna parola v pričakovanju, da se bo na ta način gozd regeneriral sam po sebi, brez stroškov za obnovo, llezuitat tega nejiačrtnega prebiranja. j£ samo povečevanje zelenih. kuli,!; pred razrahljano enakomerno zgradbo sestojev. Pri .tfm smo občutno poslabšali tudi pogoje za razvoj kakovosti v takšnih gozdovih, Marsikje se pri takšnem natinu gospodarjenja razvija malo vredna osnova in zavira razvčFj dobrega drevja. Vedno ^nova nas- spremljajo neprijetna spoznanja, da je takšno gospodarjenje brez smotrnega in realnega cilja pri nas še vedno tfdno zakoreninjeno. Pogosto se za lakänini »pseudoprebiranjem- skriva naše neznanje. Iz povedanega sledi, da smo sicer opusitili stari način gospodarjenja, kjer je vladalo načelo eksploatadje in pomlajevanja, in smo namesto njega vpeljali neurejene sečnje, ki niso o.prte na celovit sistem, fče smemo na tem področju sploh govoriti o sistemih). Ponekod morda skušamo doseči osnovni namen: za vsako ceno ustvariti prebiralno strukturo. Razumljivo je, da to ne more biti naš osrednji d.lj pri gospodarjenju z gozdom. S tem se je spremenil zgolj zunanji videz ravnanja z gozdovi, Eksploatacijsko načelo, ki je krivo, da v gozdovih nimamo kakovostnega lesa, je ostalo še vedno vadilo. Načelo nege — čvrsto vodilo pri sodobnem gospodarjenju z gozdovi V gospodarjenju z gozdom torej nismo dosledni. S starim načinom mora izginiti tudi staro vodilno načelo eks p loa taci je. Uveljaviti se mora nov, popolnejši način gos.podarjenja, ki nam bo jam£il zanesljivo proizvodnjo čim več kar najboljšega lesa. Nov, popolnejši način gospodarjenja mora sloneti n a novem načelu — na načelu nege, Sprejetje in uveljavljanje načela nege nam daje trdno jamstvo, da bodo gozdo^T relativno kmalu izboljšani Povečali in izboljšavah pa bomo naglo tudi dohodke iz naših gozdov. Odločiti se za načelo nege pomeni; 1. z goadom gospodariti take, da bomo z vsakim posegom v gozd ustvarjali ugodnejše razmere za varen in uspešen razvoj čim veČ kakovostnega priras.lka, več kol ga je bilo pred ukrepom; 2. zavreči načelo eksploatacije. ki ima svoje korenine v nomadskem odnosu do gozda in se je ohranilo do dandanes, ko si pri2adevamo gospodariti 7, gozdom; 3. preorientirati celotno usmerjanje v vseh dejavnostih gospodarjenja z gozdovi na novo osnovo, tj. na novo načelo. Vse gozdnogospodarske dejavno-sti od organizacije do bioložkih področij se opirajo še dandanes — podzavestno ali zavestno — na načelo eksploatacije. Spremenjenim stališčem morajo neogibno slediti prelcretnice na vseh področjih, drugače bo gojenje z gozdovi brez moči in neučinkovito. Da bi laSe razumeli načelo nege, so potrebna še nekatera dodatna pojasnila Osvoboditev iz oklepov eksploatacijskega načela ni imela namen ustvariti idealističnega odnosa do gozda in do gozdne proizvodnje. Nasprotno, gozd se bo s svojim proizvodnim potencialom le še bolj vključeval v za dovoljevali je družbenih potreb. Z nego gozda bo povečano izkoriščanje gozdov. Pri tem ne bo odstranjevano iz gozda le najslabše ali samo bolano ali najdebelejše drevje, temveč tudi dobro in kakovostno, ki ovira razvoj najboljšega^ Pri tem se sečnj-i ne naslanja na nornie, kot so '>normah-ia- vi.šina lesne saloge,' (oga obhodnj,i, »predpisani« razpored debelinskih razredov itd. Vsi ti in podobni nakazovalci so le okvirna o.rientacija s širšo ali ožjo variacijsko amplitudo. Razvojna stopnja in razvojna "tendenca sta od objekta do objekta trdna orientacija. Vse to, kar podpira množično nastajanje kakovostnih vrednot v sestoju, mora ostati, ir gozda pa moramo odstraniti vse tisto kar zavira;-škoduje, onemogočaš razvoj množične kakovosti, pa čeprav gre pri tem včasih tudi za kvalitetne o.?ebke, V naštetem je gospodarska moč načela nege, ki krepi^ kakovosrtm potencial gozda, hkrati pa je glede na stanje in ra.zvoj gozda potrebno jemati iz sestojev in dajaü na trg več in vrednejše surovine, kot pa jo zagotavlja sedanji način izkoriščanja. Poudariti je treba, da sodi v okvir pogojev za uspešen razvoj čim boli množične kaJcovosti predvsem ohranitev stabilnosti sestojev. ISTic ne koristi ustvarjati vrsto pogojev za razvoj nekaterih kakovosti v sestoju, če pri tem pozabljamo na njegovo stabilnost in si ne prizadevamo zmanjšati tveganje pri naših naporih. Pojasnjena načelna orientacija jasno kaže pot našemu gojenju jn s tem celotnemu gozdnemu gospodarstvu. Jugoslovansko gospodarjenje z gozdovi bo na ta način našlo izhod iz slepe ulice, ki. izvira iz: 1. ekonomske Šibkosti gozdnogospodarskih organizacij in 2. slabo prigospodarjenega, oslabljenega proizvodnega gozdnega potenciala. Brez temeljitih preokretov v naži gozdnogospodarski miselnosti ni napredka v gozdnem gospodarstvu. Vrzel, ki zija med našo in drugimi gospodarskimi panogami, se vedno bolj širi in je ob zastarelih nazorih in ravnanju nepremostljiva. Šestčlanska konusija pri SIV je izdelala za 7-letni načrt, študijo o gozdno-gojitveni problematiki, nalogah in predvidevanjih za pdrodne goadove v državi. Pri delu se je naslonila na načelo nege. Na podlagi temeljitih razglabljanj je bilo ugotovljeno, da je približno v 20-letnem obdobju mogoče »normaliziraLi-.< gozdno proizvodnjo v sedanjih ohranjenih visoikih gozdovih. Pod normaliziranjem je bilo mišljeno pridobivanje tolikšnih donosov iz ohranjenih gozdov, ki u.strezajo prirodnemu rasliščnemu potencialu; torej v približni volumni količini, ki jo omogoča rastišče brez posebnega umetnega povečevanja njegove 2mog-IjLvosti, To p&meni na ok. 5 milijonov hektarov ohranjenih gozdov 25—30 milijonov kubičnih metrov lesa letno. Pod normalnim je mišljeno predvsem takšno obratovanje v gozdovih, ki zagotavlja vlaganja, predvsem pa kontinuirano nego vsakega dela gozda. Normalno je hkrati negovanje gozdov obravnavane kategorije brez iluzomega povečevanja povprečne lesne zaloge, vendar s postopnim preoblikovanjem sedanje strukture lesne mase. Razumljivo, da bodo potrebni ukrepi, ki bodo nekje iesno zalogo postopoma zmanjševali, drugje pa smotrno kopičili in jo oblikovali tako koL to želimo. Skratka, v 20 letih je ob intenzivnem nemotenem, predvsem pa načrtnem, operativnem gojenju z negovalnimi ukrepi mogoče normalizirati proizvodnjo pri povpnečno bbtveno nespremenjeni lesni zalogi. S tem pa ne skušamo trditi, da bodo gozdovi v tem času spremenjeni do zaželene kakovostne stopnje. Zato bo potrebna daljša doba oblikovanja, ki mora prinesti nadaljnje uspehe na področju gozdnega gospodarstva. Podobna je situacija z nizkimi, ohranjenimi goadovi, vendar pa bosta za njih potrebni daljša obnova in dolgotrajnejše oblikovanje. Posebno vprašanje pomenijo degradirana zemljišča, kras in pod., ki jih iz gozdnogospc^arskih razlogov ne moremo obravnavati z istih stališč kot že sedaj produktivne kategorije gozdov. Druga načela, ki omogočajo aktiven razvoj gozdnogojitvene misli in uspeh pri gospodarjenju z gozdovi 1. Jasna razmejitev med gojeTijem u prirodnih, poiidODih in la plantažni proizvodnji Nakazana razmejitev se zdi popolnoma razumljiva. Na žalost pa moramo ugotoviti, da ravno v operativ! pri planiranju kot tudi pri izvajanju gojitvenih opravil naletimo na nerazčiščene pojme. Sedaj je popolnoma jasno, da pomeni plantažna proizvodnja produkcijo v epruveti, kjer celoten proces poteka umetno s pomočjo selekcije in vihimskih agrotehničnih pripomočkov. Gojenje gozdov v prirodnih gozdovih hocäi po popolnoma drugačni poti, odmaknj-eni od konceptov p]anta5iranja Kljub temu pri gojenju v prirodnem gozdu pogosto naletimo na plantažno miselnost z nesmotrninn uvajanjem takšnih agrotehničnih ukrepov, ki so izredno dragi in peljejo k majhnim uspehom pri tem pa kompromitirajo gozdnogojitveno misel. Sodobno gojenje gozdov, sloneče na načelih nege, uravnava bogat rastiačni in sestojni potencial z negovalnimi sredstvi (čiščenja, redčenja, reguliranje zmesi, drevesnih vrst itd.). Agrotehnične ukrepe uporablja v racion£dnih mejah le tam, kjer (na primer na degradiranih tleh) ni mogoče drugače naglo regene-rirati rastiščnega potenciala. Takšna pot zagotavlja usipeh gospodarjenja, saj se ne moremo izogniti okoliščinam, kot so prirodna odpornost, obsežna prostranstva, dolgi proizvodni ciklusi, slaba preglednost in dr. 2. Doslednost d kontinuiranosti negovalnih ukrcpoi} Slaba kakovost naših gozdov mora kaj kmalu iztrezniti vsakega gozdarskega strokovnjaka s količkaj zavesti. S poseganjem v go^d ne smemo ustvarjati novih grmišč in tudi ne osnove za taksne nove sestoje, ki nas že sedaj obremenjujejo z ekonomskih pa tudi bioloških vidikov. Temu se bomo lahko izognili le tedaj, če bomo regenerirali stare sestoje in osnovali toliko novih, kolikor jih borno mogli z nego neprestano oskrbovati. Nobena pomlajena površina ne sme biti prepuščena stihiji. To pa se pri nas redno dogaja, ker ne pomlajujemo načrtno in na temelju dovolj proučenih rast.iščnih in sestojnih razmer. Tako krožimo po začaranem krogu nesmotrnih sečenj in premajhnih sredstev za obnovo in nego sestojev. Z ekstenzivmimi oplodnimi in podobnimi sečnjami na obsežnih površinah povzročamo naslednje posledice: — Iz proizvodnje poleg slabih proizvajalcev iz-ločamo tudi veliko še zelo produktivnih osabkov, ki so morda v največjem zagonu priraščanja po meri in vrednosti; — nad obsežnimi obnovljenimi površinami izgubljamo gospodarske vajeti, Gojitelj z nobenimi razpoložljivimi ukrepi ne obvlada razvojnega procesa novo nastajajočem gozdu. Ta oblast prirode nad gozdarjem je pri omenjenem postopku izredno močna, še posebno pri nas v deželi listavcev, kjer te drevesne vriste z nadpovprečno vitalnostjo branijo svoje položaje. S takšnim ravnanjem silovito rastejo potrebe po denarju za nego. Ker pa takšnih sredstev ni na voljo in jih tudi s sedanjim ravnanjem ne moremo ustvarjati, nragi.bnn povečujemo osnovo za ustvarjanje novih nenegovanih sestojev slabe kakovosti, Za ilustracijo naj služi primer bogatitve naših gozdov listavcev 2 iglavci. Marsikje smo na obsežnih površinah vnesli iglavce v mladovja listavcev ali pa v grmišča. Zaradi vitalnosti listavcev in naše šibkosti, deloma objektivne deloma subjektivne narave, se vneseni "žlahtitelji^ sestoja utapljajo in izginevajo v vitalnih krošnjah listavcev. Gozdno go-spodaratvo se duši in materialno pogreza zaradi zaostalih nazorov in ukrepanj. Nenehno oskrbovati gozd pomeni kontinuirano spremljati razvoj sestoja od njegove zasnove do obnove. Ne gre opisovati delovne tehnike, ki je znana, v praksi pa se ne izvaja. Poudariti pa je U-eba kointinuiranost vseh gozdnogojitve-nih posegov, ki so medsebojno vzročno tesno povezani, Od tehnike pri obnovi gozda je odvisna zasnova bodočega sestoja ter obseg \n intenzivnost nege v mladju in v gošči. Enaki od- nosi veljajo med ■ vsemi drugimi razvojnimi stopnjami na'Slajajocega gozda. Izredno pomeinbn-o in časovno najdaljše obdobje v razvoju sestoja obravnava napredno gojenje z redčenjem. Z redčenjem negujemo seskij zatOj da nam gozd daje čim prej čim več kar najboljših sortimentov, V sodobnem gospodarjenju z redčenjem iz gozda odstranimo glavni del proizvedene lesne mase, in kadar sestoj obnavljamo, preostaja za sečnjo le še manjši del proizvedene mase. Zato v urejenem obratu pri normalnih razmerah odpade 70 dt> 90% celotnega etata na redčenja in le 30—10% na končne poseke, Tako se sestoji Se v svojem razvoju smotrno izkoriščajo. Takšni gozdovi zgodaj vračajo vložen trud in sredstva. V takšnem obralru poteka obnova zadržano in ni problemov, kako s skroirmimi sredstvi novo nastajajoče sestoje zadovoljivo negovati in usmerjati- Pri pregledu sečenj ugotavljamo, da je stanje ravno nasprotno in lahko trdimo, tudi neurejeno. Sistematičnega redčenja domala ne poznamo. Zato je razmerje med reačenji in končnimi sečnjami ravno nas.protno pravkar prikazanemu gospodarsko in strokovno utemeljenemu razmerju. Sedaj redčimo v naših gozdovih po statističnih podatkih letno 150 do 200.000 hektarov, namesto da bi redčili 0,8^—1,0 milijonov hektarov. Pri tem moramo opozoriti na dejstvo, da opravljamo v naših gozdovih rteko vrsto prebiranja tam, kjer je Lo smotrno in tudi tam, kjer ni nobene biološka in gospodarske podlage za takšen način sečnje, Z našim načinom prebiranja mnogokje slabimo proizvodni potencial gozdov, še posebej v kakovostnem pogledu. Prebiralno gostpadarjenje sodi tja, kjer gospodarski razlogi narekujejo takšen način ukrepanja, tj, tja, kjer je mogoče brez večjih naporov ustvarjati in tudi ohranjati prebiraIno' zgradbo gozda; kjer je kakovostna proizvodnja zagotovljena in kjer je varovalna funkcija gozda nadpovprečno poudarjena. Tam, kjer teh utemeljitev ni, morajo prebiranje postopoma zamenjati sistematična redčenja z organsko vezano smotrno in po'stopno obnovo gibko produktivnih delov sestoja. S tem bomO' zajezili brezciljno tipanje po sestojih, omogočili bomo učinkovito izboljšanje sestojev in kakovost etata. V posameznih primerih pa bomo .smotrno povečali delno koncentracijo sečnje. Redčenja so glavni sestavni del sodobnega, zelo produktivnega gojitvenega obrata. Zastarelo in nevzdržno je mišljenje, da pomeni redčenje proizvodnjo tankih, slabih .sortimentov. šibko koncentracijo sečenj in podobno Redčenje, in to v prvi vrsti selektivno, je na\'ezano na pojem gospodarskega gozda, racionalnega gospodarjenja, množične kakovostne proizvodnje, skrajšanja obho-dnje itd. Ne nameravam svojih izvajanj dopolnjevali z diVnazi, ker je to opravljeno v drugih referatih, 3. Načelo racionalnega vlaganja Ne moremo mimo dejstva, da na področju gojenja gozdov kljub vsemogočemu planiranju nenačrtno porabljamo denar pa tudi nesmotrno operativno ukrepamo. Da b; s takšnim ravnanjem prenehali, ]e potrebno izkoreniniti zgodovinsko pogojeno laično prepričanje, da je povečanje proizvodnje mogoče samo s pridobivanjem novih površin. Vedno znova ugotavljamo, da so naša gozdna rastišča pod sestoji glede količinskega prirsšČanja izkoriščena le do slabe polovice. Glede vrednostnega prira.-^tka pa je izkoriščanje še veliko slabše. Potemtakem so v našem gozdu ski-ite velike potencialne rezei-ve, ki jüi ne 2namo izkoristiti ali pa si ne prizadevamo, da bi jih smotrno aktivirali. Naša osnovna naloga je torej vlagati po prioritetnem zaporedju tam, kjer polovična proizvodnja že obstoja. S tem ne zavračamo gozdnogojitvenih vlaganj na objektih, kot so nizki gozdovi, grmi- šča in plantažna proizvodnja, Potrebni so le pravilni proporci, odvisni od vrste faktorjev pri. raznih gozdnogospodai'skih o-rganizacijah. Ni racionalno početje nekaterih gozdnogijspodarskih organizacij, ki zax'adi zalet a v ih vlaganj izven goxda pozabljajo na razmeroma ceneno krepitev proizvodnje v obstoječih čakajočih gozdovih. Prav tako je potrebna večja .načrtnost pri delu v prirodnih gozdovih. Z načrtnejSo dejavnostjo moramo upoštevati popolnoma novo prioritetno zaporedje, oprto na boljše poznnvanje naših sestojev. MerasumJJivo je, da v praksi za vsa gozd nogo j j tve na dela ni načrtov. Zadovoljni smo le z letnimi gojitvenimi predlogi, ki ne pomenijo veliko. Gozdno proizvodnjo moramo v bodoče načrtovati, gozd nogo j it veni načrti pa morajo predvidevati vsa določila od lesa za posek do raznovrstnih ukrepov za nogo in obnovo. Gre za gojitveno načrtovalno delo terenskega značaja, ki nima nič skupnega s pri nas iaianim planiranjem s pisarniško karakteristiko. Dokler bomo opravljali načrtovanje v gojeaiju gozdov le formalno ali pa ga bomo sploh opuščali, ni v naših gozdovih mogoče pričakovati napredka. Gre za domala novo delovno področje, ki si mora utrditi svojo veljavo v vrstah naših gozdarskih strokovnjakov, ki se doslej še niso premaknili od zarjavelih konceptov urejanja gozdov. 4. Načelo odvisne povezanosti med višino sečenj in gozdnogojitvenimi opravili Na podlagi povedanega je zgornje načelo povsem razumljivo in ga moramo pii'i urejenem gospodarjenju z gozdovi upoštevati. Se posebej je to važno v naših razmerah, kjer je višina sečnje ,še v tesni povezavi z obsegom vložene nege. Tu ne gre samo za višino sredstev, temveč v prvi wsti za kakovost vloženega dela. C im več hočemo izkoriščati, tem boljše morajo biti opravljena vsa dela na področju gojenja ,gozdov. Poudarjamo, da pri tem nc gre 2a linearno odvisnost. Naši statistični podatki nas ne morejo prepričati o normalnem razmerju med višino sečnje in obsegom gojitvenih opravil. Gojitvena dela so po obsegu minimalna. Posebno opazne so le manj bistvene kategorije, ki ustvarjajo za laika podobo velik.ih prizadevanj. Vendar pa ne nameravamo te trditve posplošiti. Dejstvo pa Je, da odpada na gozdnogojitvena opra\dla v primerjavi z normalnim obsegom del in v primerjavi s perspektivnim, v študiju SIV prikai^anim etatom, le 27%. Z gospodarskega stališča ne bi bilo vzdržno v skokih prehitevati z gojitvenimi deli. Samo postopno povečevanje sečen j, načrtnej.^e delo in pri marsikaterih gozdnogospodarskih organizacijah tudi reduciranje banalno razbohotene režije (čuvaji gn^dov, nepotrebno uradniško poslovanje itd,) lahko okrepijo sredstva za gojitev in s tem prispevajo k stabilizaciji gozdnega gospodarstva, 5 JVačeio preobrazbe človeka v gozdnem gospodarstvu Napredek v gojenju go^.dov in s tem v gozdnem gospodarstvu lahko na temelju postavljenih pogojev dosežemo le s pravilnim oblikovanjem operativca v proizvodnji. Z ukinitvijo ekstenzivnega gospodarjenja se uveljavlja intenzivno obravnavanje gozdov. Le-to potrebuje gozdarja operativca brei uradniških, čuvajskih in vomiških obremenitev. Kaj nam koristijo sredstva, če jih ne znamo pravilno porabiti. Kdaj bomo proizvodnjo povečali, je odvisno od oblikovanja ustreznih kadrov. S tem to načelo odločno stopa na pi-vo mesto. Brez novega lika gozdarja ne more biti napredka. Operativa ijn šola, vsi smo odgovorni za njegovo oblikovanje. Operativa s pravilnejšim usmerjanjem, predvsem pa s takšno organizacijo dela, da bo gozdar videl svoje uspehe. Pri drugih vrstah proizvodnje strokovnjaki vidijo rezultate svojega dela, v gozdni pa tega stimulansa v glavnem ni, S sodobnimi gojitvenimi idejami lahko tudi to dosežemo in s tem zagotovimo tudi napredek v gozdarstvu. Podobno je potrebno tudi na področju šolstva marsikaj spremeniti in postaviti pouk na sodobnejše idejne osJiove. Ta ugotovitev velja za vse kategorije delavcev, posebno problematično pa je vprašainje v zv&zi z gozdnimi delavci. Neuk gozdni dslavsc v gozdnem goispodarstvu in še posebej v gojenju gozdov nima perspektive. Gozdna gospodarstva v Sloveniji, ki se lotevajo napredne proizvodnje na načelih nege, so začela najprej z izobraievajijem gozdnih delavcev na tem področju. Žeti uspehe in doseči napredek v gozdarstvu, se pravi z izobraževanjem in z materialno stimulacijo pritegniti najboljše delovne moči, ki bodo kos ustvarjati in slediti napredku. Utrditi moramo takšno Šolstvo in organizacijo v operativ], ki bo oblikovala takšnega delavca v nasi široki, da bo popolnoma razumel: 6. Načelo sproSČene QOjitvene tehnike, gojenja gosdov in s tem tüdi sproščenega gospodarjejija z gozdovi Obvladati sproščeno tehniko gojenja ponieni; a) do nadrobnosti poznati ekološko osnovo z biološkimi zakonitostmi drevesnih vrst in sestojev; b) ob upoštevanju \'seh mogočih kombinacij ekologije rastišča in biologije sestojev dinajirično' priiagojevati gojitvene ukrepe. Pri tem je cilj optimalno usmerjanje proizvodnih silnic v korist boljše in večje proizvodnje. Takšna tehnika je izredno zahtevna. Za njo je potrebno temeljito gojitveno načrtovanje. Tam, kjer ne uporabljamo načrtovanja, pelje pot gozdne proizvodnje na področju gojenja gozdov v anarhijo. Sproščena tehnika odklanja toge okove kot so normale, starost, obhodnja itd. Uporablja jih le Se za oinentacijo. Osnova sta ji ras t n ost sestojev in plodnost rastišč ob strogem upoštevanju načela nege. Dele sestojev, ki že pešajo v priraščanju in niso potrebni za nego rastišča in novo naiStajajočega sesto-ja, lahko postopoma odstranimo. Deli sestojev, ki ne proizvajajo več, So pa potrebni za razvoj kakovostnega novega sestoja, morajo ostati, podobno kot sestoji, ki še proizvajajo. Pri tem je poudariti, da gre predvsem za vrednostno proizvodnjo. Ker pa se ta proizvodni potencial in drug^ naloge sestoja od mesta do mesta v sestoju izredno spreminjajo, kombinirajo, dopolnjujejo, so tudi gojitveni posegi temu primerni. Zato nikdar ne obrav-navajmo vsega sestoja enako, temveč se z gojitveno tehniko prilagojujmo. bodisi z redčenjem, bodisi z obnovo itd., različnim situacijam v raznih delih enega in istega sestoja! SprMčena tehnika gojenja zahteva gibčno, prilagodljivo mehanizacijo, ki je v rokah veščega delavca pripravna in uporabna v vsaki situaciji. Za sprn-sčeno tehniko gospodarjenja je potrebna predvsem cesta, tam pa, kjer je ni, pride v poštev le kombinacija ceste in lahkih spravilnih naprav. S tem se odpirajo projektiranju prometnih naprav v gozdarstvu novi vidUti. Nakup in uvajanje predimenzionirane, megatonske spravilne mehanizacije, kot jo imajo v deželah z drugačnimi gozdnimi razmerami, pomeni za nas odločen korak v zaostalost. Gre za sproščeno, zato tudi zahtevno gojitveno tehniko,, ki potrebuje odgovornega, pozitivno usmerjenega človeka, trdno odločenega ustvarjati. Drugod po svetu jo različno imenujejo z nazivi raznih »Femelschlagov« in podobno. Za nas ni važen naziv, pomembnejša je njena visoka razvojna stopnja, dinamič- nost, ki pomeni velik korak naprej v gozdni proi2rvodnji. Njen uspeh bo zagotovljen dokler saloni na načelu nege: po ukrepu odločno boljši pogoji za razvoj kakovosti kot pred njim, Sproščena gojitvena tehnika ima svojo pomanjkljivost v tem., ker je zahtevna. Njena prednost Je v spoznanju, da so v gozdnem gospodai-stvu še velike razvojne možnosti, hkrat: pa vodi stroko v študij in poglabljanje na njenem osrednjem torišču. Obstajajo možnosti za zlorabo, vendar pa v takšnih primerih ne gre več 2a sistematično sproščejio tehniko gojenja gozdov. Iz naših izvajanj je razvidno, da niso omenjene normalne zaloge, premeri in podobnO'. Te teorije na našem podi-očju niso bistvene, pomembna pa je ugotovitev, da naše zaloge in rastišča niso negovana. To pa je najbolj boleč minus v gozdni proizvodnji Jugoslavije. S povedanim postaja jasno, da moramo v bodoče upoštevati Se eno bistveno naCeJo v naši proizvodnji na področju gojenja gozdov, tj,: 7. Načelo dinamičnega cilja Na splošno ugotavljamo, da pri gojenju gozdov nikdar niso dovolj poudarjeni cilji gojenja, Se manj pa so obravnavani dlji na splošno pri konkretnem ukrepanju (znak slabega načrtovanja). Gospodarski cilji so odvisni od družbenih potreb, le-te pa se spreniinjajo, rastejo in postajajo zahtevnejše. Ta zakonitost velja tudi za nalo gospodarsko vejo, zato se spreminjajo in spopolnjujejo tudi naši dlji na področju gojenja gozdov. Prestavljati jih moramo postopoma navzgor po lestvici tako v ko Učni-skem, kakor tudi v kakovostnem pogledu pa tudi glede indirektnih vlc^ gozda. S to dinamičnostjo cilja moramo vedno račionati, saj je to osrednji del naše dejavnosti, V zvezi s tem spoznanjem moramo ustvarjati vse pogoje za realno in uspešno določanje vedno novih ciljev. Zagotovilo za doseganje vedno novih, višjih ciljev je le v naših sestojih, v njihovi stopnji negovanosti, stabilnosti, prirodnoslj in s tem v veliki proizvodni sposobnosti. Ce si le osnove ne bomo znali ustvariti, se bomo morali odreči dinamičnosti naših gozdnogosipodarskih ciljev, s tem pa tudi svojemu obstoju. Nanizali smo vrsto novih vprsisanj, ki zahtevajo kompleksno rešitev in odpirajo novo orientacijo in nova delovna torišča, V obravnavi smo večkrat posegli v sosednja delovna področja. To dokazuje potrebo po upožtevanju in povezovanju vseh dejavnosti nase stroke. Tehnike nismo obravnavali, ker je taksna naloga uspešno izvedljiva le na terenu, kot to dokazujejo vsi naši republiški in zvezni seminarji, kjer prikazujemo teorijo v praktični obliki, Od nas samih je odvisno, kdaj in kako bomo v gojenju gozdov napravili odločilne korake v začrtano smer. V kadrov^^kem pogledu ne bo problemov, saj fakultete kar bruhajo kadre in jib je za povečevanje režije že preveč. Za povečanje p;'o-izvodnje pa je potrebna solidna dopolnilna orientacija in operativno delo v gozdu. V tem duhu je izdelana tudi študija komisije pri SIV. V njej smo številčno predočUi potrebe in možnosti gojenja gozdov za pospeševanje gozdne proizvodnje in s tem premik 2 napol poti, kajcnor smo doslej prišli. 634.0.383.1 (497.12) UPORABA NAČEL IN OBKAZCEV ZA RAČUNANJE OPTIMALNE GOSTOTE GOZDNIH PROMETNIC Prof, ing. Ivan K, 1 e ni e n S i C (Liubljana)* TJe le pri eksploatadji gozdcv, ampak pri vseh goisdnih opravilih, l.orej tudi pri gojenju, varstvu itd. je gostota gozdnih prometnic zelo po^membna. ker la]ša in pospežuje prihajanje in odhajanje delavcev v gozd kakor tudi dovoz vseh pripomočkov, ki so pri omenjenih delih potrebni, vključno tudi za oskrbo delavcev. Ker so največji premiki ljudi, strojev in lesnih sortimentov potrebni ravno pri eksploataciji gozdov, lahko gostota prometnic odločilno vpliva na višino stroškov pri omenjeni dejavnosti. Prometnice vplivajo na spravilne ("5*1), gradbene (»G«), vzdrževalne (»Z>t) in vozne stroške ("-"V«). Cim gostejše omrežje gradimo, tem večje so poslednje tri vrste izdatkov in tem manjši spravilni stroški ter obratno. Ali vse prometnice zmanjšujejo spravilne stroške? Ugotavljamo, da tiste, ki jih gradimo gozdarji izven gozdov, sploh ne vplivajo na spravilne stroške, sato jih pri računih optimalne mreže sploh ne smemo upoštevali. Naloga prometnic je, da povezujejo ali spajajo gozd s potrosnilti, t»rei, da omogočijo tranapi>rt lesnih izdelkov iz gozda do porabnikov in prihajanje delavcev na delo. Da bi jih ločili od drugih prometnic, jim dajmo posebno Ime: "■s p o j n e- prometnice. (Klemenčič: Optimalna gostota gozdnih prometnic, Gozdarski vestnik 1956/9-10-) V gozdu je lahko ena ali več takšnih prometnic. Le tiste prometnice, ki jih gradimo v gozdu, ugodno vplivajo na spravilne stroške, ker skrajšujejo spravilne razdalje. Vendar pa se ta ugotovitev ns nanaša na vse prometnice in tudi ne na vso njihovo dolžino. Samo tiste prometnice, na katere lahko spravljamo les, pocenjujejo spravilne stroške, zato jüi imenujemo «-produkti v n &«. To so predvsem poti in ceste, pa tudi žičnice sistema wyssen, lasso-cable, v jarkih in dolinah zgrajene drče itd. Vendar tudi ceste tu in tam niso sposobne za sprejemanje lesa, npr. na tistih svojih delih, ki ležijo v globokih odkopih ali pa na visokih nasipih. Vendar pa takšnih krajših nedostopnih delov ne izpuščamo iz tako imenovane »■■produktivne dolžine«. Pač pa posebej ugotavljamo, ali sprejema cesta les z obeh strani enako, tj. z obema svojinia robovoma (npr. v ravnini), ali odvaja z enim robom les s širšega, z drugim pa z ožjega gozdnega pasu {na ploznih pobočjih) ali na strmih pobočjih le z enim robom, ker lega drugega roba ceste ni ugodna za to nalogo. Ce za neki goad zadošča ena spojnica za prevoz lesa od gozda do potrošnika; potem bi zadoščala tudi ena sama produktivna prometnica, da isto nalogo opravi od težišča do roba gozda. Ce gradimo namesto ene ceste več krakov ah gostejšo mrežo, to delamo pač 7,ato, da bi pocenili spravilne stroške, To je asnovna naloga produktivnih prometnic. Transport lesa je njihova drugotna naloga. V gozdu srečujemo tudi žičnice, ki sprejemajo les na eni postaji in ga oddajajo na dmgi. Med postajama pa lesa ne morejo prevzemati, zato razdalje med postajami niso aküvne za pocenitev spravünih stroškov, one so za to nalogo mrtve. Mrtve dolžine imajo v glavnem vse prometnice, ki ležijo bolj ali "" Objavtiamo predavanje, ki £0 je imel avtor lani 23. septembra na univerjj v . Uredništvo manj pravokotno na i^ohipse. One so nam potrebne, kjer mo^rajo med seboj pove^flvatL produktivne prometnice ali vsaj produktivne točke. Opravljajo tudi transportno' nalogo. Diferencialni račun nam pokaže, da so skupni izdatki pri eksploataciji in drugih gozdnih opravilih, ki so odvisni od gostote prometnic, najmanjši, ks.dar vnašajo spravilni stroSki «-S« toliko kot stroški gradnje »G«, vzdrževanja »»Z« in vožnje po produktivnih prometnicah Pri tem upoštevamo, da so nekateri izdatki na neki gozdni površini le enkratni, drugi pa se letno ali. periodično ponavljajo kot rente ali anuitete, in jih zaradi medsebojne primerjave vseh izdatkov pomnožimo s faktorjem za kapitalizacijo. Torej: f = ~ ^ ; Sf = G + Zf Vf; aH S = — - Z + V l,Op" 0,0p f Ce hočemo za neko gozdno površino izraženo v m-, izračunati- povprečno ekonomično širino pasu med cestami «-e-w v metrih oziroma — kar je isto — razdaljo od ene ce.ste do druge, tedaj uporabimo naslednji obrasec: ■ (g + zf + Mvp,-r) Msp.f Obraaec ne upošteva škode, ki jo povzroča cesta, ker s svojim telesom ustvarja neplodno tlo. Vendar pa le-La pri nas ni pomembna. Hkrati pa ne obsega koristi prometnic, ki omogočajo kakovostno boljSi in količinsko večji prirastek in donos. Te koristi so namreč premalo raziskane. Vrednosti »f« in «P« smo že definirali, nadalje >->M<< pomeni poprečni letni neto posek lesa na površini -»P«, izražen v m'. Spravilne stroške v najširšem pomenu izražamo v formuli s produktom »Mspäf<-, Ne poznamo še znakov »s« in "Pi-«. Ugotavljamo, da gostota prometnic ne vpliva na pocenitev vseh spraviliiih stroškov^ ampak le na tisti del, ki je odvisen od dolžine spravila. V snegu moramo npr. hlod najprej poiskati, ga obrniti v smer spravila, zapreči vprego itd, ter po končani vleki hlod izpreči, zložiti in podobno. Na vsa ta opravila in na otroške, ki so z njimi zvezani, ne vpliva gostota prometnic, jih ne pocenjuje, ker ta dela niso odvisna od dolžine spravila. Tudi razni režijski stroški so neodvisni od spravilne razdalje, V navedeno formulo moramo vstaviti spravilni strošek za en povprečni neto kubični meter na razdaljo enega metra. S ponderiranjem izračunamo »S" IZ spravilnih stroškov za posamezne Sortimente, s katerimi računamo v prizadetem gozdu, "Ugotoviti moramo tudi, kako velik je "S« za razne naklone terena: v ravnini, pri spravilu navzgor ali navzdol, pri blagih prečnih naklonih ter pri spravilu navzdol za strme in zeio strme naklone. V >>-s« moramo zajeti tudi »Sortimente«, ki jih spravljamio pri gojenju gozdov (sadike, material iz čiščenja in redčenja gozdov). V fts^ moramo vkalkuUrati tudi posredne stroške, tj. škode na Eortimentih, ki nastanejo na strmih in kamenitih pobočjih, kjer se les ob-tolče, razkolje, razbije in s tem deklasira iz dragih sortimentov v najcenejša drva in v odpadke. Jasno je, tla bi pri dvaJcrat gostejših prometnicah imeli tudi dvakrat manj teh škod. Ce ne opravljamo golih secenj, se pri spravilu rani tudi veliko preostalega še rasto&ga drevja. Rane zmanjšujejo prirast in povzročajo gnüobo drevja v spodnjem, najboljšem in zato najdražjem delu debla. Tudi to Škodo moramo zajeti v Isto velja za škode na mladih go^druh nasadih. Delavec porablja več časa in energije za hojo na delo in z delaj čim redkejše so produktivne prometnice. Tudi to škodo vračunamo v Podobno vkalkuliramo v tudi različne škode, povzročene okolnemu prebivalstvu, ker niso bile zgrajene promctnice. Ce gradimo potr&bne spravilne poti (vlake), tudi za njih izdatke razdelimo na ves v neki dobi posekan les na kubični meter in na anuitete, končno pa za tekoči meter spravila, upoštevajoč povprečno apravilno razdaljo- Sele na ta način smo stlačili v >-spravilne delamo na sezonskih poteh. Znano je, da tudi neutrjeno tlo prenese večje pritiske, če se ti ne ponavljajo-preveč pogosto, če torej ne utrujajo gradiva. Po teh smernicah se občutno zmanjšujejo liati gradbeni stroški, ki smo jih ocenili na začetku gozda. Zaradi poenostavitve gradimo v gozdovih prometnice najvcc dveh kakovosti (npr. železnice) ali pa — kot je to mogoče pri cestah, zmanjšujemo proti koncu kakovost in ceno prometnic. Kaj bi to pomenilo, ce bi računali posebej gostoto za. prvo polovico gozda z gradbenimi stroški 3000 dinarjev, za drugo polovico, kjer so prometnice precej manj obremenjene, pa s 1000 dmajji za dolžinski meter? V prvi polovici gozda bi smeh graditi npr. prometnice 1000 m narazen (e = 1000 m), v drugi pa le 625 m. Kakšna anomalija! Vemo, da obremenitev prometnic zahteva različno kakovost le-teh. Vendar so pri enakem prirastku in obUki terena potrebne za 1'azna Ofpraviia enako goste prometnice Torej moramo neogibno računat, i s povpretnimi gradbenimi stroški. V gozdu navadno gradimo prometnice postopoma, zatO' mora projektant, ki računa optimalno gostoto v predelih proti koncu gozda^ predvsem ugotoviti, s kakšnim povprečnim ^-g« so bile izračunane prejšnje kalkulacije. Di-ugače bo gradil neutemeljeno, pre gosto mrežo. Ne smemo tudi pozabiti vkalkulirati v stroškov za gradnjo pričakoviinib mrtvih prometnic (žičnic itd.). Posebno važno je izračunati stroške »»s-i in "-g«, ker so le-ti odločujoči pri računanju optimalne gostote. Vzdrževalni in posebno vozni stroški so na dragih in dobrih cestah manj pomembni, pri cenenih in slabih cestah pa so sorazmejTio višji in zato tudi pomembnejši. Pri računanju povprečnih letnih vzdrževalnih stroškov ^-z« za en dolžinski meter upoštevamo takšne stro&ke na začetku in na koncu prometnic, na utrjenih delih ceste z večjo obremenitvijo in na neutrjenih delih z manjšo obreme-nit"vijo. Pri računanju optimalne gostote upoStevamo le vozne stroške na produktivnih in na mrtvih prometnicah, če so v gozdu, toda nikakor ne na cestah izven gozda. Zamislimo si, na printer produktivno ožilje, ki je sestavljeno iz pet krakov, dolgih po 2 km, torej skupno 10 km. Povprečna razdalja vožnje od težiSča gozda do njegovega roba, do spojnice znaša v tem primeru le ok. 1,3 km, Vo-S'< v najširšem pomenu besede. Ah naj upoštevamo pri računu optimalne gostote režijske stroške? To je zapleteno vprašanje. Zato ni čudno, da glede tega zelo različna mišljenja. Delavca plačamo neposredno v gotovini po njegovi kvalifikaciji ali storilnosti. Poleg nep(Krednih čistih rodnih izdatkov za vsakega zaposlenega delavca je še vrsta drugih stroškov npr, za socialno zavarovanje, zavarovanje proti nezgodam, plačan dopust, razne nagrade, za delovno obleko, pomoč pri delavski menzi, pri počitniškem domu in stanovanju, brezplačen prevoz na delo in nazaj, terenska in upravna režija itd Za stroj računamo amortizacijo, zavarovanje, stroške za gorivo in mazivo, vzdrževanje, plače strežnega osebja (neto, bruto ali tudi z režijo). Nadalje lahko družba z raznimi finančnimi ukrepi (s carinami in davki) neko dejavnost znatno podtaži, drugo ps poceni. (Na naše račune ne bi vplivalo, če bi se vse dejavnosti enakomerno podražile ali por:enile,) Država predpiše recimo poseben davek za uporabo cest ali dodatno obdavči pogonsko gorivo in poveča odstotek dajatev za SoLstvo ali zniža carino za tovornjake itd. Teh številnih posrednih spremenljivih stroškov (dodatkov) je lahko en delavec oziroma Stroj deležen, drugi pa ne. Nekatere stroške delimo na nižje enote, podjetja po ključih, ki pa so predvsem dogovorjeni oziroma ocenjeni, ne slonijo pa na natančnih računih. Ti dodatni stroski so lahko zelo veliki, včasih tudi petkrat tolikšni, kot so čiste plače delavcev. Za nekatere posredne stroške je sploh težko dokazati, da so v zvezi z izkoriščanjem goxd-ov. Katere strožke naj torej uvrstimo v obrazec za računanje optimalne gostote? Odločimo se le za tiste, ki so res neposredno odvisni od proizvodnje. Pred vojno smo v Bosni upoštevali le čiste plače delavcev, le izjemoma tudi bruto prejemke. Pri strojih smo zaračunali prej omenjene stroSke, material po nabavnih cenah, strežno osebje pa po neto, izjemoma tudi po bruto plačah. Upravno režijske stroške smo izpuščali. (Seveda smo pri letni bilanci, pri računanju prodajne cene vedno zajeli vse stroške kol tudi podjetniški dobiček) V obrazec za računanje optimalno gostote smo vstavljali neposredne izdatke podjetja za gradnjo, vzdrževanje in vožnjo po prometmcah, za spravilo lesa pa dejanske izda.tke za akordno delo okoliških kmetov in njihovih konj. Strožke smo razdelili na tiste, ki so odvisni od gostote prometnic in na neodvisne (npr. vprezanje in razprezanje ter nakladanje in razkladanje lesa pri spravilu in pri vožnji itd,). Cas, ki je bil pri delu sicer porabljen, vendar pa ni bilo jasno, ali pripada odvisnim ali neodvisnim stroškom, smo' pixiporcionalno porazdelili med obe skupini glede na njihovo že ugotovljeno velikost. Pri tem smo pazili, da ne bi kak strošek pri enem delu upoštevali, pri ostalih treh pa ne (stroški S, G, Z in V). Z namenom, da bi razstavili vse stroške na odvisne in na neodvisne, lahke v sedanjih ra:smerah predpostavimo, da nam vsa navedena dela opravlja podjetje, kateremu te usluge plačujemo, Vzemimo, da nam gradi in vzdržuje ceste, da nam 2 enimi .stroji spravlja les, z drugimi pa ga izvaža ter da zaračunava za vse stroje efektivne uslužnostne ure. V tem primeru so seve v takšnih urah vključeni vsi mogoči stroški, Tedaj bi plačali aa gradnjo in vzdrževanje po dolžinskem metru ceste pogodbeni znesek, za .spravilo in vožnjo pa uslužnostne ure. S kronometriranjem bi ugotovili, koliko časa porabi uslužnostno podjetje za odvisna in koliko od dolžine poti za neodvisna dela. Iz tega bi izračunali vrednosti za in Ta.ko ugotovljene podatke bi vstavili v obrazec za računanje optimalne gostote prometnic v gozdovih, ki bi jim bih v glavnem podobni. Zanimiv je grafikon teh formul. Ce nanesemo na absciso razdalje med prometnicami v metrih in iia ordinato stroške za razna opravila v dinarjih, tedaj dobimo za gradbene stroške '^G«, za kapUalizirane vzdrževalne stroške »2f« in za kapitalizirane vozne stroške, odvisne od dolžine poti, i-Vf-« tri hiperbole, ki se asimptotično približujejo abscisi. Od dolžine poti odvisne kapitalizirane spra-vilae stroške pa predstavlja premica, ki se pod določenim kotom vzpenja od koordinatnega začetka. Seštevek vseh treh hiperbol in premice pa je nova su- marna hiperbola, ki se 3 eno vejo asimptotiČno približuje ordinati, z drugo pa premici opravilnih stroškov. Ker se zavedamo, kako težavno in nezanesljivo določamo vrednosti ^fs«. »g«, itd., nas pomiri dejstvOi da je hiperbola okoli svojega minimuma blago zakrivljena. Torej se skupni eksploatacijski stroški v ožjem pomenu besede le malo povečajo, Če položimo v gozdu prometnice bolj na gostO' ali bolj na redko, kot pa smo jih bili i;^raČunaJi. Optimalno polaganje nam lahko prepreči neugoden teren, lahko pa položimo promeLmco natančno kot je izračunana, toda ker smo bÜi v račun vstavili pomanjkljive podatke, je le-ta zato laiiko nezanesljiv. Tudi v tem prime-ru nismo občutno povečali cks-ploatacijskih stroškov. Grafikon obrazcev 7. a ijtraču-navanje optimalne gostote prometnic v gozdovih. \ \ y^S f-^G+Zf^WnsepJ^^-^^ ^^ \ \ \ \ i \ Hiperbola se prati ordinati hitreje vzpenja, to pomeni, da v primeru, ce gradimo gostejšo mrežo od optimaLne, hitreje stopnjujemo eksploatadjske stroške kot v nasprotni smeri. Kar smo do sedaj napisali o ugotavljanju optimalne gostote prometnic, velja predvsem pri odpiranju Se neodprtih gozdov. Podobno vrednotimo to gostoto in faktorje, ki jo oblikujejo, tudi pri rekonstrukciji (obnovi) dosedanjUi poti iü cest v intenzivno gospodarjenih odprtih gozdovih. Namesto dosedanje uporabe vprežne živine naj bi obnova omogočila uporabo sodobnih motornih vozil. Za takšno obnovo so potrebne blažje krivine, tj. večji polmeri in tudi daljše TOiesne preme. Zaradi teh popravkov pa se obnova, predvsem ns pobočjih, neogibno spremeni v pravo novogradnjo. Največ, kar lahko uporabimo od'stare poti, je navadno le njena smer. Obnova stare prometnice je v finančnem pogledu le deloma podobna novogradnji v neodprtih gozdovih. V le-teh so goste prometnice potrebne zarädi zmahjšanja-spravilnih stroškov ^i-Sf«. Z obnovo stare prometnice pa sploh ne ^fpLivamo nä nekatere spravilne^štroške, saj ostane na pobočjih obnovljena pro- metaica navadno enako dolga kot je bila stara, le kakovostno jo 2boljäatTio in s tem zmanjšamo vzdrževalne in vozne stroške. Pocenimo tudi dostop delavcev v gosd in njihovo vračanje ter olajšamo dovoz sodobnih spravilnih naprav in raznega gradiva. Najlaže dokaiemo ekonomsko utemeljenost zaradi pocenitve prevoznih stroškov pri obnovi dolge, močno obremenjene, spojne ceste, Ce smo torej z njo om.ogočili tovornjaku dovoz do gozda, se postavlja dru^a zahtwa, naj mu razširimo tudi produktivne prömetnice, Ker pa so le-te le malo obremenjene, bo to sahtevo težko opravičiti, tudi Če priskoči računu v pomoč obnova spojne csste 'L 7.elo kratko amortizacijsko dobo. Ce produktivnih prometnic ne obnovimo, neogibno nastanejo novi stroški za še eno nakladanje lesa. Tovornjak mora namreč prevzemati les na robu gozda, do koder ga pripeljemo s konjsko vprego in ga tam razložimo. Pri na^h razmerah v Sloveniji znaša povprečna razdalja iz gozda do raznih potrošniltov ok. 22 km, do ok, 10 km pa je prevoz s konjsko \'prego cenejši od motornega. Na večje razdalje so tovornjaki cenejäi. Cim daljša je transportna razdalja, tem cenejši je tovornjak po tonkilonietru. Vendar pa pri prevodih lesa povprečno le do 22 km na prevozni razliki težko dovolj akumuliramo, tako da z njo kot s kapitalizirano rento krijemo strelke obnove. Nasprotno pa obnova na ugodnih terenih ne predstavlja drage novogradnje, ampak le ra^äiritev starih poti, ki jo opravimo s sodobnimi stroji zelo poceni, Posame2no pvometjiico bomo torej upravičeno obnovili, če znašajo stroški obnove manj ali Ic toliko, kot z obnovo v določeni dobi prihranimo na spra-viltiih, vzdrževalnih in voznih stroških. Torej Če je! G^ ž G + (S — S,, + Z — - Z„ + V - V„) f, Pri tem pomerujo znaki "S««-, -Zo« in --Vu" že znane stroške na obnovljeni prometnici. Gradbene stroške stare prometnice "G«, ki jo obnavljamo, upoštevamo le z zneskom, ki morebiti še ni amortiziran. Ce v že odprtem območju načrtujemo gradnjo nove sodobne mreže, torej ne le rekonstrukcijo, uporabljamo za izračunavanje povprečne medsebojne razdalje prometnic '>e" v metrih že navedeni obrazec s potrebno prikrojitvijo. Veliko se uporablja tudi podatek o povprečni koncentraciji prometnic na 1 ha. 10,000 m' To vrednost dobimo, ce delimo 1 ha z "e^-; z znaki: c —-----(Zelo nepn- e ročen je podatek o dolžini prometnic v km na 100 ha, zato ga na splošno opuščajo.) Na omenjenem območju najprej ugotovimo, katere prometnice, ki še niso amortizirane, bomo z novo mrežo opustili in kolika je njihova vsota. Za toliko .■jorazmer-no povečamo povprečne gradbeno stroške »^g«. Uporabne, toda že amortizirane lastne ceste ter produktivne javne ceste, ki se vključijo kol sestavni doli v novo mrežo, po dolžini izmerimo ter sorazmerno zmanjšamo gradbene stroške ■^g-« ob predpostavki, da so nam te uporabne ceste darovane. Vzemimo, da bo vsa nova mreža dolga 10 km in od tega meri produktivna javna cesta eno četrtino, Ce bodo znašali neposredni gradbeni stroški 2000 din/m, bomo vstavili v obra2ec le »g« = 1500 din/m. Pit. tem poskusno večkrat izračunamo »e« oziroma »■^c« ali »>di< (dolžino mreže), da tako ugotovimo pravo razmerje med dolžino celotne mreže in dolžino »-darovainih" prometnic. Pri teh računih upoštevamo vse spravilne stroške. Kako ravnati pri načrtovanju nove mreže v izčrpamh gozdovih, kjer je prirastek upadel? V obrazcu zelo odloča količina letnega poseka lesa «-M-«, Ker je v uJomkovem imenovalcu, večja vrednost za »iM« zahteva gostejšo mrežo in obratno. Pri dvakrat večjem poseku se gostota prometnic na hektar poveča za dvakratni koren iz dve sJi z 100% na 141%. Ce smemo predpostaviti, da se bo s temi gozdovi v bodoče dobro gospodarilo, da bn sečnja omejevana in da bosta jj tem lesna zaloga in prirastek povečevana, potem vstavimo v loimulo bodoči^ tako imenovani pričakovani prirastek ali posek. Težave so namreč v tem, daje vsako omrežje stabilna, trajna tvorba. Ne gre za elastično mrežo, ki jo po miti volji raztegujemo ali krčimo. Ce bi v nekem primeru i^ačunali dvakrat gostejšo mrežo, lahko ohranimo vso staro mrežo in dodamo še toliko nove. Ce pa se pri računanju gostote spremene podatki npr. le 30%, pot&m ne more nova mreža vključevati skoro nobenega kraka stare, mogoče še neamortizirane mreže. Pri tem so velike težave, ki nas silijo, da moramO' že sedaj položiti tako gosto mrežo, kot je potrebna za bodoči pričakovani prirastek. Kakovost le mreže lahko pozneje spopolnjujemo, tako da prometnice šinmo in bolj utrjujemo. Glavno je, da snru) jih optimalno položili glede gostote in lege. Več dejstev nas omejuje, da moramo računati z nezanesljivim bodočim večjim prirastkom in zato gradimo gostejse omrežje kot hi bUo potrebno za sedanje stanje. Narava je s svojim ožiljem v živih bitjih zelo radodarna. Ze stari Rimljani so ugotovili, da prinaša cesta življenje, torej tudi gozdu. Narodi, ki imajo najgostejšo gozdno omrežje in ožilje, dosezajo največji in najboljši prirastek ter najvišje denarne uspehe. Pri njih je tudi najbolj razvit, donosni turizeni itd Hkratj se zavedamo, da ni stanje gozdnih prometnic le plod dejavnosti gozdarjev, ampak je dosežek naporov vsega naroda. Zaostala ljudstva ne morejo imeti odličnih prometnic, napredni narodi ne slabih cest. Gospodarstvo je z omiko vred celota, bolj ali manj popolna. Vsega tega pa v naših računih ne moremo zajeti. Optimalno gostoto izračunamo seveda le Ledaj, če domnevamo, da bomo z najboljšimi, tj. ? najcenejšimi načini spravljali les, gradili in vzdrževali prometnice in po njih prevažali. Razna opravila pri izlcoriščanju gozdov se iz dneva v dan zboljšujejo in pocenjujej-o, vendar ne enakomerno, eno bolj, drugo manj, Gre torej za neprestano valovanje vrednosti, za nenehno zahtevo po drugačni opUmalni gostoti. Vsi vemo, da tem spremembam z našim togim omrežjem, ne moremo slediti. Lahko &mo torej zadovoljni, da je omenjena Ju-perbola okoU minimuma stroškov blago zakrivljena. Zato je prav, da pri vsakokratnem računanju optimalne mreže upoštevamo, ne oziraje ,9e na levo in desno, trenutne cene za najsodobnejše eksploatacijske načine in nato po izsledkih gradimo. Zaradi omenjenega valovanja veliko dolgoročnih načrtov hitro zastari. Ker so gradbeni in spravilni strelki zelo različni, moramo na podlagi računov gozdna tla razdeliti na ravna t-er blago, strmo in zelo strmo nagnjena. Zelo strma zemljišča, ki imajo nad 60% do 70% prečnega naklona, štejemo v žičniška območja ter se na njili ne nanašajo računi gostote prometnic, podobno kot tudi ne na neplodna tla, vode itd. Gozdove delimo, tudi na čim manjša gravitacijska območja, pri katerih ima vsako svoje prometmce, neodvisne od prometnic v sosednih območjih. Za vsako gravitacijsko območje izračunamo primerno prometnico ali več taksnih. Ali niso sedanja ožilja produkt takih številnih posameznih računov? Saj so računi optimalne gostote gozdnih prometnic znanj šele par desetletij. Pn c3g-Jitvi gozdov na čim manjša območja bomo tudi najlaže določili gradbeno- prednostno zaporedje glede na zreltjst sestojev, glede na potrebe sorlimentov rev velikost gradbenih stroškov. Kot vidimo, pri računanju opttTiialne gostoto upoštevamo le prometnice v goad ur produktivne in morebitne mrtve t«r po potrebi Se s-pravilne vlake. Kalkulacije za spojno prometnico, navadno z variantami, opravimo posebej. To &ia torej dve ločeni nalogi. 63-1.Q.377.44 TRAKTOR KOLESNI K ALI GOSENIC AR PRI SPRAVILU LESA Ing, AniPr Krivec in ing. D.loidje Stanojevič Uvod Večkrat si zastavljamo vprašanje, ali je za spravilo lesa, predvsem v gorskih predelih primernejši traktor kolesnüi ali gosenicar. Zlasti se je težko opredeliti v začetni fazi mehaniziran j a, ker takrat Se veliko drugih faktorjev vpliva na naše stališče, V začetku uvajanja mehanizacije pri s.pravLlu lesa še nimamo objektivnih mei-il za vrednost raznih strojev v naSih delovnih razmerah, ker se nimamo zadosti prakse itd. Ce že kupimo stroj, nimamo zanj primernih priključkov za vezanje lesa in pod. Ker za sedaj še ne izdelujejo specisdnih gozdai'skih traktorjev ali pa jih delajo le zelo redko, zato uporabljamo kmetijske, transportne in dntge traktorje. Kadar nameravamo talcSen ti-aktor uporabiti v gozdarstvu, ga večkrat opremljamo z najprimitivnejšimi priključki m s preprosto opremo, ki nam povečini ne orac^oča visoke proizvodnosti. V sačetku je problem tudi v tem, ker skušamo stroje oziroma mehanizacijo prilagoditi klasičnim razmeram za spravilo lesa. To pa pomeni, da izbiramo stroje in priključke oziroma da izdelujemo opremo ob prilagajajiju aniinalnemu delu. Torej uvajamo stroje z namenom, da bi dosegli večjo proizvodnost, da bi pocenili spravilo lesa itd., in sicer predvsem tam, kjer nam primanjkuje konj ali pa jih kmalu ne bo več. Po drugi strani pa ohranjamo celoten sistem dotedanjega spravila lesa nespremenjen, kot je bil organiziran že i^davnaj prej in sloni izključno le na anJmalnem transportu oziroma spravilu lesa. V novejšem času je bilo zgrajeno omrežje kamionskih cest, katerih gostota in kakovost je v raznih predelih različna; poneliod sta boljši, dmgje slabši. Na splošno je büo v tem pogledu veliko storjenega, saj je pač za intenzivno gospodarjenje neogibno potrebno urejeno cestno omrežje. Kaj pa vlake? Ali smo na tem področju kaj napr-edovaJi? Moramo priznati: skoraj nič. Njihova kakovost in njihova izpeljava sta prilagojeni razmeram ani-malnega dela. Zato smo sedaj pred velikim problemom, kako najuspešneje uporabiti mehanlKacijo na obstoječih vlakah in gozdnih poteh, ki niso büe zgrajene za traktorje in za mehanizacijo, temveč le za konje. Vlake so relativno ozke, pcHne,kod so le meter Široke. Najdalj e so različno strme, vča.sih 30% in Še bol.i. Ponavadi so tudi zelo ovinkaste Ln valovite. Takšnim konjskim vlakam so prilagojeni tudi gozdni izdelki; hlodi in drugi sortimenti so večinoma kratki; dolgi so-le 2 do 4 m, včasih (pri iglavcih) so tudi nekoliko daljši. z iivajanjem traktorjev v spravilo lesa smo torej opravili le polovico del;i Popoln spravilni sistem mnra razpolagati razen s Iraktorji tudi 2 najprimernejšim omrežjem traktorskili vlak in poti cer s primerno dolgimi sortimenti. Vtake morajo biti toliko sü'oke, da lahko s traktorji po njih vlačimo oi:irom.ti vodimo, Stnmine in vzponi ter ovinki morajo biti prilagojeni optimalnemu delu raznih vrst strojev. Sortimenti naj bi bili čim daljši, v okviru terenskih možnosti. To pomeni, da bi morali spremeniti način krojenja lesa, Vendfir celoten problem ni tako preprost. Zgraditi mrežo traktorskih vlak pomeni izdelati na nekem gozdnogospodai-skem območju več sto kilometrov teh prometnic. Za to pa bi potrebovali veliko denarja. Torej moramo mehanizacijo postopno uvajati, in sicer jo v začetku (v I. stopnji) prilagajati obstoječim spravilnim možnostim, čeprav je to manj primerno. Pozneje {v II. stopnji) pa bo potrebno zgraditi takšen sistem traktorskega spravila za les. kjer bodo nrehanizaciji prilagojene "vlake, Staadard, krojenje le.sa, gojenje gozdov itd. Zaradi navedenih objektivnih težav, ki nastajajo v zvezi z uvajanjem mehanizacije, ne moremo na podlagi skromnih lastnih dognanj odgovoriti na zastavljeno vpraäanje. Zato sg bomo v tej študiji naslonili na izsledke drugih gozdarsko in gospodarsko naprednih dežel. Iz njihovih u.gotovitev bo razvidno, zakaj so pred desetletjem in še prej začeli uvajaü kolesne traktorje namesto dotedanjih goseničastih, ki so v gozdarstvu veljali za edino uporabne. Primerjava vlečnih sil in moČi ter ekonomičnosti med kolesnil(t in goseniearji Pri na.'? imamo več tovarn, ki izdelujejo traktorje kolesnike in goseničarje. vendar ne dajejo nobenih ali pa le pičle podatke o svojih izdelkih, tj. o laboratorijskih in eksploatacijskih merenjih različnih parametrov, npr, o odvisnosti moči traktorja na poteznici in vlečne sile od različnih hitrosti traktorja Ln še od drugih parametrov, ki jih ni mogoče analitično lunkcionalno izra^ti. Zato bomo v naši študiji uporabili izsledke inštitutov »^IMebraska« iz ZDA in W'Niae-Silsoe-" iz Anglije, ki v natančno določenih razmerah opravljajo merjenja za vsak traktor. To je ena njihovih poiglavitnih nalog. Vse meritve, ki jih opravijo, uradno objavljajo, med njimi torej tudi primerjalne karakteristiko kolesnih in goseničastih traktorjev. Tudi nekateri drugijnštituti v Evropi, raziskujejo kmetijske in gozdarske traktorje oziroma njihovo opremo in nii določen standarden način objavljajo kar,aktenstike motorjev in traktorjev. Navajamo le nekatere: (KM) je moč motorja na vztrajniku v konjskih moČeh, ki je odvisna od števila vrtljajev motorja »n« {vrt, v min.). »Nj« (KM) jo moč motorja v konjskih močeh na jeimenici za nominalno število vrtljajev motorja »nn« in za nominalno moč »No-<. Na jermenici je praviloma ndkaj manj konjskih moči kot jih je na vztrajniku zaradi prenosov od vztrajnika do jermenice. "Np" (KM) je moc traktorja na poteznici za nominalno število vrtljajev motorja, ki je odvisna od hitrosti gibanja h-aktorja »V« (km na uro). Ta moč se pravzaprav meri pri določenih pogojih adhezije koles ali gosenic in podlage, po kateri se traktor premika. Moč traktorja na poteznici ugotovimo s posrednim merjenjem vlečne sile na poteznici «P« (vlečne sile v kg) in hitrosti gibanja P. V traktorja »V^ s pomočjo znanega odnosa Np =----, 270 Za primer bomo uporabili aaš traktor goseničar TG-5(f z motorjem >524^ Prestava km/h Vlečna sila (kg) Np (KM) I. 2,(1 34,8 11, 2,6 45Ü0 43,3 in. 3.0 4050 45,0 IV. 3,8 3000 42,2 V. 5.4 20E)0 44,(1 VI 6,9 1630 41.6 vn. lO.Ü 1000 37,0 VTII 12,9 700 33,4 Traktor TG-50 ima £e naslednje karakteristika: Na vztrajniku ima 60 KM, na jermenid 52 KM. njegova teža pa je 4700 kg. >»M■^ (kgcm) je vrtilni moment motorja na vztrajniku, ki je odvisen od števila vrtljajev motorja «-n«. »D« (v %) je drsenje koles, ki. je odvisno od hitrosti gibanja traktorja n-V-t. Zato nastajajo izgube vlečne moči na poteznid. Bazen navedenih nastajajo še izgube pri prenosih od vztrajnika do gonilnih koles oziroma do priključne osi, Vse te sile so upoštevane pri izmerjejiih karakteristikah Kile »-P« na poteznid oziroma moči na poteznid "Np«, ki sta odvisni od hitrosti gibanja traktorja »V-«. Osnovni tehniSki parametri Potem ko smo ugotovili karakteristike vlečne moči na poteznid »Np«, ki so odvisne od hitrosti gibanja traktorja »-V«, lahko eksperimentalno določimo funkdjo iSTp fj (V) ^ — 100 Nj Ta funkdja predstavlja izkoriščanje moči na jermenid »JSTj« v %. Predo-čiije moč, kt jo traktor lahko uporablja za vlačenje na poteznici. Pove nam torej, koliko odstotkov traktorske m.t:)či, ugotovljene na jermenid, lahko uporabimo na poteznici. (Potoznica je približno tisto mesto, kjer vežemo orodja.) Izkoriščena moč na poteznici je seveda odvisna od hitrosti traktorja, Medtem ko je moč traktorja na jermenid vedno enaka, se na poteznici spremmja in je odvisiiia od hitrosti traktorja. Za primer bomo uporabiU že ugotovljene rezultate za za traktor TG-50 in bomo izračunaj! odstotke; Prestava Ii (V) Prestava i, (V) I. 66,8% V. 84,6% II. B3,39Ü VI. 80,0% III, VII. 71,2% IV. 01,2% VIII. 64,2% Rezultati nam pokažejo, da je na)večje izkoriščanje moči traktorja TG-50 v tretji prestavni hitrosti, ki je omejena z ok, 31ini/h in znaša tedaj izkoriščena moč na poteznici ok, 86,5%. Na podoben način lahko izračunamo vrednosti, ki jih objavljajo prizadete inStitudje. Ce bi upoštevali različne traktorje kolesnike in bi izračunali pripadajoče fi (V), bi lahko' izdelali daločenc krivulje, ki so- za to skupino traktorjev med seboj precej podobne {diagram 7} in predocujejo vlečr\e karakteristike v odvisnosti od hitrosti gibanja traktorja. Krivulje, izdelane na enak način, toda za traktorje g os eni carje, p-rikazujejo podobne vi-ednosti za svojo skupino traktorjev {diagram 8). Kakor vidimo iz diagramov 7 in 8, so krivulje za fi (V) med seboj podobne oziroma se prekrivajo in bi lahko upoštevali za traktorje koleenike in seveda tudi za vse goseničarje le po eno krivuljo ali pa po eno poprečno krivuljo in ju med seboj primerjali, ker vsaka precej dobro predočuje splošne karakteristike svoje skupine, tj. ena kolesnikov, druga pa goseničarjev. Omenjeni ingtituti, včasih pa tudi tovarne, ki izdelujejo stroje, merijo vlečne siJe n-P*' na, traktorjih, in sicer za vsako prestavno hitrost posebej, (Mi smo jih omenili že prej za TG-50-) Seveda so te vlečne sile največkrat izmerjene na podlagi (tleh), ki je glede koeficienta adhezije najprimernejša. Ce uporabimo na poteznici izmerjene vlečne sUe »P-« in jih izrazimo v razmerju s težinsko enoto traktorja teže (v kg), lahko eksperimentalno ugotovimo drugo funkcijo P f2 (V) = — . 100 G Ta funkcija izraža težinsko razmerje traktorja v odstotkih, ki je pd določeni hitrosti »V« potrebna za vlačenje na poteznici. Za primer bomo uporabili že zneine podatke za tiraktor gosenicar TG-5Ü: I. hitrost; fg (V) = P ; G X lOO = 4700 ; 4.700 X 100 = 100 % II, hitrost; ^ (V) = P : G X 100 = 4500 : 4700 X 100 = 95,7% III, iaitrost; f^ (V) = P : G X 100 ^^ 4050 : 4700 X 100 = B6,l% IV. hitrost; f, (V) = P : G X 100 = 3000 ; 4700 X 100 = 63,8% V, hitrost; Ig (V) = P : G X 100 ^ 2200 : 4700 X 100 = 40,0% Vr iiitrost: fg (V) = P ; G X 100 = 1630 ■ 4700 X 100 = 34,7% Vir, hitrost; f^ (V) = P : G X 1Ü0 - 1000 : 4700 X 100 = 21.3?? VIII. hitrost; % (V) = P : G X 100 = 700 ; 4700 X 100 = 14.9% Iz navedenih podatkov vidimo, da je največja vlečna sila traktorja v odnosu na njegovo težo pri L hitrosti, Cim večja je hitrost, tem manjša je vlečna sila traktorja. Za našo studijo smo upoštevali tri traktorje kolesnike in tri goseničarje istih znamk, ki so jih proučevali v Angliji m v ZDA, in sicer iz ZDA: ALUS CHALMERS: kolesnik D 17 (51,1 KM); goseničar HD 6 B (60,5 KM), (diagram 1). INTERNATIOKAL HARVESTER: kolesntk FarmeU 560 (58,5 KIVI), goseničar TG 9 (62,7 KM), (diagranr 2). OLIVER: kolesnik 770 (48,8 KM); goseničar 0C-i2 {56,6 KM), (djagram 3). Iz Anglije smo upoštevali naslednje traktorje: DAVID BROWK: kolesnik 50 D {48,1 KM); goseničar 50 TD {39,G KM), {diagram 4), INTERNATIONAL: kolesiuk Super BMD (47,7 KM); goseničar BTD 6 (47,9 KM), (diagram 5), MARSHALL: kolesnik MP 6 (68,6 KM); gosenicar Track (45,ti KM), (diagram G). Na dj a grami h 1 do 6 so ^o omen;iene traktorje vrisane krivulje moEL IraJt- torja — in vlečne sije —. in sicer v %. Ravno tako so vrisane krivulie drsenja Nj G J . traktorjev. Upoštevane so hitrosti od O do 10 km. h oziroma do 12 km/h, Jntematlonal //ari/ester Gtxse^idhtr TS9 i Diagram 1 Mils Chalfners /^ah&fuA Z»// Diagram Z Ce vrišemo na en diagrain krivulje iz diagramov 1—6 za moči in za vlečne sile za traictorje kolesnike (diagram 7), dobimo skupino krivulj vlečnih moči traktorjev ko'lesnikov, ki so si med seboj zelo podobne. Ravno tako so si med seboj zelo podobne tudi krivulje vlečnih sil za omenjene traktorje (dtagram 7). Na diagramu B pa so piedočene krivulje za traktorje goseničarje, ki ravno tako tvorijo zelo podobne skupine krivulj za moči in vlečne süe. UotesfüM 770 Sosa/iidarOC/J UoissAiMSOD Soss/ičda^SOT/} Iz omenjenih diagramov je razvidno naslednje: Pri traJctorjih kolesnikih &o maksimalne vlečne moči med 5 in 9 km/h (diagram 7); za traktorje goseničarje pa so mak^imislne vlečne moči med 2 in 5 km/h (diagram 8). Izven teh hitrostnih območij vlečne sile upadajo. Iz diagramov 7 in 8 je razvidno, da se krivulje vlečnih moči kolesrvikov in goseničarjev sekajo med hitrostmi od 3 do 5 km/h. Nad temi hitrostmi imajo kolesni traktorji večjo vlečno moč, pod n]o pa le-ta upada. Obratno pa imajo goscničarji veČje vlečne moči pod omenjenimi hitrostmi, nad njimi pa njihova vlečna m-oč upada. Vlečne sile imajo podoben potei (diagrama 7 in 8). Krivulje vlečnih sO kolesnikov irL goseničarjev se sekajO' pri hitrostih med 2 in 4 km/h. Pod temi vrednostmi vlečne sile goseničarjev ras-tejo, nad njimi pa so vj^ioredne, vendar pa so pri kolesnikih vedno veČje kot pri goseničarjih. Ta razlika izvira iz manjšega trenja v voznem mehanizmu. Iz diagramov 1—6 je razvidno, da je drsenje ^D-^ pri kolesnikih in pri go-seničarjih največje med hitrostmi 2—3 km/h, Pri prvih je večje, in sicer znaša 15—20%, pri goseničarjih pa dosega le 5—10%, Pri večjih hitrostih se drsenje p zelo zmanjšuje. Iz diagramov je razvidnOj da so- vlečne sile —■ največje pri maksimalnih drsenjih, ® J/detAacionaL GQseA^&c/'BTD6 Diagram 5 Traktorji na zizporiih Ugotovili smo, da je prva eksperimemalno- določena funkcija fi (V) = —- Le-ta pa veüja le na ravnem terenu, kjer ima traktor vlečno moč na poLeznid Np = fi (V) , Nj. Ta moč se v celoti izkorišča za. vlačenje. Koeficient f, (V) vsebuje vse izgube, ki nastajajo na traktorju pri trenju vseh prenosnih delov, ki prenašajo-moč od priključne osi do koleis in tudi med drugimi deli, ki sodslu- jejo pri drsenju traktorja po tleh, ko se le-ta giblje in deLa. Iz tega sledi, da pravzaprav predistavlja čisto moc, ki jo uporabljamo za vlačenje lesa, za vožnjo prikolice itd. C& pa traktor dela na neravnih tleh, torej če vlači navkreber, porabi seveda del etiergije za premagovanje lastnega vzpona. Pri tem moramo upoštevati komponento traktorjeve teže »G^' v smeri, ki je nasprotna gibanju traktorja. Ce z a označimo kot vzpona, je ta komponenta T = G, sin 0. TV Moč, ki io rabimo za premagovanje vzpona pa je Nv = - oziroma Nv = 270 .sina. I2 tega sledi, da se pri gibanju traktorja po strmim navzgor nje- 9y. 270 gova mo£ na poteznici »Np« porabi za vlačenje bremena t>Nhm in za premago- ■ 1 \ 'J \ \ -- \ \ t f \ - \ \ MarsaL AUssniA MP6 DtiJc DiagraJn 6 Nb Ntj N b t^v vanje V7pana »Nv-, in sicer Np = Nb + Nv oziroma — —---1- -— Nj Nj Nj Ce označimo relativno moč, ki jo rabimo za vlačenje bremena, z ffo Nv v in za premagovanje vzpona fn = —, vzpon v % pa z "-V'', potem je —= tg a. Kj 100 Iz tega .«dedi, da je fu = Nv C , V. cos a , - — = ---. tg a; f)i Nj .270 O V. cos a ■tg M- Nj Nj.270 Nj 270 Iz navedene enačbe je razvidno, da so traktorske moči, ki se rabijo za premagovanje vzpona, proporcionalne vi-ednosti —tj. teži traktorja ki od^ Nj pade na eno konjsko moE na jei-menid Iz podatkov za težo traktorja in konjskih nioči na jermenici izračunamo \Tednosb", ki so značilne za razne skupine traktorjev. Le-te so za goseničarje ok. 100 (100 kg na eno ^■CM). Pri kolesnih traktorjih na splošno te vrednosti manjše in se gibljejo ok. 80 kg/KM To pomeni, da je izguba moči za premagovanje enakega vzpona pri goseni-čarjih za ok. Tä% večja kot pri kolesnikih. Posebno nas zanima traktor fergu&on Fe-35, ki smo ga adaptirali za gozdar- G stvo. To je posebno lahek traktor in je njegova vrednost- ok. 60, Kakor vi- Nj dimo, ima za ok. 25% manj i^gub od kolesnih traktorjev in za ok. 40% manj od poprečnega goseničarja. Ugotovili smo, da je fi = fto + fu, iz tega je fio = — ^ij ■ predstavlja razpoložljivo vlečno moČ, ki jo ima traktor za vlačenje po strmini navzgor. V tabeli 1 so predočene VTednostl fi (V) in (V) za traktor Allis ChalmenTS, in sicer za kolesnik D 17 in za goseničar HD 6 B. Tabela 1 Vrsta traktorja Parameter Hitrost km'h 2 1 4 6 1 a Kole.snik D 17, fd ima G - 83 kg/TCM Nj (V) 0,45 0,85 0.90 0,90 U slabo priraščajočih in degradiranih-" bukotvih gozdov na celjskem gozdnogospodarskem območju (ing. J. Zabu-koVec: Možnosti na območju GG Celje premeno listnatih sestojev v mešane z iglavci G, v, St. 7—8, 1964). Pri prebiranju in medsebojni primerjavi podatkov in predvidevanj postane braJec pozoren na nekatere neutemeljeiTe trditve. 2e v začetku članka je nerazumljivo zaporedje nalog, kL čakajo gozdno gospodarstvo v Celju, če hoče povečati proizvodnjo lesa. Na prvem mestu je naveden kot osnovni ukvep za povečanje gozdne proizvodnje pritegnitev novih zemljišč, torej tistih, kjer sedaj äe ne raste ničesar. Intenziviranje gozdne proizvodnje v obstoječih gozdovih (tudi z i nt rod u k ci j o) pa je omenjeno na zadnjem oziroma na predzadnjem mestu Gozdnogospodarskih objektov 2 doloCeno sestojno zasnovo in kjer je mogoče doaeči z marVjšim vlaganjem bistveno povečajnje proizvodnje, pisec ne postavlja v prioritetni listi na pi-vo' mesto. Ta pojav v go7,dnogospDdarskem načrtovanju ni osamljen in je posledica nezadostnega. piouCevanja razvojnih in proizvodnih sposobnosti naših sedajijih sestojev, ker se o^>iramo zgolj na nekaj najbolj splošnih taksacijskih podatkov, ko't st> višina lesne zaloge in podobno, ne -upoštevamo pa vrste gojitveno važnih naliazovalcev od rast.iSSa do socialnih razmer in razvojnih teženj v sestoju, ki jih zgolj z urejanjem ne moremo zajeti Pi-ikazan.o prioritetno zaporedje (kolikor gre res za prioritetno razpcnreditev) nas navaja na &]dep, da pisec svojih goadov ne pozna, ker verjetno v njih ne dela, in zato načrtuje na podlagi neurejenih načrtovalnih vrednosti. Po prepričevalnem uvodu o slabi kalvovosti bukve in njenih sestojev, podkrepljenim s podatki iz tablic, sledi povzetek, ki ga je razumeti tako, da je treba z bukvijo na obravnavanih rastiščih opraviti na kratko. Z drugimi besedami: s premeno je potrebno 2agoLoviti povečanje proizvodnje na celjskem območju. Premena je predvidpna 11 glavnem z oplodno sečnjo in s pospešeno sečnjo -starih in slabo rastnih bukovih sestojev«. Kolikor vem, gi~e za razsežne površine, venidar tO' ni iz članka razvidno. Na takšen način se Seli po mnenju pisca povečati prirastek v relativno kratkem času (ok 50 le-t) od 4 m" na 6 m^ letno Toliko O' napisanem. Imel sem priložnost spoznati gozdne predele, kjer so sečnje že stekle po zanuslj in programi), ki sta prikazana v članitu. Gre za bukove gozdove, ki nimajo nič skupnega s slabimi in starimi bukovimi sestoji, ki jiln omenja člajnek. Ti sestoji so glede na kakovost izrednO' dobri, saj se prirastek po vrednosti še množično akumulira. Bukev je zelo vitalna, I'azviia krasna debla in. nadpovprečne viSine 'Takšrti bukovi sestoji so lahko le ponos našega gospodarstva. Pod pretvezo oplodnc sečnje so s sečnjami na golo ogolili zelo velike površine. Pozneje pa so skrbno zasadili goličave in pleše z iglavci. Pisec razlaga v članku, kot da gre pri opisanem načinu 'Spremene« za posebno metodo. Ugotovitve na podlagi članka (npr.: nagel posek starih sestojev z oplodno sečnjo) po ogledu na terenu pa povedo še več. Taksen način gospodarjenja z goedovi imenujemo sečnjo na golo, in sicer n'a velikih površinah, ki jo je vsa srednjeevropska javnost obsodita in izločila iz sodobnega gospoda;rjenja, Pri čil.an]ii članka dobimo vÜE, da je pisec skušal z lepimi besedami prikriti dejansko početje z gozdom. Podobno je počenjal pred vojno določeni ki-og gozdnih veleposestnikov, ki so z visoko lete~ čimi nazivi o sečnjah v gozdnogospodarskih načrtih (npr. kulisne sečnje in pod.i uničevali naSe gozdove s sečnjo na golo. S takšnim načinom gospodarjenja si bo gozdno gospodarstvo nakopalo vedno večje izdatke ob vedno manj uspešnem gospodarjenju. Nočem naštevati težkih posledic .seeertj na golo — vsi jih dobro potnamo Gozdno gospodarstvo tudi zaradi izredne konkuvenSne moči bukve ne bo moglo v prostranih novih mladih sestojih 2 rednim vzdrževanjem ohraniti mešanih iglavcev. Potrebno bo veUko več dela. Pri povečanih vlaganjih se ho neogibno zmanjšal obseg gozd nogo j i tven L h del na drugih površinah, za katere vemo, da že sedaj ni sredstev. Strinjam se s piscem, da bo tako mogoče povečati letni prirastek od 4 na 6m3 na ha šele v 50 letih. (Pisec meni, da je to ugodno.) Poznamo načine in metode, ki omogočajo dosego podobnih in večjih uspehov v nepilmerno krajšem času, saj bi v nasprotnem primeru lahko upravičeno ukinili naSo stroko. Kritizirani način dela v naših gozdovili in nestrokovno utemeljevanje v obravnavanem članku ne kažeta samo nizke razvojne stopnje gozdnega gospodarstva pri nas, ampak hkrati kršita tudi določila zakona o gozdovih, ki ne dopuščajo ekstenzivnega gospodarjetija. S takšnim ravnanjem seda gozdarska strnila pred naSo javnostjü na zatožno klop, saj gre končno za sramoten madež kulturno razvitega naroda. Obravnavana p&č&tja v Sloveniji sicer niso številna, vendar celjski primer n'i osamljen. Prevladuje mnenje, da gre za zmotna dejanja prehodnega značaja. V kolikor se stanje v najkrajšem času ne bo popravilo, bo potrebno takšno negospodarsko in nekulturno. ravnanje z gozdom v prizadetih predelih Slovenije s -pomočjo tiska in javnosti preprečiti in krivce poimensko ožigosati. Dužan Mlinšek IZ PRAKSE PO OSEMDESETIH LETIH HUDOURNIŠKE SLU2BE NA TIROLSKEM Tirolska je alpska dežela, sestavljena iz mnogih prelepih ledeniških dolin, ki leže med vrhovi, često oikovanimi v večni led. Nekako v smeri JZ—SV jo razpolavlja Inn, ki sprejema z juga molhe pritolte iz krisialastih Centralnih Alp, s severa pa bistre vode apneniSkih Sevemotirolskih Alp. Vse vodovje na Tirolskem je v bistvu hudourniškega značaja. V zadnjih stoletjih močno znižana gornja gnzdna meja, razkosani gozdovi na strmih pobočjih ter zbita, pašniSka tla pospešujejo odtok obilnih padavin (do 1500 mm). Narasle vode nosijo s sabo množine plavin, jih v dolinah odlagajo ter t"vorijo velike vršaje. Večina tirolskih vasi se je naselila na takih vršajih, Levo : Bretterwand bach je največji hudournik v Avstriji, Serija gigantskih, do i7m visokih konsolidacijskih pregrad preprečuje poglabljanje struge v sipkem materialu. To so že tretje pregrade, kajti prejšnji dve seriji sta bili uničeni po katastrofah. Dosedanji izdatki v tem hudourniku znašajo 60 milijonov šilingov. (Orig.) D e s n Cr : Doslej največje pogozdovanje v Avstriji: Pilt.ztal. Cem.prine in macesne so pt«adili do višine 2200 m. Nižje v ozadju je viden ledenik. (Orig.) Na Heubergu nad 700 objektov iz jekla z betonskimi lemelji varuje cesto in naselje Haselgehr pred snežnimi plazovi. (Orig.) boječ se poplav v dnu dolin in sprejela neusmiljerio borbo s hudoumikl, ki zalirbtno pretijo preplaviti in zaproditi vasi in ofadelajie površine. Hudourniki so za zelo gosto naseljeno Tirolsko že od nekdaj najhujše zlo. Tega so se prebivalci kmalu zavedli in so pred BO leti ustanovili državno^ službO' za urejanje hudoiirnikov (Wlldbachverbauung). Od todaj pa do sedaj so sti-okovnjaki kot državni uslužbenci s pomočjo zainteresiranih domačinov in plačanih delavcev nadaljevali dela za zagrajevanje najnevarnejših hudournikov. Z 60-letno tradicijo stoj j sedanja avstrijska hudom'niska služba v tehničnem in organizacijskem pogledu na enem prvih mest na svetu. Doslej sta dve trstjirü hudournikov na Tirolskem že urejeni. Da bi po ureditvi preostale tretjina dela zmanjkalo, je nesmiselno' ti'diti, ker je vzdrževajije oziroma obnavljanje dotrajajiih objektov redna obveznost. Najrentabilneje bi bilo vse preostale hudoumilte takoj urediti) za to pa bi bilo potrebno zelo veliko denarja in delovne sile in zaradi tega ni izvedljivo. Za.to je bilo treba določiti zaporedje izgradnje glede na nujnost ureditve oziroma verjetnost bodočih katastrof. Za v.sako območje Imajo točne podatke o v tem stoletju padlih padavinah, na podlagi katerih izravnavajo krivuljo verjetne intenzivnosti padavin. Na podlagi primerjave dejanskih podatkov s taJio izravnano krivuljo ugotovijo za vsaJto potočje, če je Že nastopila 50-aLi lOO-letrta katastrofalno visoka voda Na ta način so uvrstili hudournike v tri kategorije; a]i je pričakovati katastrofo takoj, v prihodnjih dvajsetih letih ali še pozneje (200 letj. Denar za delo zagotavlja večinoma drsava oziroma hudourniška služba, ki dobiva redne letne dotacije. Delno pomagajo tudi dežela Tirolska in zainteresirani posamezniki, lastniki zemljišč in gozdov. Ključ za razdelitev je v glavnem 75 : 20 : 5 do 50 : 45 : 5 glede na lokalni pomen posameznega projekta. Na Tirolskem letno porabijo za nove objekte okoli 40 milijonov šilingov. Namenska sredstva znaäajo namreč zs vsako območje {G) 3—9 milijonov šilingov. Poleg sedeža sekcije v Innsbrueka js v vsakem iamed Šestih območij postojanka kot sedež prizadetega območja, ki ga obvladata dva gozdarska inženirja za hudourniško stroJio (Žtirje dcvpolnilnj izpiti). Njuno delo obsega projektiranje, nadzor nad deli ter zbiranje in urejevanje podatkov z gradbišč. Osnovna ideja avstrijskega hudourništva je najti naj ekonomične j šo varianto za zgrad.njo vsalrega objekta. V ta namen zbirajo natainčno obdelane podatife za posamezne faze dela ali transporta glede na vrsto matenala ali objekta. Napredovali so tako daleč, da celo za vsako orodje ali stroj natančno izračunajo strosks in efakt dela Tako opravilo je zelo zamudno, nekaferi mu celo nasprotujejo, a od teh podatkov in njihove medsebojne primerjave si obetajo izbrati najprimernejše metode dela in transporta za posamezne vrste terenov. Vkljub temu, da je prevoz z žičnimi žerjavi ali žičnica-nni če&to cenejši, gradi hudourniška služba večinoma ceste. Raaliko v ceni plačajo rade volje gozdarji in domačini, katerim se na ta Tiačin približajo planine ozk-oma pašniki. Ceste stužijO' liato tudi turistom. Vozna ees.ta nad dva tisoč metrov ni posebnost. Obsežne predele nad ZiUertalom (podobne naši Veliki planini) so v zadnjih letih vse »odprli«, S takimi ukrepi je olajšano delo na gradbi.^Čih, pospešujejo lunetijstvo in gozdai^Sftvo pa tudi turizem, ki v alpskih predelih pomeni pomembno gospodarsiko postavko. Podobno kot iSČejo pri vsakem projektu najeko-nomičnejšo (ne najcenejšoil) varianto, skuSajo uveljaviti to načelO' tudi v najširšem okviru. Pred desetimi leti so se odločili, da bodo začeli borbo s hudourniki v rijihovem pavirju, v gornjem delu vodozbimega območja. Denarna sredstva za take izdatke pa so redko na voljo, ker javnost zahteva predvsem vidna dela, kot so pregrade ali vodilne zgradbe skozi naselja, ki pa hudournikov ne umirijo. Njihova funkcija tudi ni trajna ter jih je treba nenehno vzdrževati. Pa letošnji katastrofi v Lisensu (Sellrain(.ai): Vloga gozda, zaščitnika tal. Široki muri se je posrečilo utreti le ozek prehod skoej gozd in zaproditi tla. (Orig.) Avshnjski hudoumičarji so se odločili aa te^meljU ukrep clvign'iti gozdno mejo na nekdanjo višino. K temu jih je podžgalo Se dejstvo, da sta se v katastrofalni zimi 1 ISSl, ko je sneg povzročil neznansko škodo, dve tretjini plazov odtrgali pod višino nekdanje gozdne meje Torej ä dvignjeno gozdno mejo ne bi samo spremonili vodnega režima, amp al t. bi hidrati preprečili večini snežnili plaaov prožiti se po sedaj ^olih strminali Zahtevne in di'a=e naloge, liot je pogozdovanje v območju i^oadne meje, pa se niso upaJi lotiti brej prejšnjih natančnih raziskav in študij. Prc-d desetimi leti so ustanovili bioloäko raziskovalno posiajo na Obergwglu (ötzLal) ter pedoloäki inštitut v linstu- Obeigiirglu so opravljah večletne poskuse pod vodstvom dr. Aulitzkyjn s sadikami ceniprina (Pinus cembra). Iskali so najugodnejše mikrokUmatske pogoje. Ra^lskovaJi so vpliv svetlobe-, toplote, vetrov, padavin, trajanja, snežne odeje, ekspo-zicije, odpornosti proti skodljii'cem itd. Želeli so najti nakazovalca, tj. značilna rastlino za takšna mesta, kjer bi bilo smotrno in ceneno pogozdovanje s cemprinom. V Iirt5l;u so se ukvarjali zlasti mikorizo. Vse raziskave pa niso dale zaželenilri rezultatov. VsaJco dognanje je sprožilo kopico novih vprašanj. Razen tega je bilo tccba äe potrpežljivo čakati na klimatsice ekstreme, Pod pritiskom operative so se zatekli k zadnjemu dejanju. Na Patscherkofi^i so postavili klimatsko hišo (Kitmainaus), kjer je mogoče variirati vse Idimatske komponente do ekstremov. JediT) te klimatske hiše pa je tiila celica, v Itaterl so bile cempnnove sadike. Kot zanimivost naj omenim, da £o se namenili ugotavljati letni prirastek iz količine porabljenega ogljikovega dvokisa. Takšna raziskovanja pa so presegala možnosti tirolske hudourniške službe ter so bila zato' ustavljena. Gotovo je, da so si avstrijski gozdarji v letih raziskav pridobili mnogo izltuSenj glede pogozdovanja s cemprinoiri, saj je sedaj snano, da grmiči kopinšnice (Vaccinium uliginosum) natančno označujejo njegova najboljša rastižča. Poleg cemprina so pred leti na priporočilo Švicarjev uporabljali za pogozdovanje na gozdni meji tudi jere-biko, .toda rezultati so Švicarska dognanja ovrgli, ,Jerebika je v tiroL^kih Alpah popolnoma odpovedala. Poleg cemprina vnašajo äe macesen in smreko, ki sta proti poletnim pozebam veliko odpornejša od jerebike. Od stolisočev pred le Li vsajenih jerebik jih soda j životari le pičel odstotek. S pogozdovanjem iglavcev nadaljujejo po začrtanem okviru, največje težave pa jim povzročajo bolezni, l;aterim je vzrok dolgotrajna snežna tideja rPhacidium infestans, Lophodermium pinastri in Herpolrichia nigra). Posebne težave pa imajo še z ra:idrobljen"o kmečko posestvijo ter s prastarimi Ivjnečkimi pravicami na gozdno pašo in steijarjenje. "Veliko gö^dov in paänikov morajo odkupiti za dosledno realizacijo projektov. Denar, ki ga kmetje zato dobijo, morajo vložili v melioracijska dela na svojih pašnikih, tj. za intenziviranje pašništva. Spočetka so bili po.sestnikl nezadovoljni, pozneje pa so se sprijaznili s takim koristnim sodelovanjem. Glede na dejstvo, da je najbolj ekonomično skrbno vzdrževanje obstoječih objektov, tj. po-pravlja.ojfi manjših poškodb sproti in pa, da ta,k način zahteva ükrben nadzor nad vsemi objekti, so Tirolci pričeli z originalno akcijo. Kmalu (to vojni £0 ustanovili •fBeli'euungsdienst-x, nekakšno skrbniško službo v okviru hudourniške službe. K sodelovanju so povabili občine, ki naj bi plačevale za vzdrževanje Viudourniskih objektov in za čiščenje hudourniških strug za v.sak potok 100, za večje potoke pa do ^00 äilinßov letno, Naleteli so na pravilno razumevanje. Tako pridobljeni denar je bil nannenjen izključno popravilom ogroženih objektov (spodkopane pregrade, poškodbe na zidovih, izUzane rege). Vsak potok oziroma hudourni.k enkrat letno- obhodijo in popišejo vse v preteklem letu nastale škode. Za obhode imajo nameščenega posebnega opazovalca ali pa jih opravljajo inženirji sami. Porodila pregleduje osebno dr. Hampel, pobudnik m ustanovitelj te skrbniške službe. Delavci nastale škode nato takoj popra- Zgornja goadna meja v Centialnili Alpah (Eggonstal) z značilno združbo ceinp-rma in macesna, [Orig.) vi jo. Seveda v vsakem hudourniku vsako lelo dela niso potrebna, ponekod več, drugje manj. Prispevki so povprečno visoki in gredo v skupni sklad. Ce je troba kak objekt po katastrofi popolnoma obnoviti, za kar je potreben nov projekl, so neogibna druya denarna sredstva, Itjer prispevala velik delež drŽava in dežela (Tirolska), Učinek te skrbniške službe je glede na res majhne prispevke zadovoljiv, Ludl ideja je pametna, posnemanja vredna. Po :i;imski katastrofi leta 1930/51 je hucirnjiniška služba razširila svoje delovanje še na preprečevanje snežnih plazov in se od tedaj imenuje »Wildbach unci Lawinen-verbauung". Izkušenj niso imeli mnogo, naslonili so se predvsem na Švico in rezultate raziskovalnega inštituta na Wei.ssfluhjochu Spočetka so postavljali predvsem lesene opore ter obešali žične mreže. Kratkotrajnost lesenih objektov tei- težavna usidranje mrež sta preusmerila hudourničarje k postavljanju jeklenih konstrukcij Švicarskih železobetonsluh konstrukcij v Avstriji nikjer ne uporabljajo in jim trfre-kajo zanesljiv učinek. Ti elementi so, manj elastični in prenašajO' le sile z določene smeri. Velikost objektov je odvisna od pričakovane količine snega, najčešče 3 ali 4 m. Sedaj po desetih letih je večina plazov, ki ogrozajo' vasi in ceste na Tirolf^kem, že zagrajenih. Cena je raitmeroma visoka. En sam snežni »most« (Schneebrucke) 4 X 4 m stane približno lÜ.UÜÜ šilingov oziroma I zagrajen hektar 700.OüO do 1 milijona šilingov. Pocenitev objektov omogočijo pogosto s t^m, da izbirajo manjše, tj, cenejše gradbene elemente, ki ^a tamkajänjo snežno odejo ne zadoščajo. Pomagajo si tako, da s cenenimi vetrovnimi pregradami (Vervehungsverbauung), Icvalitativnimi in kvantitativnimi, snežno odejo utrdijo in izenačijo oziroma preprečijo^ nastanek žametov. Podrobneje o vrstah pregradb, ki so jih raziskovaJi zlasti Avstrijci, tokrat ne bi pisal. V predelih, kjer proženje plazov ni moč preprečiti oziroma kjer bi teijal tak poseg preveč denarja, skušajo učinek plazov ublažiti z zaviranjem ali pa jih zausta- viti. T£iJc primer ]e znan nad Innsbiuckom (Nordke-tte) Zemljaste zgradbe (nasipi in stožci), do 10 m visoke, so sicer mnogo csnejše, toda nezanesljive. Zavorne pregrade znanstveno namreč Se niso obdelane in jih gradijo le na podlagi izkušenj. Veliko koristi v borbi s snežnirni plazovi si obetajo tudi od akcije m. zvišanje gozdne meje_ Rezultati omenjene akcije oziroma njen uspph bo viden in učinkovit po predvidevanjih šele ßea 50 let. V tem Je nehvaležnosL Leh obilnih investicij in obsežnega vloženega dela. To poglavje najbrž ne bo posebno zanimivo, ker pri tias ne živimo v ekstremnih razmerah, ogroženi od plazov. Obravn^avati sem ga moral, ker predstavlja sedaj borba s snežnimi plazovi važno točko v prograjnu iiiidourniške službe na Tirolskem. Gozdarji smo lahko ponosni, da v Avstriji nasi kolegi že 80 let zelo uspešno opravljajo službo, kJ je v korist dežele, pomaga kmetom v borbi z naravo Ln jim omogoča življenje v odročnih iirajib ter ob ekstrernnlh razmerah. S svojo skrbnostjo, zavzetostjo in odlično organizacijo so laiiko vzgled dnjgim gozdarskim strokovnjakom. Ing. Nikolaj Marjanovič O GOZDNIH SKLADIH V SLOVENIJI Kmalu po osvoboditvi je začelo v slovenskem gozdarstvu vladati mišljenje, da je treba V zvezi z izvajanjem načela, da so gozdovi dobrina splošnega di-učbenega po-niena. zlasti tudi zagotoviti .javna in trajna finančna ai-edsfva za obnavljanje gozdov. Katera naj bi bila ta sredstva? Morda pi-oračunska; občinska, okrajna, republiška, zvezna, ki so togo razporejena in vldenjena v protačunslra postavke? Pač ne. Se tem manj, ker proračunskih sredstev ni moč glede na vsakokratne potrebe poljubno povečevati niti prihra-niti niti namensko prenašati v prihodnje letO; kar bi bilo pati-ebno še tembolj, ker je gospodarjenje z gozdovi trajna družbena naloga. Zalo je vedno bolj prevladovala misel, da bi bilo za izvrševanje gospodarskih opravil v gozdovih potrebno najti plačilo neposredno iz sredstev, pridobljenih od lesa, ki je bil p&sekan v teh gozdovih, tako da bi bilo mogoče ta sredstva načrtno razporejati iii ]ih tudi namensko prenašati v prihodnja leta, upoštevajoč pri tem letne in dolgoročne programe. Se zlasti se je čutila polreba po takšnem financiranju obnovitvenih del v zasebnih gozdovih. Številni zasebni gozdni poses[niki ao namreč gospodarili s iemi gozdovi vsak po .Kvoje in dostikrat Jtiso znali, mogli ali hoteli skrbeti 7,3 njihovo obnovo iz svojih sredstev. Davki, ki so jih ti posestniki plačevali za te gozdove, pati niso bili tolikšni, da bi bili zagotavljali financiranje vseh gozdno-gospodaj-skih opravil v teh gozdovih. Kajti daviti so bili odmerjani glede na katasti--ski dohodek od gozda in ne glede na vrednost lesa, ki ga posekamo v gozdu. Vrh ^ega pa so davlii proračunski dohodki. Potemtakem je bilo treba dmgje, tj, mimo proračunov poiskati denar za obnavljanje gozdov, v delu cene za les, posekan v prizadetih gozdovih. Ta sredstva n:ij bi po eru strani pritekala trajno, po drugi pa bi jih bilo mogoče namensko in gibčno uporabljati le za predvidene namene. Vrh tega pa naj bi bilo tako omogočeno nabiranje obilnih sredstev, potrebhih Ka izvrševanje velikih gozdnogospodarskih opravil, ki bi s sodobnimi metodami mogla reševati celotno problematiko gospo-daj-jenja z zasebnimi gozdovi. Dalje bi mogli zbrana sredstva uporabiti takrat in ondi, kadar in kjer bi bilo to najbolj smotrno in potrebno. Tako je v naši republiki dozorevala in dtizarela misel o gozdnih sldadih. Prvi predpisi o gozdnih skladih so bili pri nas uveljai'ljeni 21. avgusta 195 1 Določali so, da je treba ustanoviti tako imenovane sklade za obnovo gozdov. Ti skladi so bili dvojni, in sicer; 1 sklad za obnovo gozdov pri teidanji glavni upravi za gozdarstvo LRS (republiški sklad) ter skladi pri tedanjih okrajnih ljudskih odborih in ljudskih odborih mest zunaj okrajev (okrajni skla.di); 2 skladi za obnovo goj;cJf>v pri splošnih lOTietijskih zadi-ugah in kmetijskih delovn'ih zadrugah, dalje pri tedanjih državnih gozdnih gospodarsi^ih, uradih, zavodih in podjetjih, ki so upravljala državne gozdove (gospodarski sidadi), i>Iavederii predpisi so odrejali, da morajo biti omenjeni skladi ustanovljeni ta-koj, le za. dfžavna gozdna gospodarstva ter državne urade, zavode in podjetja, ki so upravljala državne gozdove, je bilo določeno, da začno' ustvarjati sklade za obnovo gozdov s 1. januarjem 1952. V sklade za obnovo gozdov so morali vsi lastniki, posestniki in upravitelji gozdov ne glede na lastništvo plačevati del predpisane cene zaleg, Id so ga bili prodali. Vsi navedeni gospodarski skladi so morali odvajati del svojih sredstev okrajnim gozdnim sldadom svojega območja in pa republiškemu gozdnemu skladu. Ta del je bil različno predpisan, in. sicer je bil s pasivnega območja majijžl, Pri iem je vsakemu gospodai-skemu skladu ostalo še toliko sredstev, kolikor je bilo organizaciji ali organu, pri katerein je bil sklad, potrebno za kritje strošltov obnove, nege, var'Stva in ureditve pripadajočih gozdov, če so bili izdatki pvedvidem v potrjenem načj-tu za ta gozdnogospodarska opravila, Sredstva okrajnih gozdnih sldadov so bila namenjena za dodeljevanje listim skladom za obnovo gozdov v okraju, ki sami niso zadoščali za kiitje omenjenih stroškov na pripadajočem območju. Sredstva republiškega sklada pa so bila namenjena zlasti za pogozdovajije krasa in gollčav, dalje za urejanje hudournikov in za podpiranje tistJli okrajnih gozdniii skladov, ki niso imeli zadosti sredstev za predvidene stroške v zvezi z obnovo, nego, varstvoni in ureditvijo gosdov svojega območja, Omenjena določila so bila v začetku leta I9ü3 nadomeSrena s povsem novimi predpisi, ki so predvidevali le republiški gozdni sklad, okrajne gozdne sldade in ob-fiinslte gozdne sklade. Za dotedanje gospodarske sklade pa je bilo določeno, da jih prizadele gospodarske organizacije upravljajo, dokler ne bodo izčrpani. Skladno s to novo določitvijo je lail tudi razumljiv predpis, da so morali plačevati piispevke od lesa lastniki, posestniki in upravitelji nedržavnih so?-d.ov in drugih zemljišč, kjer rastejo gozdna drevesa Pri tem je bil kot les inišljen praviloma vsak posekan ali kako drugače podrt les, najsi ga je zavezanec prispevita prodal ali porabil za domaČe potre5>e. Tarila prispevkov .je bila določena tfiko, da so bile dajatve za siclad za obnovo gozdov določene v absolutnih zneskih glede na vrsto lesa. na Sortiment in na vrednostni razred gozda, kjer je bil les posekan. Vrednostnih razredov je bilo pet. V razvrstitvi sortimentov je bil določen najvišji prispevek s 5750 din (za vse javorove hlode), najnižji pa s 1T5 din {topol, vrba in hlodi za vžigalice). Prispevlce je bilo treba plačati v občinske sklade za obnfwo gozdov, le-ti pa so morali odvajati del sredstev v okrajne in mestne ter v republiški sklad za obnovo gozdov. Republiškemu .«ikfarlu so morali tudi mestni skladi odvajati del nabranih prispevkov. iMavedena tarifa je bila v marcu 1 9 5 4 nekoliko spremenjena. Bistvo spremembe je bilo v tem, da sta bila med^vrste lesa vnesena äe oreh in lipa ter da so bih absolutni zneski nekoliko zvišani. Tudi sami predpisi o plačevanju tai-ife so biLi nekoliko predrugačeni, ker so določali, da je treba plačevati prispevke v okrajne sklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov, ti skladi pa so morali odvajati del zbranih prispevkov v ustrezne občinske sklade iti pa v republiški sklad. Novo je bilo dalje do^ ločilo, da je za plačilo prispevka v sklad nerazdelno z zavezancem pilsspevka (Lastnik, posestnik oziroma upi-avitelj gozda) odgovoren ttidi kupec lesa oziroma tisti) Id je od zavezanca dobil les. Hkrati so biti odpravljeni skladi za obnovo gozdov pri kmetijskih zadrugah. Od lesa, ki so ga lastniki ali posestniki porabili za lastne potrebe, je bilo predvidena le plačilo četrtine (25%) prispevka, Predvidene so bile tudi opro- stitve. Nad ali" ja določba je predvidevsUa, da je treba od 1, januarja 1S54 dalje plu-Sevafci pi'ispevftk v okrajnj sklad prav tako od lesa, posekanega v državnih gozdovih Tudi je bila ponovno spremenjena tarifa. Uveden'a je bila tako imenovana orientacijska pena, na katero je bilo navezano plačevanje prispevka. Ce je bil les prodan do višine orientacijske ccnCj je bilo treba plačati navaden (v predpisu določen) prispevek, ki je bil predpisan glede na vrednostni raared in vrsto lesa, Ce je bila ta cena prekoračena, je bilo treba plačati poleg navadnega prispevka še dodaten prispevek, in sicer po prof^i'esivni lestvici. V spremenjeni novi tariti so dreveisne vrste ostale v glavnem nespremenjene, izpadle so le nekatere manj vredne (cer, robtnija), gozdni sortimenti pa so bili nekolikoi spopolnjeni. Najvišja orientacijska cena je znašala 40,000 din (skodle), najnižja pa je bila 3200 din. Največji prispevek je znašal ßSOÜ dir (t>reh>. V letu 1 9 5 5 je bila omenjena tarifa nebistveno spopolnjena glede sortimentov. Dalje je bila za nekatere Sortimente nekoliko zvišana orientacijska cena. V istem letu so bili glede gozdnih skladov prvič uveljavljeni zvezni predpisi. Skladno s temi predpisi so moi'ale ustanoviti gozdne sldade ljudske republike in okrajni ljudski odbori, ne pa tudi občine Ti zvezni predpisi so tudi podrobneje določili značaj gozdnih skladov kot pravnih oseb in njihov namen, nadalje tudi upravljanje teh skladov ler uveljavljanje njihovih predračunov hi sestavljanje sklepnih računov. V letu 1 956 so bile zopet določene nekatere bistvene spremembe, npr.: plačevanje prispevka je bilo razšineno äe na ki je bil posekan zunaj gozda. Obenem je bila uveljavljena nova tai-ifa prispevkov za gozdne sklade. Pn tem je bila posebej predpisana tarifa od lesa iz zadružnih in. zasebnih gozdov ter posebej od lesa iz gozdov družbenega premoženja. 2a nekatere vrednejše Sortimente je bila odpravljena orientacijska cena, prispevki pa so bili zvišani. Tako je bil določen najviäji prispevek z 12,300 din (oreh). Za les iz goadov in % izvengozdnib zemljišč v družbeni lastnini je bilo predpisajio, da se plača v goedni sklad celotna dosežena cena za les na panju. Za izjemne primere so bile predvidene oprostitve in tudi znižanje prispevka, V istem letu so bili skladno z zveznimi predpisi dotedaJiji skladi za obnovo, gojitev in varstvo gozdov formalno preimenovani v gozdne sklade, obenem pa je bilo določeno, da obstajajo v Sloveniji le okrajni gozdni skladi in' gozdni sklad ljudske republike Slovenije ter da je' treba sredstva odpravljenih občinskih gozdnih skladov prenesti v okraine gozdne sklade. Konec istega leta je bila za nekatere Sortimente nekoliko znižana tarifa, za nekatere druge pa zvišana oi'ienia.cijska cena. Hkrati je bila nadrobneje razčlenjena vsebiJsa orientacijske cene, iO je po teh predpisih obsegala vrednost lesa na panju, stroške za posek in izdelavo, za spra\11o in prevoz lesa w. gozda ter po kamionski cesti do najbližje železniške postaje, vštevši stroške nalda-danja na vagon ali pa za prevoz do n'ajbliäjega registriranega kupčevega industrijskega obrata, dalje ge prispevek za gozdni sklad in pa prometni davek na ta les, Z dodatnimi zveznimi predpisi je bilo določeno, da je moč sredstva gozdnih skladov uporabljati le za investicije gozdarstva in pa za dotacije tistim gozdnim gospodarstvom, ki ne bi mogla financirati gozdnopospeše val niti del, predvidenih v programu dejavnosti, ki jo je bilo po teh predpisih mogoče financirati iz teh skladov. Tak namen uporabe gozdnih skladov so morali povzeti tudi republiški predpisi. Omenjena ureditev je bila v letu 19 57 bUtveno spremenjena tako glede obveznosti plačevanja prispevkov in načina njihovega odmerjanja, kakor tudi glede višine tarife. Pri tem je odpadla določba, da se plačuje prispe\'ek od lesa z negozdnih zemljišč Ciie je zavezanec prispevka prodal les kmetijski zadrugi, je morala prispevek plačati ona, vendar na aavezančev račun. Obveznost plačila prispevl^a za les '\z zadružnih in zasebnih gozdov je po teh predpisih nastala z dnem, ko je bilo drevje odkazano tA sečnjo, za !es iz gozdov di-užbenega premoženja pa takrat, ko je bil po- sekani lea pri panju premerjen. Na podlagi strokovnih podatkov, ugotovljenih pi'i odkazovanju stoječega drevja, je občinski upravni organ za gozdarstvo izdal odločbo o odmeri prispevka, ki ga je bilo treba plačati v 15 dneh, potem ko je bil zavezanec prejel odločbo. Gozdna gospodarstva so plačevala svoj ptlspevek d lesa iz zasebnih gozdov (gozdovi V državljanski lastnini) in da ga morajo plačevati lastniki takšnih gozdov cmI vrednosti poselcanega lesa, iOT^emši les, ki ga poselšiajo za svoje Icmetijsko gospodai'stvo. Ta '/akon je hkrati predpisal, da pobira prispevek občina, ki da ga sme uporabiti le za pospeševajnje Kasebnili gozdov. Istočasno je še določil, da nehajo s 1. julijem IÖ6I veljati določbe dotedanjih zveznih predpisov o obvezni ustanovitvi gozdnih skladov, in hkrall razveljavil vse dotedanje — tudi republiške — predpise, Id so mu n'asprotovali. Skladno z navedenim zveznim zakonom so bili v Sloveniji s 1. julijem 1961 razveljavljeni dotedanji In uveljavljeni novi republiški predpisi o plačevanju prispevkov za gozdove v državljanski lastnini. Ti predpisi so vpeljali plačevanje prispevka za les iz zasebnih gozdov, izvzemii tisti les, ki ga uporabi zasebni lastnik za potrebe svojega kmetijskega gospod ar s t\'a. Pri tem je popustni znesek SSOO din za les, namenjen za lastnikove redne letne poU'ebe, ostal nespremenjen, za ]es nad temi potrebami pa je bil predviden, poseben postopek z& oprostitev prispevka. Dalje so bile predvidene še nekatere izjemne oprostitve prispevka. Tarifa je ostala, nespremenjena iz začetka leta 1961, prav taiko tudi progresivna lestvica iz leta 1959, le da je bila nekoliko ublažena glede večletnih etatov, če bi bili posekani v enem letu. Dalje je bila predvidena tudi ustanovitev občinskih in medobčinskih gozdnih skladov, Za dotedanje okrajne gozdno sklade in za repubUSki gozni sklad pa je bila odrejena likvidacija Vzporedno z navedeniinl predpisi, ki so veljali le za les iz aasebnih gozdov, je bilo izdano tudi posebno zvezno določilo o obraČUTiavanju in plačevanju amorti'^iaciie za regeneracijo gozdov v družbeni lastnini (biološka amortizacija,). Ta predpis je določal, da organizacije, ki gospodarijo z družbenimi gozdovi, plačujejo od posekanega ali na panju prodanega lesa iz teh gozdov to amortizacijo, in sicer v višini, ki jo je v predpisanem okviru od 40Ü do 1000 din za 1 m' poselcanega Jesa vnaprej določil najvišji organ te organizacije. Iz te amortizacije je organizacija praviloma plačevala vsa gozdnogojitvena dela. Tako je bilo v letu lOfil iz ločenih sredstev urejeno financiranje gospodarskih opravil v zasebnih in pa družbenih gozdovih. V letu 19 0 2 so bili uveljavljeni novi predpisi, in to tako glede plačevanja prispevkov /a gozdne sklade (zasebni gozdovi) kakor tudi s'ede plačevanja biolo.%e amortizatrije. Bistvensi novo ta p K prispevkih je bila v temle; podrobneje je bilo urejeno plačevanje prispevkov za les iz tistih zasebnih gozdov, s katerimi gospodarijo gospodarske organizacije (skupne odločbe o odmerjanju prispevka, odmerjanje pii-spevka brez progrtsije. predvideno znižanje prispevka do 20%, individualno zniževanje prispevka do lü% ob težjih spravilnih pc^'ojili za les iz posameznega gozda); znesek z^i les za lastnikove kmetijske redne letne potrebe je bil znižan na 4000 din; uvedena je bila progresija tudi na zneslte prispevka nad GOD.000 din. In sicer za les iz zasebnih gozdov, s katerimi gos.podaj-i lastnik sam. 2a sredstva biološke amortizacije je bilo določeno, da se oblikujejo po količini pi-odanega lesa, in sicer ^a lesne izdelke okvirno 400 do HOO din, za les na panju pa od 350 do 1^00 din. Tudi je bila predvidena razširjena uporaba teh sredstev. V letu 1 9 6 3 je bilo natančno določeno, za kakšno dejavnost pri vzdrževanju in obnovi gozdov v družbeni lastnini ter za kakšne investicije v zvezi s tehničnim in drugačnim pospeSevanjem proizvodnje v teh gozdovih je dovoljeno uporabljati sredstva iz biološke amortizacije, S tenii predpisi je bil znatno razširjen krog gospodai"-skjh opravil v družbenih gozdovih, za katera je moč uporabiti sredstva te amorti-zadje. V letu 1 9 G 4 so bili doslej (avgust 1964) spremenjeni le predpisi, ki zadevajo plačevanje biološke amortizacije. Ta sprememba je črtala gornjo mejo teh zneskov in poudarila, da znaša amortizacija (za količinsko enoto prodanega lesa) za izdelke najmanj 400 din, za les na panju pa najmanj 350 din, Predvideni razvoj te&a vjirasanja Sredi spomladi leta 1963 sta bili uveljavljeni nova zvezna in repabliška ustava. Oba ta predpisa sicer nieposredno ne jamčita državljancim lastnine na njihovih, zasebnih f.cffidovih. vendar pa predvidevaEa. da bO' lastninsJ^a pravica do gozdov in gozdnih zemljišč urejena z zakonom. Ob tem določilu je jasno, da so z ustavo skladne tudi tiste določbe obeh zakonov o gozdovih iz leta liiei — zveznega iri republiškega — lu predvidevajo padiužbljanje gospodarjenja z zasebnimi güzdovi, tj. prevzemanje zasebnih gozdov v gospodarjenje po gospodarskih organizacijah za dsljäo dobo (praviloma najmanj za If) let oziroma za ča$. dokler velja gozdnogospodarski načrt, k.i vključuje ludi pri?,adsti zasebni gozd). Potemtakem bo pač ludi za prihodnje še ostain pod m Ž bij art je zasebnih gozdov ena od oblilt socializacije teh gozdov. V zvezi s podružbljanjem gospodarjenja z zasebnimi gozdovi pa nastaja vprašanje, aH je smotmo', da gospodarska organizacija plačuje za les iz zasebnih gozdov, s katerimi gospodari, prispevek v občinski gozdni sklad, ki ima svoj organ upravljanja, Nedvomno to ni .smotrno. Kajti konec koncev gos.podarske organizacije gospodarijo z zasebnimi gozdovi tako, kakor gospodarijo k gozdovi v družberii lastnini. Zato bi pač kazalo, da gospodarska organizacija v priltodnje obdrži Usta sredstva od lesa iz zasebnih gozdov, prepuščenih ji v gospodarjenje, katera mora sedaj le odvajati v občinski gozdni sklad To misel prevzema osnutek noi'ega republiškega zakona o gozdovih, ki .le bil izdelan v marcu 196^1. Ta osnutek namreč — pač Se z upoštevanjem zveznega zakona o gozdovih iz leta, 1961 — predvideva, da organizacije, ki gospodarijo z gozdovi v državljanski lastnini, po poprejšnjem pristanku prizadete občinske skupščine lahko oddajo zneske prispevkov od lesa iz teh gozdov v svrjje sklade za pospeševanje teh gozdov m torej ne več v občinske gozdne sklade. Osnuteic zakone o spremembah in dopolnitvah temeljnega zveznega zaltona o gozdovih, izdelan konec julija 1964, pa gre korak dalje in predvideva, da se sploh črtajo dosedanje določbe temeljnega zakona o gozdovih, ki .so bile podlaga za republiške predpise o prispevkih za gozdne sldade, obenem pa pooblašča republiške zakone, da lahko liste zasebne lastnike, katerih gozdovi niso prepuščeni v gospodarjenje gospodarsidm orgamzacijam, zavežejo, da plačajo pavšalno nadomestilo ("^pausalna ^aknada^<) glede na vrednost posekanega lesa. Skladno s Icm pa za go s p oda rs Ive organizacije, ki gospodarijo s temi gozdovi, predvideva, da od cene lesa iz takih gozdov odštejejo svoje stroške za proizvodnjo in ustrezen del stroškov za gojenje in pospeševanje gozdov. Iz tega rs.zvidimo, da je v osnutku zveznega temeljnega zaJcona o gozdovih iapeijana mi.sel, ki jo ima v milejši obliki — ker je pač navezan Še na sedanji zvezni temeljni zakon o gozdovih — tudi prej omenjeni osnutek republiškega zakona. Niso pa predvidene bistvene spremembe biološke amortizacije kot sklada za pospeševanje gozdov v družbeni lastnini. SkJep Gla\mi namen tega sest-avka je podati organično vsebino dosedanjih predpisov o gozdnih skladih v naši republiki. Pri tem smo ugotovili, da so od leta 19S2 pa vse do srede teta 1S61 gozdni skladi lahkO' financirali gozdnogospodar.iika dela tako v zasebnih kakor v gozdovih v družbeni lastnini. Po tem datumu pa je bila uporaba teh skladov omejena le na zasebne gozdove, medtem ko je bila za gozdove v družbeni lastnini predvidena nova amortizacija za regeneracijo gozdov (biološka amortizacija), o kateri so bili prvi predpisi uveljavljeni dne 12. julija 19B1, s tem da se uporabljajo od 1. januarja 1961. Celovitost in povezanost te problematike narekujeta, da v tem sestavku obravnavamo tudi vprašanje te biološke amortizacije, čeprav je po nave- deni ločitvi sredi leta 19G1 ta amovtlzaciia vzporedna z gozdnimi skladi, veljavnimi po tem datumu le za zasebne gozdove, Nenehna aktualna tovrstna problematika se vidi iz Številnih — zveznih in republiških — predi^isov, Id so bili izdani za njeno ureditev, vejndar pa niso bili doslej še nikjer skupaj navedeni, kar je zaradi n'jihove številnosti razumljivo-. Omenjena alttualnost zadeve in pa številnost predpisov narekujeta, da jih podamo po časovnem zaporedju na kmau tega sestavka, ki po svoji vsebini povzema njihovo glavno vsebino in ki utegne biti šele z njihovo istočasno navedbo samostojna celota. Predpisi Zvezni predpisi; Odlok o mjviSjih cenah lesa na panju (Ur, 1, FLRJ št. 32/54 in 13/60); določbe 3. toCke XXVII. poglavja zveznega družbenega plana za 1. 1955 in 1956 {Ur 1. FLRJ št. 56/5^ in 57/55); 3/4 točka XXVL poglavja zveznega družbenega plan'a za 1. 1957 (Ur I. FLRJ št. 54^56}; uredba o ustanovitvi in upravljanju gozdnih skladov fUr. 1 FLRJ St, 4S/55), uredba o ustanovitvi tin upravljanju gozdnih skladov (Ur, 1. FLEJ št. 22/56), uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o ustanotvitvi in upravljanju gozdnih skladov (Ur L FLRJ §t. 6/57): 52. člen uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organiKacij (Ur. 1, FLRJ št, 16/57); določba 3. točke XIX, poglavja zveznega družbenega plana za 1. 19S3 (Ur, !, FLRJ Št 54/37); določba 2. točke XVn, poglavja zveznega družbenega plana za 1, 1059 (Ur, L FLRJ 5t, 50/58), določbe XVII, poglavja zveznega di-užberfega plana za 1, 1960 (Ur. !. FLRJ äl. 52/59); določba 2, točke XVII, poglavja zveznega družbenega plana za 1. 1961 (Ur. L FLRJ Sfc, 53/60); določbe 14, Člena temeljnega zakona o gozdovih (Ur. 1. FLRJ st, I6/S1); odlok merilih za obračunavanje in plačevanje amortizacije za regeneracijo gozdov in o njenem namenu v letih 1961 in 1962 (Ur. L FLRJ Št. 27/61 in' 53/61), odlok o merilih, za obračunavanje in plačevanje amortizacije za rejienea-acijo gozdov in o njenem namenu (Ur, 1. FLRJ št, 53/f;2), navodilo za izvajanje odloka o merilih za obračunavanje in plačevanje amorti^.acije za regmeracijo gozdov (Ur, 1, FLRJ št 18/63) ter odlok o spremembi odloka O' merilih za obračunavanje jn plačevanje amortizacije za regeneracijo, gozdov in o njenem nannenu (Ur, 1, FLRJ ät. 1/64). Republiški predpisi; Uredba o ustanovitvi skladov za obnovo gozdov (Ur. 1. LRS ät, 28/51); odredba o razdelitvi znesltov od prejete gozdne takse v itadruznem skladu za obnovO' gozdov (Ur 1, LRS št. 35/51); n'avodilo o zadružnih skladih za obnovo gozdov (Ur. 1. LRS št. 3B/51); odločba o cenah gozdnih sortimentov (Vestnik organov za cene št. 18/51), uredba o ustanovitvi skladov za obnovo gozdov (Ur. 1. LRS št. 2/53); 28. člen zakona o gozdovih (Ur. 1, LRS st. 32/53); uredba O tarifi prispevkov za sklade za obnovo gozdov od lesa in zasebnih ter zadružnih gozdov {Ur, 1, LRS It 10/54); zakon o skladih za. obnovo, gajitov in varstvo gozdov (Ur, 1, LRS Št 13/54); uredba o plačevanju prispevkov v sklade za obnovo, gojitev in varstvo gozdov ter o uporabi teh s.kladov (Ur, 1. LRS It, 26/54, 9/55 in 6/56); določba 1. točke XVI, poglavja družbenega plana LRS za 1 1955 (Ur. 1, LRS št, 4/55); XIX. poglavje družbenega plana LRS za 1, ]956 (Ur 1, LES St, 13/56); XIX, poglavje družbenega plana LRS za 1, 1957 (Ur, I, LRS št. 3/57); 3, točka odloka o ,spremem.bah in dopolnitvah družbenega plana LRS za 1. 1957 (Ur. 1, LRS št, 14/57); uredba o novi tarifi prispevkov za gozdne sklade (Ur, 1 LRS št 6/515); uredba o spremembi uredbe o novi tarifi pri,^pevkov za gozdne sklade (Ur 1 LRS št 37/56); zakon o goz.dnih skladih (Ur, L LRS št. 38/5ß); zakon o spremembah iri dopolnitvah zakona o gozdnih skladih (Ur, 1, LRS 13/57); uredba za izvrševanje zaltona o gozdnih skladih (Ur. i. LRS Št 27/57); odlok o zbiranju, delitvi In uporabi prispevkov od sečnje lesa v zasebnih in zadružnih gozdovih (Ur. 1. LRS št, 27/57); XIX poglavje druibenesa plana LRS za L 1958 (Uv, 1. LRS št. 3/5B); XVL poglavje družbenega plana LRS za 1. 1959 (Ui-. 1. LRS št. 44/58 in 17/50); uredba o spremembi m dopolnitvi uredbe za izvrševanje 2akona o gozdnih skladih (Ur, 1, LRS št. 29/59} in prečiščeno besedilo celotne uredbe (Ur, 1. LRS št. 30/59}; XV. poglavje družbenega plana LRS za 1. 1960 (Ur. 1, LRS št. 2/60); uredba O' spremembi in dopolnitvi uredbe za izvrševanje zakon'a O gozdnih skladih (Ur. ). LRS št. 1/61); zakon o prispevku za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini (Ur. 1 LRS št. 18/61); uredba o prispevku za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini (Uf. 1. LRS st. 20/61); uredba o likvidaciji gozdnega sklada LR Slovenije in okrajnih gozdnih skladov (Ur. 1. LRS št 20/61); IX. poglavje zakona o gosidovih (Ur, 1. LRS št 30/61) in uredba o prispevkih za gozdne sklade {Ur. 1. LKS št. 31/62). Emil Gabrovšek DRUŠTVENE VESTI DRUGO ZVEZNO TEKMOVANJE GOZDNIH DELAVCEV SEKACEV Blejski športni stadion je bil že V drugič prizorišče velike manifestacije gozdnega dela in zbirališče najboljših jugoslovanskih gozdnih delavcev sokačev. Tretjega in Četrtega oktobra 1964 so se zbrali gozdni delavci iz vseh jugoslovanskih republik, kot gostje tudi bavarski selcači. Sestav tekmovalnih ekip je bil naslednji: iz Bosn'e 8 sekačev, iz Črne gore 4, iz Hrvatske 12, iz Makedonije 2, iz Slovenije 12 (in 4 izven konkurence), iz Srbije 12 in iz Bavarske 7. Skupno torej 61 tekmovalcev. Beljenje okroglega lesa iglavcev v jeseni ni lahko opravilo (Foto: M. Ciglar) Del razstavnega prostora z gozdno mehanizacijo (Foto: M. Ciglar) Število teltmavaJcev na z.veznem tekmovanju je bilo v riaprej določeno Vse republike razen Bosne, ki je dala le polovico razpisanih udeležencev, so izkoristile doloSena inesta, Slovenija pa je dodala £e 4 tekmovalce izven konkurence. Hr\'atska in slovenska eldpa sta bili zbrani na republiških tekmovanjih v Delnicah in pri nas v Ljubnem. Druge ekipe so bile iz- podjetij poslane po prosti presoji. Bavarski tekmovalci so prišli \7, Bavarskega gozda iz kraja-Zwiesel ob češki meji. Tam so letos že desetij priredili tekmovanje. Tekmovalna trajdidja je tam doma. Telanovalci so imeli v&činoma la_stno orodje, ki ga je pregledala posebn'a komisija. Kontrolirala je lupilce, stehtala sekire in Izmerila toiporišča, pregledala motorne žage in izdajala enotno gorivo, ki je bilo obvezno. To je bilo potrebno zajadl tega, ker se nairireč dogaja, da tekmovalci uporabljajo zelo učinkovita goriva; tj. dodajajo benzol ali eter. Dalje se dogaja, da z demontiranjem ■ glušnikov zmanjšujejo odpor izpušiiih plinov. Vse to pa tli dovoljeno. Sodniško službo smo oi^ariizirali tako, da bi pri vsaki tekmovalni disciplini ocenjevala po dva sodnika, administracijo pa bi vodila posebna zapisničarka, ki bi s posebno gamituro' številk sproti gledalcem objavljala rezultate. To slednje smo morali zaradi nastalih težav pri organizaciji tik pred tekmovanjem opustiti. Ker nismo bili pravočasno obveščeni, da bodo priSli k vsaki disciplini še tretji sodniki smo postavili po dva sodnika is garniture, bi si je pri republiškem tekmovanju v Ljubnem pridobila vajo in znanje za pravilno ocenjevanje. Ker pa so na dan pred tekmovaj-Ljem prispeli še tretji sodniki, so se na pritisli le-teh in pa rta priti&k nekaterih vodij morali umakniti prvotno določeni sodniki. Organizatorji smo se zaradi nastale spremembe tik pred tekmovanjem znašli v precej težkem položaju. Zahvaliti smo se morali osmim sodnikom, ki so z razumevanjem sprejeli »razrešnico«. Tekmovalne propozicije iz lanskega tekmovanja na Bledu so dobile takorekoč veljavo »zveznih propozicij«. PO' ljubenskjh izkušnjah pa smo pj-opozicije dopolnili in popravili nekatere poitianjkljivosd, ki bi pri ocetijeT^anju povzročale nejasnosti in spore. Dopolnjene propozicije smO' organizatoni imeli za obvezne na II, zveznem tokmovanjii. Toda te nepomembne spremembe so povzročile pri nekaterih sodnikih in vodjih ekip odpor in nasprotovanje, ki je ogrozilo orgar)izaciii> tekmovanja in njegov potek. Po teh pojavih sklepamo, da je tekmovalni borbeni duh prehudo prevzel nekatere vodje in sodnike, kar je v naprej ustvarilo videa, da vsi tekmovalci ne bodo p&kazali svojega pravega znanja pri gozdnem delu, temveč le u&peiie nedavnega Lrcninga po starih propozidjah. l\idi v tem primem smo morali popustiti in opraviti tekmo'vanje po slabšem naCinu z vsemi starimi slabostmi. TekmovaMe discipline so bile: 1. sekanje s sekiro, 2. ciljanje s sekiro, 3. preprosti rez z motorno žago, 4. kombinirani rez z moitomo žago, 5. zaselc — smer, 6. podžagovanje — podiranje, 7. zinrtsiko drzanjc ali 7 b. drsanje bukovih oblic In 8. zlaganje in sortiranje cfeluloKnega lesa iglavcev. Tekmovalne discipline naj bi bile najboljša podoba praktičnega gozdnega dela, dejajiska preizkušnja znanja, spretnosti in storilnosti sekača. Zato ni zaželeno zgolj treniranje za tekmovanje po propozidjah, ker tak način priprave zgreši namen tekmovanja. Letošnje tekmovanje smo v primeru z lanskim spremenili. Iz Lanskoletinega smo izpustili ločno žago in ocenje-vajraje kolicine in dolžino gozdnih sortimsntov. V prihodnja telanovanja pa želimo vključiti ubodni rez z motorko in sekanje Ler žaganje z desne Ln leve, ter pismene teste z lahkimi vpraSajtji iz znanja o motorni žagi ter gozdnem delu. S tem bi oplemenitili tekmovanje z večjimi zahtevami glede spretnos'ti in teoreitičnega znanja sekačcv. Preozko razumevanje pomena tekmovanj gozdnih delavcev je največja nevarnost za to sicßr zelo dobro zamisel. Namen tekmovanj, ki nas je spodbudil, da smo Prvi trije zmj^ovaJd pri delu z motorkami (Foto: M, Ciglar) Tekmovanje v natančnosti pri prežagovanju z tnotorko (Foto; M, Ciglai-) se lotili ne posebno lahkega dela in orgaaizirali tekmovanja, je bila želja, da med gozdninai delavci poživimcn zanimanje za mehanizacijo in boljše ter učinkovitejše gozdno delo. V drugi vrsti pa smt> hoteli dati gozdinemu delavcu priložnost, da izven gozda na zanimiv način pokaže javnosti svoje uveljavljanje in napredek, saj marsikateri äe imajo ^•d^varj€^^ za neke vrste od »dima zasmrajene bajtarje«. Posrečilo se nam je, da smo dosegli, kar smo želeli. Organizirali smo tekmovanja in vsi gozdni delavci — ne le tekmovalci — pozdravljajo tako svoje uveljavljanje v javnosti. Lepe nagrade so poleg vsega dobrü spodbuda za vse, da se na svojem delovnem mestu neprestano pripravljajo na tekmovanje. S tem je hil .cilj tekmovanj dosežen! Teltmovanja pri goflidMh gospodarstvih ter äe posebej republiško tekmovanje so dokazala, s kakSnim zanimanjem so se gozdni delavci sekači lotili tekmovanja pod vodstvom in v tesnem stiku z našimi itiženirji in tehniki. Prav ta stik je nadv.se dragocen za Jiadaljnjo delovno povezavo in bo nedvomno pokazal uspehe. Tekmovanje je potekalo ob lepem jesenskem vrenienu, v prdepi blejski okolici. Stadion je bil slavnostno okrašen, vhod pa speljan skozi steno neo-beljenih smi'ekoxih debel. Številni gledalci so z zanimanjem spremljali tekmovanje in so si ogledovali razstavo motornih žag in gozdne mehanizacije, ki so jo prispevala podjetja: Agrotehnika, Hermes, Poljoo'pskrba in Unicomerce, ki so dala tudi nagrade in denar iskmovanje. Nagrade so bile naslednje: Za pirva i mesta motorne zage, za š. do 8. mestti denarne nagrade od 20.000 do 50.000 din, nadalje je bil dodeljen prehodni poikal, ki ga je doslej imelo GG Postojna, razen tega še za najboljšega motorista 50.000 din. Končno so bili i-azdeljeni kot tolažilne nagrade i ti^ansistorji in kot spominske nagrade žepni noži .ter lesene značke iz tisovine s trobojnico. Rezultati tekmovanja so bili nasledrfjj. V plasmanu posameznikov so se uveljavili tetanovalcL takole: 1. Anton Voir tz Hi-vaške s Gll točkami, 2. Ivan Robnik 12 Slovenije s 5Ö4 točicami. 3. Daniel TomaSie iz Slovenije s 594 točkami, 4. Stjepan Duh iz Hrvaške s 592 toöitami, 5. Nikola Vinko-vič iz HrvaŠke s 588 točkami, 6- Ivan' Puc iz SlO'Venije s 585 točkami, 7. Lovm Beznik iz Slovenije s ."iVS točkami, fi. Jože Le&kovec iz Slovenije s 53-1 točkami, 9. Ivan Kusturin iz HrvaŠke s 523 točkami in 10, Ivan Stimac iz HrvaŠke s 523 točkam.). Motoristi sekači so se kot posamezniki plasirali taJtole; 1, Ijovm Beanik iz Slovenije s 399 točkami, 2, Mihael Vinkovič iz Hr/aske s Sfil točkami, 3, Ivan Puc iz Slovenije s 359 ločkami. V ekipnem plasmanu so biU doseženi naslednji uspehi: L. Hi-vatska s 1791 točkami, 2, Slovenija s 1773 ločkami, 3, Srbija s 1328 točkami, 4. Bosna In Hercegovina s 1157 točkami it> 5. Cma gora s 772 točkami, Ing, Jurij Hočevar KNJIŽEVNOST DOLOČANJE KAKOVOSTI GOZDNIH SADIK Sclimidl-Vogt^ H.: Die Gütebeurteilung von Forstpflanzen. BLV, München, 191>1. Pri nas sploii ni ustreznih mecitvenih načel ža določanje kvalitete gozdnih sadik. Zato bo dobroj če s povzetkom opozorimo na omenjeno knjigo. Avtor obravnava vpliv provenience gozdnega semena na razvoj .sadik kaitor tudi vpliv ekološkiii čini-teljev in mineralnih hraniv ter razdalje presajevanja na kaiiovost sadik. Dalje obravnava možnosti za določanje kaitovosti sadik s l;ehtanjem Ln merjenjem posameznih delQ,v. Knjiga obsega 170 strani teksta, grafikonov in tabel, kjer je predočeno vec tiso-cev meritev. Kot kakovostna merila obravnava avtor: višino sadike, njeno težo (absolutno in na 1 cm dolžinel težo iglic, odstotek pora.sloisti z iglicami, težo korenine (absolutno in na I cm višine), lazraer.le med težo nadzemnega in podzemnega dela sadike, premer koreninskega vratu, razmerje med premerom koreninsitega vratu in višino sadike, število stransitih vejic, stwilo popkov, dolžino iglic, dolžino korenin, vsebino hranljivih elementov v iglicaii in njihovo razdelitev v različnih delih rastline. Kot vidimo, je kakovost sadike obdelana s toliko vldiifov, da v praksi ni mogoče vseh uporabiti za merilo pri sortiranju sadik, ker bi dobili neznansko veliko kakovostnih razredo-v, ki bi izgubili praktičen pomen, poleg tega pa bi onemogočili sortiranje v drevesnici. Zato predlaga avtor za praktično uporabo nekaj važnejših naka-zovalcev kakovosti sadike, ki jih prakilčno združuje. Za 4-letn6 smrekove presajenke predlaga kot- najuslne^rejša mertla: višino sadtkej njeno ležo, težo korenin, premer koreninskega vratu in odstotel!: korenin od celotne teže sadike. Razponi navedenih nakazovalcev so /brani v razpredelnici, Id ^o povzemamo. Viäina sadike Teža sad Teža k or. Premer '/n korenin maks. min. maks. min. maks. ! min. maks. ' mm. g g nmi % 20 26 10 12 2,0 7 4,0 46 20 25 43 15 IB 3,5 R 4,5 3B 20 3Ü 59 20 19 5,5 9 5,0 37 19 35 75 25 23 7,0 10 5,5 36 la 40 81 30 26 8,S 11 6,0 34 18 45 107 35 30 10,0 12 6.5 30 17 50 124 40 33 13,0 13 7,0 27 17 55 140 ■15 37 13,5 14 7,5 26 17 BO 156 50 40 15,0 15 26 17 Uporabna sim-fekova presajenka 2/2 mora imeti minimalno teža (v g), ki je enaka višini sadike (v cm) — 10; premer pa mora biti vsaj 1/10 višine (v cm) -I- 2 Teža dobre smrekove presajenke 2/2 mora biti (v g) vsaj enalca dvojni višini sadike (v cm) — 20, 4-leina smreJtova presajenka, ki je visoka 40 cm, mora imeti minimalno težo 40 — ]0 = 30 g, nadalje mora biti njen minimalni premer 4 + 2 = 6 mm in končao njena teža SO — 20 = 60 g. V praksi sortiramo sadike po višini, medtem ko premer debel ca in drugi kriteriji služijo predvsem kot meiila za. izločanje neuporabnih sadik (Skarta). Ta način sortiranja je pri nas primeren tudi za. bodofe, ker bi uvajanje novih meril zelo otežilo itritiCno sortiranje. Da pa bi Itakovost sadili pri prodaji vendar bolj strokovno ocenili, bi iz posamezne pošiljke vzeli povprečni vzorec 100 do 200 sadik, ki bi jiii analizirali tudj po drugih navedenih menlih. ^^^ ^ado S i m o n 5 i č O POZNEM DOBÜ IZ HRVAŠKEGA POSAVJA Hesmer, H.i Die Späteiche der S a v e n i e d e r u n g, Verhalten in der jugoslawischen Heimat und Bedeutung für die deutsche S ti elei c h en wir tschaf t, Forstarchiv, 7/1964. Avtor je lani aprila potoval po Jugoslaviji in si je v Posavju ogledal hrastove sestoje, Predvsem so je zanimal za gozdove poznega doba (Quercus robur var. ta rdi s-sima ali tardiflora, jelenščak, Späteiche), tj. dobo ve varietete, ki zaEne pomladanski razvojni ciklus 2—i tedne kasneje od normalnega doba. V precej obširnem članku, opremljenem z desettinrü fotograCijami in dvema tabelama, je skušal avtor opozoriti tia nekatere predmosti, ki jih ima obravnavana hrastova z\Tst v gojitvenem pogledu prav zaradi zakasnelega odgajijanja. V Zahodni Nemaj), v Porenju, imajo hude težave pri gojenju doba^ ki ga skoraj vsako leto na poinlad, takoj ko odžene, napade hi-astov zavijač (Tortiix viridiana), ponekod pa še veliki zimski pedic (Hibernia defoliaria). Škoda, ki jo povzročajo gosenice na pravkar odgnanih listih in poganjkih je zaradi trajnega objedanja tor lifcšna, da ogroža gospodarnost gojenja dobo vi h sestojev. Izgube so količinske (2—4 m^ na hektar) in kakovostne (detormaeija debel, posuti poganjki). Ker je razvojni ciklus škodljivcev", ki zgodaj obži^ajo hrastovo listje, kmalu končan, so priEad&ti pvedvsem listi osebki, lu rano odganjajo — v tem primeru normaIn.i dob, Nasprotno pa posamezna drevesa marijsl sestoji poanega doba v Porenju pralitLerio ne trpijo nobene ikode, saj so listi in poganjki v Času glavnega objedanja Se v popldh Zaradi neuspešnih in dragih ukrepov na področju varstva gozdov, s katerimi so posUuSaU reševati dobove sestoje v Nemčiji, se je- porodila n^sel za preusmeritev h gojenju poznega doba. Pri tem pa nastajajo težave pri csl^rbi z zad-iwtnirr.i količirami sadit-venega blaga. Ssstojev poznega doha je v Nemčiji selo malo in še tisti gozdovi, ki bi uteiiinili priti v požtev kot semenski, so- mlajäi in zvečine v zasebni posesti. Prav zato so postali sestoji poznega doöa v Pcsavjii naesikrtit za nemške gozdarje zeLo zanimiiT kot močan semenski vir Poskus 2 uvozom želoda poznega doba iz Jugoslavije leta ]9ü2 pa nI rodil želenih sadov. Težave, ki nastale, so bile predvsem organizacijske narave, Ce delo ni zelo natančno, je namreč precej težavno nabrati več želoda, ki bi bit zanesljivo le od polnega doba, Tti' zvrst je mogoče a gotovostjo deteiminirati le v Času listanja, in te ne poskrbimo že spomladi za poü'ebne priprave, je v jeseni težko dolotiti oziroma zagotoviti zanesljivo provenienco želoda. Večina člajika je posvečena opisu poiznega doba v Po.älwdb, ki je vidtm tja do jeseni, je zmanjšan prirastek. Pogosto .^premija ta pojav tudi občutno tizioloäko pešanje osebkov, ki je lahko izliodisče usodne sinrekove bolezni in Škodljivce. Nekatera sLai-ejSa opažanja opozarjajo na to, da v smrekovih gozdovih nahajamo osebkei, ki spomladi prej i>zelenijoi od dnigih oziroma smreke, ki se pozneje brstijo od driugih in da gre pri tem za dedno za&novano lastnost, ki vpliva na stopnjo občutljivosti pred spomiadan.skimi pozebarm. Čeprav sta znana švedska gozdarska geneülca Langtet in Kiellander končno posredovala celoco' dosedanjih tovrstnih spoznanj, sta se vendar dr. W. Langner, direktor inätituta za gozdarsko genetiko v Schmalenbecku in njegov sodelavec dr. K, Steni vendarle lotila novih sodobnih raziskovanj, da bi pojasnila, Itako se obravnavana lastnost smreke prenaša na potomstvo. Hkrati sta skušala odgovoriti na vprašanje, ali obstoja medsebojna povezanost med časom brstenja in drugimi znamenji in v zvezi s tcJTi presoditi prsmemtaost obravnavane lastnosti za prilagajanje smrekovih populacij Avtorja opirata svoja dogiianja na smrekove primerjalne nasade, osnovane na treh različnih Icrajih v pokrajini Schles wig-Hols te insk i. Raziskovanje se je nanašalo na &adike ok. IBO različnih smrekovih »sort'<, ki so bile leta 1959 oziroma 19G0 po-saje-nei na pbskusna polja s štirikratnimi ponovitvami. Smrečice so bile vzgojene iz seiTiena, kL je bilo nabrano bodisi s plus dreves bodisi v semsnsldh ses-tojih aU pa iz !iemena. pridelanega s subsponLanim lo-ižanjem posameznih odraslih osebltov, lä so se med saboj razIjlTOVaii glede na začetelt bratenja Znano je, da vejnv popki spomladi na smreki prej poženejo Jcot terminalni Ker so za usodo vano' se brstečih smre-lt zlasti pomembne poäkodbe, ki jih povzi-očajo pomladanske pozebe na terminalnih pogan j Wh, sta avtorja proučevala tudi vprašanje, kolikšna je časovna razlika m«d prebuditvijo popkov na bočnih vejah in na terminalnih vvSičliih. Ugotovljeno, prehitevanje na bočnih, vejah je znaSalo v vseh primerih 8 do 9 dn? in je potekalo v enem od treh poskxi&nih nasadov po regresijski premici, nagnjeni za 45". O We t ts tel nov i domnevi, da čas spomladanskega hrstenja uravnavata dve isto-smerno dolujoČi dedni zasnovi, sta imeJa avtorja sprva resne pomisleke, lajti variacija ni potekala stopničasto, linearnost pa opozarja na večje Število udeleženih dednih ciniteljev, S pomočjo raaiskovan.ja pa sta prišla pisca pozneje do spoznanja, da večinoma vendarle gre za addilivne genske učinke in da ni mogoče določiti sodelovanja dominance in epistaze. Proučevanje in primerjava sta namreč pokazali, da gre za skoraj lijieamo odvisnost potomstva od značaja obravnavane lastnosti pri zarodniluh, razen tega pa je vatiacijska širina pri starših ustrezala širirJ pri njihovem potomstvu. Dejstvo, da je bila varianca obravnavane lastnosti pri potomstvu ekstremno opret-deljenih zarod ni kov ožja kot pri smrekovih sadikah, ki so izvirale od intermediamih semenskih dreves, je pripeljalo pisca do predvidevanj, da bo selekcija glede na lastnost poznega torstenja naletela na določene omejitve. Vendar pa to še ne pomeni pomanjkljivosti j kajti pozno bratenje sodi v skupino značilnosti, ki jih z izborom le v določeni meri skusamo doseči in si pri selekciji ne prizadevamo spopcJnjevali je iz rodu v rod, Odvisnost variance od sredino v našem primeru opozarja, da omejeno število dednih činiteljev usmerja obravnavano lastnost. Avtorja sta nadalje ugotovila, da regresijska premica, ki predočuje primerjavo brstenja stranslcih vej v enakih nasadih v dveh razhčnih krajih, potoka položneje od 45®. Temu pojavu pisca nista našla pojasnila, vendar bi bila po našem mišljenju razlaga v upoštevanju ekoloških razlik med obema, med seboj oddaljenima poskusni nia centroma, čeprav ležita oba v mejah iste upravne enote (SchlesMfig-Hoistein) Nadaljnja raziskovanja so pripeljala do lugotovi've, da obstaja sigtiili-kantna kole racija med poškodbami od poznih pozeb in višinskim prirastkom, tako da se >'Sorte^' z večjim prirastkom pozneje brstijo. Ta prirastna prednost pa ni pogojena samo z manj.šimi poškodbami po spomJadanskih pozebah. Sezonski vegetacijski ritem smreke je nadalje koreliran ludi z odstotkom poznega lesa in zato tudi s specifično težo lesa. Posni smrekovi ekotipi imajo večji odstotek poznega lesa in vačjo specifično težo lesne gmote kot rani. To je razumljivo, ker rano brslenje ne pomeni le agodncjšega razvoja popkov ampak tudi prejšnji začetek kompleksnega procesa letne rasb, ki omogoča tvorbi zgodnjega lesa daljše obdobje in zato takemu lesu večji derlez. Ob upoštevanju večje varnosti pred poškodbami po poznih pozebah in prednosti zaradi hitrejše rasti bi pričalcovali, da bi omenjene lastnosti in iz njih izvirajoče posledice morale usmerjati naravni izbor v korist poznim genotipom na i-ačun ranih z morebibio izjemo n.a severnih in višin.skih legah, kjer rane '^sorte« lahko boije izkoriščajo kratico vegetacijsko obdobje. Vendar pa sedanja stvarnost ne potrjuje takšnega poteka selekcije, zato moramo domnevati, da pri uravnavanju madsebojnega položaja obeh smrekovih genotipov zelo verjetno sodelujejo še drugi činitelji, k j omogočajo zgodnjemu genotipu «i a ko vredno uveljavi ja nje. Avtorja dopuščata raalago tega pojava tuidi s pomočjo d trme ve, da izbor podpira intermedlaiTie genotipe, katerih potomstvo se odiikuje s širšo variacijsko amplitudo, Ker se obravnavane raziskave nanaäajo na sadike, ki so bile komaj 1 m visoke in so bile ra^en tega posajene 1,1. m do 1,5 m vsaksebi, torej za svojo starost prav na redko, mLo v poskusnih nasadih še ni prišlo do konkurence med smrečicami, kjer bi se mogla uveljavljati tekmovalno borbena prednost oziroma pomanjkljivost smrekovih genotipov. S proučevanjem poskusnih nasadov skozi nadaljnji razvoj tio morebiti mogoče pojasniti še druge značilnosti obravnavanih snu"eltovih genotipov pa tudi problem navidezne neskladnosti med ugotovljeno večstransko gojitveno in gospodarsko ter domnevno sclekcijsko prednostjo kasnega smrekovega e ko ti p a in med pojavom, da se le-ta ob ekoloških razmerah, ki so podobne sedanjim, ni povzpel do večinskega deleža ali. celo do popolne zmage v prirodnem i/boru v smrekovih sestojih. Končno naj opozorimo' še na zanimivo stališče naših dveh piscev s področja populacijske genetike, ki se pridružuje lUgoto.vitvam A. E. Squillacea, da je osebkom iz potomstva, ki se je razvilo iz seimena, nastalega v gozdu s prosto opcašitvijo, bolj upravičeno pripisovali sestrinski kot pa polsestrlnski značaj -n^i«-,, ing. Lvi, .t3 r 1II a r ZAVAROVANJE SMREKOVIH SADIK PRED VELIKIM RJAVIM RILCKARJEM Alf Bakke: »Langtidsvirkningen ved dypping av granplanter i DDT, og DDT + lindan for ä beskytte mor gnag av grans-nutebillen (Hylobius abietis L.). Članek je objavljen v: Det Norske Skogior-sksvesen, št. 68, snopič XIX, svež. 3, pp 181-1B7, Vollebckk 1964 (1 fotografija, 2 tabeli in 3 grafikoni). Podobno kot v Jugoslaviji in Nemčiji povzroča tudi na Norvešicem veliki rja\l rilčkar (Hj'lobius abietis L.) zelo občutno škodo na smrekovih sadikah prvo leto po njihovi presaditvi na teren, V mnogih primerih poškodujejo hrošči velikega rjavega rilčkarja smrekove sadike v nasadu tudi drugo in tretje leto. Zato skupine norveških gozdarskih entornologov zadn.ja leta ijitenzivno prouSujejo biološke lastnosti omenjenega škodljivca. Hkraii preizkušajo najmodernejše insekticide na osnovi preparatov DDT in' DDT ^ HCH ter trajanje njihovega učinkovanja na hrošče. Glavni pogoj za uspešno zatiranje škodljivcev je dolgotrajni učinek inseklicida (nad 1,5 Jeta), da ne bi bilo treba sadik ponovno škropiti. Poskusa so napravili kombinirano na terenu in V laboratoriju. Štiriletna smrekove sadike so tik pred sajenjem na tei-en pomočili v 1 in 2% vodno suspenzijo insekticida in jih nato posadili na posltusne ploslcve, ki so jih izbrali na treh, klima-tično različnih krajih Norveške.,. Insekticidi, ki so jih uporabljali, so bili čisti prašek DDT in pasta s 50% aktivne snovi ter prašek in pasta na osnovi preparatov DDT 4- lindan, od katerih st^ oba vselM>vala A'i% aktivne snovi DDT in HCH. V vsak insekticid so namočili po 3 sadik in so jih nato posadili na poskusni ploskvi. Prvo serijo so posadili maja 1956 na prvi poskusni ploskvi, drugo serijo pa oktobra 1960 na drugih dveh. Polovico sadik iz prve serije so izkopali maja 1957, drugo pa maja J958, Ij, po dveh letah in so jih prenesli v laboratorij ter so jih tam posadili v cvetlične lončke, Id so jih prekrili s celuloidnim cilindrom z radostnim zračenjem. V dru^ sei-iji so iaitopaii polovico sadik že po 8 mesecih, tj. maja 1961, ostalo polovico pa maja 1962 (po 20 mesecih) in so jo prenesli v Laboratorij v istih olfoliščinali kol. v prv^ primeru. Vsako leto so uporabili za kontrolo serijo neobravnavanih sadik Leta 1957 so v vsak cilinder spi.:stili po 25 hroščev, leta 1953 pa po 30 hraščev velikega rjavega rllčkai-ja. Posku&ne horšče so pregledovali vsakih 24 ur, dokler niso vsi poginili, HroSče so imeli za mrtve, ko so obležali paralizirani na hrbtu in se niso mogli ve£ hraniti ali gibati se. Vsi hrošči na obravnavanih sadikah so poginili, sadike pa so bile le neznamo poškodovajie, Dokazano je torej, da sü uporabljeni insek-ticidj obdržali svoj strupen učinek po eni in tudi po dveh zimah, ki. so jih sadike prebile v nasadu. Delovanje je sicer v drugtyn let.u nekolilw upadlo, vendar pa je preparat obdržal zadosten rezidualni aČinek. Na neobravnavanih sadilaih so ostali vsi hrošči živi in so skorjo na dsbelcih popolnonia uničili. Poskusi so pokazali, da med učinkovitasijo razlifinih jnsekticidov ni bistvenih razlik, nekolilio hiti-eje od čistega DDT je delovala mešanica preparata DDT In lindana. Niso opazili nobene razlike med uporabnostjo raznih kemičnih pripravkov za zavarovanje smrekovih sadik pred poškodbami velikega rjavega rilčkarja. Seveda ta ugotovitev veija za klimatične razmere zahodne in vzhodne NorveSke. Prav tako niso mogli ugotoviti blstveiiih razlik glede trajanja učinkovitosti različnih insekti-cidöv v krajih z različnimi padavinami tod 1955 nun v notranjosti dežele in 3071 mm Ing, Jože M.ulej OHRANITEV DREVESNIH GOB V ZBIRKAH Ing. Mihailo Petrovič: Zašlita karpoEora u zbirkama. Gla.anik muzeja šumarstva i lova, knjiga IL, Beograd 1962. Največji problem pri fitopatoloških zbirkah je vzdrževanje in ohranitev plodišč (gob), katerih podgobje povzroča trohnobo v lesu. Posebno velika so plodisča gliv, ki spadajo v družino hiknjičaric (Polyporaceae), Te živijo na drevju, in potem ko jih prenesemo v zbirke, jih napadajo in se z njimi hranijo števUne vrste hroSčev iz rodov XylographuSj Cis, Rhopalodontus, Ennearthron, V plodi.^čih (gobah) se razvije toliko rodov -omen.ienih vrst hrogčev, doMer ni goba popolnoma uničena. Hitrost propadanja plodišč zavisi od števila hroščev v njih in od hranljivosti gobe za hroSče. Včasih gobe proipadejo že v nekaj mesecih ali v enem letu. Ko naberemo gobe, jih je treba najprej dobro osušiti, Ce tega nimamo časa opraviti, jih moramo vlažne, okti'-žene in zdrave razkužiti s CSj v hermetično zaprtem zaboju iz pločevine, V njem jih pustimo 24 do 48 ur, Popolnoma suha plodiSča nato napojimo s pomočjo čopiča z lindanorn Ej^, ki ima 10% aktivne .snovi HCH. Razen lindana je učinkovit tudi nafci-ijev p en ta klor fenolat za pr&maz svežih gob, za uničevanje žuželk v n.iih kakor tudi pozneje za zaščito pred napadom žuželk, ker omenjeno sredstvo dolgo rezidualna deluje na škodljivce in na glive, Hočevar VPLIV MELIORACIJE TAl. NA GNILOBO GOZDNEGA DREVJA Seiht, G.: Zur Prage des Einflusses von Düngung und Melioration aui die Fäule von Wurzel- und Stammholz, Forst-wissensrhaJUiches Centralblatt, 1964/3—4, Gozdarski praktild pogosto kaj skeptieno presojajo, koristnost gnojenja in talnih melioracij, češ da takšni ukrepi pospešujejo gnilobo gozdnega drevja, zlasti v nasadih. Zato se je avtoi" s pomočjo Nemške raziskovalne skupnosti in ob sodelovanju dinigih uglednih strokovnjakov lotil proučevanja omenjenega problema, da bi mögel odgovoriti na vprašanje, kako vplivajo na drevesno gnilobo tla, ki so siromaäna s hranilnimi snovmi, humusom in vlago, in kako takšna, ki so jim btle dodane hranilne snovi ali pa so bila obdelana, Pri svöjom raziskovanju je pisec proučeval zlasti pojav in širjenje rdeče gnilobe (Fomes annosns Fr. Cooke, Trarnetes radiciperda Hartig). ki je glavna pavziočiteljica lesne gnilohe v stojefeni drevju. Kol nakazovalca te glive je .upošteval pojava, da prizadeta lesna saov potemni, tj postane rjavkasta in da se nato spremeni zgradba lesa. RažLikovalni material so izbrali glede na prizadeLost Jtorenin v 9 primerja In ih sestojih, tako- da so v vsakem objektu izkopali k&reninje 6 srednjih dreves. Za ugc^-tavtjanje gnilobe v štorih so posekali 633 dreves, razen tega pa so pregledali še 51? izvrtkov iz stoječih dreves 40 cm nad tlerni. Pri izbiri raziskovalnih osehkov so upoštevali debelinsko sestavo obravnavanih sestojev, 2a določanje razširjenosti rdeče gnilobe v deblu so razžagali 241 debel. Večina raziskovanj se je nanašala na mlajše sestoje v razvojni stopnji drogm'-njaka, nastale s svoječasnim sajenjem smreke, bora in japonslcega .macesna. Pri tem gre za obnioCje Lünetaurslce pušče, kjer tlem močno primanjkuje apna in d\iŽičnih snovi, nadalje za zahodno' pobočje goirovja Hansrück ter Iwnciio za nasade na sever-neiTi delu pogorja Egge. JMa.sade sO' v tek\i 30 let veCkrat pognojili z apnom oziroma 2 apnencem, z gojenjem lupine in z dodajanjem mineralnih gnojil Ca PKN sli pa Ca PK Wa suhih rastiščih so z gnojenjem donosnost japonskega mecesna več kot podvojili, smreke skoraj potrojili, boru pa so na ta način povečali donea za 30%. Pri tem je izboljšanje dušičnih razmer v tleh z gojenjem lupine učinkoviteje d-elo-Valo na prirastek kot mineralno gnojenje z diuäikom in kalijsm, Z dvakratnim prekopavanjem surovega humusa so dosegli le kratkotrajno povečanje prirastka, toda sestoji, ki so bili apnen), so dali po 25 le lih za 35% več lesa kot primerjalni. Uporaba pri rodnega apnenca, ki je vseboval tudi maio' tosforne ■kisline in dušika oziroma uporaba karbidovega apna se je občulno bolj obnesla kot žgano apno, Raziskovanja bora so pokazala, da so bile v nasadih, Id so bili gnojeni s kalcijem In nitrofoskalom oziroma razen tega še z gojenjem lupine, korenine bolj okužene a rdečo gnilobo kot v nasadih, kj niso bili gnojeni. Med tem ko je bilo v poslednjih 50% korenin zdravih, je biJo v pivo oroenjenton primeru le in v dmgem le 14% borov z neprizadetimi koren i nami. Pri japonskem macesnu so bile korenine £>o-gosl;neje in intenzivneje okužene kot pri boru, zlasti v nasadih, ki so bili gnojeni, kjer jc bilo le 2% zdravih, medtem ko je bilo v nesnojenih nasadih lft% zdravih osebkov. Se moGneje je bil izi-ažen opisani pojav pri smreki, kjer v gnojenih nasadih drevesom z zdravimi koreninami ni pripadalo niti i% osebkov, medtem ko v negnojenih pri dfi% smrek korenine niso bile prizadete. Raziskave niso mogle pojasniti, ali gre za vzrok ali za posledico v zvezi z ugotovitvijo, da je rdeča gniloba po-gojena z neustreznim razmerjem med težo koreninja in te£o nadzemnega deJa obravnavanih drevesnih vrst, tj. da je gniloba bolj prizanašala osebkom, ki so imeli težje korenine v primerjavi s tezo pripadajočega debla kot drugim k relativno lažjim koreninjem. Analize niso^ mogle potrditi domneve o medsebojni odvisnosti širine branik in stopnje okuženo.sti korenin z rdečo gnilobo, Medteni ko pi'i boru v nobenem primeru niso mogli ugotoviti, da bi rdeča gniloba iz korenin prodirala v štor, je bil to pri smreki in pri japonskem macesnu pogosten pojav, in to pri del^elejših drevesih občutneje kot pri tankih, Okužba je napredovala iz korenin v star hid'eje v drevju ra gnojenih zeraJjiŽčih kot na negnojenih. V japonskih macesnih m smrekah, ki sn bile posajene na prej preorana tla, je bila rdeča gniloba v štorih redkejša kot, pri drugih osebkih omenjenih \ts1, Id so biti posajeni na nepreorana tla. Nadalje je primerjava pokazala, da je rdeča gniloba tem hitreje napredovala iz korenin v štor, čim občutneje je bil z navedenimi ukrepi pospešen prirastek in čim manj enakomerno je biio povečanje branik. Raaiskovalt so tudi vi'zeli, ki so nastale v poskusnih borovih nasadih zaradi vetra in je na njih odpadla pribliJjio ena četrtina obravnavane površine. Drevje se ni moglo upirati vetru, ker je imelo gnile korenine. Velika večina omenjenih vrzeli je pripadtda gnojenim gozdovom, medtem ko so bili takšni ptimeri v negnojenih gozdovili le rediti. Pri tem so bili nasadi, gnojeni 2 lupino močneje prizadeti od tistih, kjer so bili uporabili mineralni du.Šik, T.udi sestoji, Ici so jim bili dodajali apno, so bolj trpeli ]cot neapnjeni. Diferonciacija drevja je bila v pi*vem primeru bitrejSa in število drevja pO' povi'sinsiti enoti nianjSe kot v drugem primeru S pr^» gledom podrtic japonskega macesna so ugotovili, da je bilo na gnojenih zemljiščih z rdečo gnilobO' okuženo dvakrat več osebkov tcot na negnojenih parcelah. Pri tem se je dodajanje mineralnih gnojil CaPKN očitno slabše obneslo kot uporaba gnojila Ca PK hkrati 2 gojenjern lupine. Primerjava različna gnojenih in obdelovanih ter negnojOTih 31-letnih .smrekovih nasadov je pokazala, da l azširienost rdeče gnilobe v prizemnih delih dreves ni toliko odvisna od različnih meiiorativnih ukrepov kot od prirodmh razlik med kakovostjo ^;emlitäc in od različnih prirastnih vrednosti, Tudi v 116-letnem. smrekovem sestoju, lä so ga pred 30 leti gnojili in mu obdelali ila, ni bilo mogoče dokazati, da bi različni načini redčenja, obdelave tal in gnojenja z raznovrstnimi apnenimi dodatki odločali o stopnji rdeče gnilobe v spodnjih delih debel. Glede na znamenja, ki napovedujejo rdečo gnilobo V deblu, se je bolezen V 116-Ietnih smreiwvih nasadih razširila praviloma nad 2 m, včasih celo do 30 m visoko v deblu, NUi različnim redčenjem niti apnenju niti obdelovanju tal ni mogoče pripisati vpliva na stopnjo in viSino okužbe v deblu, pač pa je bilo ugotovljeno, da je razširjenost te bolezni odvisna od kalvovosti prirodnih tal, tako je npr. smr^ltov gozd na parcelah a globolumi, enakomerno z vodo oskrbovanimi tlemi zadnjih 15 let za 40% več priraste! kot enak primerjalni sestoj na slabših tleh, hkrati pa je bilo v prvem 21% manj prizadetih smrekovih debel kot v sestojih na slabših lieh. Na podlagi opisanih raziskovanj je prišel avtor do zaidjučka, da sta pojav in širjenje fdeče gnilobe v prvi vrsti odvisna od prirodne kaltovosti tal. Čeprav melioracije tai neposredno ne povzročajo inEekt;ije, vendar pa s fiziološkimi motn.jami, ki jih povzročajo', povečujejo individualno dispozicijo, Itol: je mogoč? sklepati iz zelo spremenljive prostornirtske teže koieninsltega lesa icot ixwledice melioracij. Toda po-"veJani in neejiakomcmi prirastek, povzročen z melioracijskimi ukrepi, očitno pospešuje širjenje rdeče gnilobe v drevesu. Gospodarska Skoda je pri smreki in pri japonskem macesnu večja kol. pri boru in se s starostjo stopnjuje, g TRANSPORT LESA V GOHAH S HELIKOPTERJEM SamseL T.: T om m e r t r a n s p o 1-1 med Bell 204-B helikopter i Eifell terreng, Meddelelsei" fra det Norske Skogtorsoksvesen (Poročila Norveškega gozdarskega raziskovalnega inštituta), Št. 69, Vollebekk 1964, str. 197-253. Mednarodno priznani strokovnjak na področju gozdarske mehanizacije Ivar Satn-ser, profesor na gozdarskem oddelku Norveške kmetijske visoke šole in obenem šef odsel^a za izkoriščanje gozdov na Norveškem gozdarsJcem raziskovalnem institutu, je s svojimi sodelavci opravil obširne raziskave o uporabnosti helikopterjev pri transportu lesa. Rezultati teh raziskav so objavljeni v omenjeni publikaciji. Transport lesa s helikopterji je tipična oblika prevoza na kratke razdalje (največ 3-4 km) in se stroški z naraščajočo razdaljo zelo večajo. Pri tem je bistveno važna pravilna organizacija dela in čim večji iskoristek h el i kop ter j eve nosilnosti Zato je treba vsak tovor posebej tehtati S posebnimi vezmi povezan in na tleh pripravljen tovor pripne delavec na helikopterj ko se le-ta spiasti do višine, ki jo delavec le lahko doseže. Helijtopter dvigne tovor in ga prenese ter povezanega odloži na vodno gladino ob lesnopredelovalnem obratu ali ob kamionski cesli. Delavec v Čolnu Lovor razveže in vezi priložnostno pošlje s helikopterjem nazaj na seCišČe. Haziskave so po^ lia^ale, da tak način transporta za sedaj še ni elconomičen in da so stroški št? vedno 3—4-krat večji od stroškov transporta s konvencionalnimi prevoznimi aredstvi (traktorji, žičnice). Seveda pa pride helikopter že sedaj v poštev v območjih, kjer se transportni stroški z uporabo splošno znanih transportjiili sredstev preveč podražijo ali pa, kjer drugače iakoriščanje sploh ni mogoče. Delo je bogata ilustrirano in dopolnjeno z diagrami ter s tabelami. Za nas je eanirtiivo predvsem 7,ato, ker nam predočuje razvojne težnje mehanizacije v gozdarstvu in nas seanani s podatki o tem, s kakšnimi raziskavami se lahiio po svetii ukvarjajo gozdai"ske raziskovalne instituci.je, ker imajo na ra^pciago dovolj denarja. J. U de IZ SVTCARSKEGA GOZDARSKEGA LISTA Povzemamo nekatere pomembnejše članke iz lanskega letnika glasila Schweizeitische Zeitschrift tiir Foistw-esen. Rieben, Ed.: N a č r t O'v a n j e v hribovskih predelih (Planung im Bergland, 19fi4;R). Težave z gospodarstvom v gorskih predelih, ki so značilne za ves alpski svet, igrajo tudi v goratem delu Švice pomembno vlogo. Znani gozdar ekonomist in specialist na področju gozdarske ekonomike v gorsldh predalih, Rieben, priznava v Članku, da so omenjene razmere v švicarskih Alpah in v Juri še zelo neurejene. V pretelclosti so Švicarji zelo Inčilt gozdove v gorsJdh predellti (močneje kot pri nas). Ekstenzivne paše po neurejenih pašnildh in gozdovih pa še do sedaj niso pO'Vsod odpravili. Z indiustiializacijo dežele so odšli in odhajajo najboljši v dolino. Gore ostajajo prazne, nižinski predeli pa postajajo postopoma prenapolnjeni, Avtor se Vprašuje, kje v dolinskih predelih najti nadomestilo za izgubljena kmetijska zemljišča? Meni, da je vzhod v intenziviranju slabo oslo-bovanih pašniških objektov, kjer je mogoče povečati sedanjo proizvodnjo za 4f]%, in to z vlaganji od izl^upička za prodano zemljo v dolini- Potrebna je državna pomoč za oprenio življenja sposobnih gorskih .obratov, organiziranih na osnovi zadruŽniStva, Intenziviranje gospodarjenja z gozdovi z razširjeno mrežo cest pomeni nov vir dohodkov za hribovsicega prebivalca. Z uspehom na po-dj-očjii kmetijstva in gozdarstva bo tudi turizem zaživel in olajšal obstoj hribovcev. Naleta družbe je, da vrednoti gorske in hribovske predele s tamkajšnjim gospodarstvom kot sestavni del svojega gospodarstva, ki pa ga ne gre podpreti samo z denarjem, temveč ga je mtenzivno vkljačiti v švicarsko delovno skupnost. Ta ukrep je nujen, izvedljiv pa je s pomočjo trajne krepitve hribovskega gospodarstva in na osnovi temeljne spremembe v strukturi sedanjega gospodarstva in pravilnega kompleksnega načrtovanja MI i n I e k BosshciTd, H. H,: Od lesa do uporabne surovine (Vom Holz zum Holzwej-kstoff, 1964/6-7). Les je heterogen material zamotane in variabilne kemične sestave ter različne mikroskopske in submikrosIcopsJce zgradbe. Celo posamezne lamele ceUčnih sten se razlikujejo po vsebini cduloze in lignina kot tudi po orientaciji cenovnih sestavnih del&v. Makroskopsko je hcterogenost vidna predvsem v različni struloturi ranega in poznega Jesa, kar daje lesu značilno teksturo. Kot industrij ska surovina ima les poleg mnogih dobrih lastnostj tudi poma.nj-kljivosli. Predvs&m je tveba omeniti njegovo higroskoplinost in z njo zvezano krčenje in nabrekanje lesa, ki sta v raznih smereh zelo različni ter nepravilnosti V Einatomski zgradbi, kot so zasukana vlakna, reakcijski les itd, Vse to otežkoča uporabo lesa v serijski proizvodnji na tek^ocem tralcu. Pri vezanih in mizarskih ploščah, lasovinskih in ivernih ploščah so te pomanj-kljivcffiti precej manj izrazite. Ti proisvodi so znatno sUbilnejši in predvsem homogeni. Wjihova kakovost je v veliki meri odvisna od kvalitete umetnih smol, ki jih uporabljajo pri tovrstni proizvodnji. Kot surovina za. predelovalno industrijo imajo tj proizvodi velike prednosti pred naravnim lesom j M oži na IZ ZGODOVIN K NAŠIH GOZDOV DOLENJSKI GOZDOVI V TEREZIJANSKEM KATASTRU Značaj Ictrc^jjanskcga. katastra V zvezi z davčnimi vefovmami Marije Terezije je bil sredi XVIIl. stoletja izveden popis zemljiSč in njihovega donosa. Namen popisa je bil zajeti vsa zemljišča, Id naj bi bila v bodoče podvržena zemljiškemu davku, med temi je bila do tedaj v znatni meri davka prosta posest zemljiških gospostev (domlnijevl. Ta reforma davčnega sistema je 7Jiana kot davčna rektifikacija, rezultati popisa pa se označujejo' Lud i kot terezijansld kataster Prvi cesarslti patent, ki je predpisoval napovedi vseh zemljišč, njihovega užitka loi- urbarskih dajatev zaradi ureditve katastra in uvedbe davčne enskasti, je hil izdan 1 1747 {!). Dodana so mu bila navodila in obrazci za te napovedi, ki naj bi bile vložene v dveh mesecih fio objavi patenta. Najbrž se patent i^ 1, ]747 nI da! izvesti, kajti v naslednjem letu so bili izdani novi predpisi in novi obrazci, Kačin izvedbe popisa zemljišč iti njihovih užitkov je bil za bivšo Kranjsko doloCen ss patentoma od 23, aprila in 20. avgusta IT^B; izdala jih je takratna deželna vlada, kameralna, komercialna in politična reprezentanca v Ljubljani (2). Patent od 23, aprila 174S je predplsox'al obrazce, na katerih so morali docniniji predložiti napovedi (fasije) svojih lasinih (dominikaliiih) ter podložniških (ruiitikalnih) zemljišč. Napovedi o podJozuiških zemljiščih naj bi vsebovale cele vasi, četudi so bOe razdeljene na več zemljiških gospostev, napovedi o posesti dominijev pa naj bi nbsegale vsa njim pripadajoča zemljišča. Poleg va.škega Župana ih zapriseženih mož bi morali napovedi sopadpisati uradniki zemljišldh gospostev in zeinljiški gospod, ki mu je pripadalo več kmetij v vasi. Rok za predložitev, določen v prvem paientu, je bil 1Ö, junij 1.74B, V napovedih je bilo treba navesti podatke glede posameznih zemljiških kategorij, njiv, vrtov, travnikov, pašnikov in gozdov; za vinograde so bile predvidene posebne napovedi. Gozdovi naj bi se ločili po vrsti lesa v take s trdim lesom, hrasti in bukvami, z mehkim lesom, jelkami, smrekami^ bori itd, t^r s hitro rastd snega in vetra itd,), saj en.i kot drugi odvračajo pragozdno biocenozo od njenega harmoničnega razvoja. Pragozd j« torej definiran kot gozdna vegetacija, ki se je glede sestave drevesnih vrst, zgi-adbe in rasti brez človekovega delovajija in le pod vplivom klimatskih faktorjev izoblilcovala kot končni člen, Takšno razumevanje pragozda nam jasno kaže pomembnost njegovega raziskovanja. Skušali smo proačiti dinamiko višinske rasti bukve in jelke v raznih dre-\'es(nih razvojnih dobah v pragozdu na Pečkah, in to glede razvojne dinamike pragozda, jo primerjati z razvojem gospodarnega gozda in napraviti gojitvene sklepe. ♦ Skrajšana diplomska naloga iz inštituta za gojenje gozdov Biotehniške faltul-tete v Ljubljani- Rezultati, ki ugotavljajo začetek in trajanje različnih razvojnih dob drevesa in. v&likost viši^nskega prirastka v njih, imajo trojno prednost pred iablič-niini podatki, kajti: 1. ugotovljeni so v naših razmerah; 2. analizirana drevesa so izbrana v okolju, ki jim je omogočalo nemoten naravni rajrvoj; 3. nanaäajo se na fiziološkoj ne pa na gospodarsko starost drevja. Metodika dela Za analizo izbrana drevesa so büa posekana na otjmočju KGP Novo mesto, upi'ava Poljane, v 36. oddelku, ki je do leta 1946 spadal pod bivši oddelek 1, kamor je bil od L 18S4 zajet ves pragoadni kompleks. Tja je piijpadal tudi sedanji pragozd {odd. 37) s površino 64 ha in ga 1. 1946 niso prizadele velike sečnj«, ki niso prizanesle ostalim delom bivšega oddelka 1. Ker je sedaj iz razumljivih razlogov sleherna sečnja v pragozdu prepovedana, izhaja ves za analizo izbrani material iz bivšega pragozda in ga lahko spcriÖö velike starosti osebkov in razmeroma kratke dobe po sečnji še vedno lahko imamo za pragozdni material. Za proučevanje razvojne dinamike bi bilo sicer primerneje izbrati eno ali več glede zgradbe in razvojne stopnje enakih ploskev in opreti sklepe na vse osobke na objektih — od mladja do najstarejših dreves v dobi staranja. To bi omogočilo veliko jasnejšo podobo socia^lnih odnosov med bukvijo in jelko in med osebki v okviru vsaie teh vrst. Žal pa je bila naravna zgradba pragozda z omenjeno sečnjo tako porušena, da izbira takšnih, ploskev ni bila mogoča. Zato smo izbrali 'posamez)ia tipična drevesa v še nedotaknjenih skupinah. Vendar pa smo pri tem morali upoštevati zahtevo po om bolj strnjenem sečišču in Čim ugodnejših spravilndh razmerah, saj je pri izdelavi napadlo nad 30 m* zelo vrednih sortimentov (fumii-, luščenci, žagovci L). To je oviralo sek-donjranje, ker smo morali dolžine sekcij prilagajati določilom standarda, razen pri vrhu in korenovcu, kjer smo sekcionirah po preudarku. Izbrali smo 13 dre^'es (6 jelk in 7 btikev), kot tipitme predstavnike pragozdne po'pulacije glede na starost an socialni položaj. Zaželenih je bilo čim več starih osebkov, ker analiza njihove rasti daje najboljšo podobo razvoja v vseh dobah. Vendar pa so bile takšne jelke v odd. 36 zelo redke, bukve, starejše nad 200 let, pa so bUe večinoma že voille, torej za analizo neuporabne. Ker je za jdko zlasti značilna, in zanimiva mladostna doba, smo izbrali "vred podraslih jelk in kapnikov, medtem ko smo analizhali Ic nadrasle bukve. Drevesa smo oštevilčili, še stoječim skicirali krošnje s severne stranj, ker so bile variance v simetriji od tajn najbolj opaline. Zaradi lažje primerjave z biološkega vidika siino krošnje ocenili po klasifikaciji, ki jo je izdelala organizacija lUFRO glede na pripadnost sloju, razvojno težnjo in dolžino krošnje. Na prerezih smo na reprezentančnem ladiju prešteli branike in tako določili starost ter količine desetletnih prirastkov. Ker smo se iz tehničnih razlogov niorali omejiti na manjše število dreves, smo za dopokulo proučevali debelinski pi-irastefe še na 23 panjih (15 jelovih in 8 bukovih) najstarejših dreves, ki so bila tam posekana leta 1946 ali pozneje. Pii tem smo se oprli na predpostavko, da je med ^'išinskim in debehnskim j]rirastko;n določena zveza. To smo pozneje tudi — vsaj za jelko — dokazali pri analizah dreves. Rezultati analiz Jelka S pomočjo podatkov, ugoitovljenih s sekcioniranjem, Stetjeim branik in desetletnih debelinskih prirastkov smo za vsako obravnavano drevo skonstruirali krivulji viSinskega in debelinskega prirastka in z njuno pomočjo ugotovili dobo čakanja, starosti in dimenzije na prehodih iz enega sloja v drugi ter začetek in trajanje razvojnih dob drevesa. Doba čakanj a. Z gojitvenega stališča je zlasti zanimiva lastnost jelke, da lahko čaka pod krošnjami višjih dreves tudi po več desetletij, ne da bi pri tem opešala njena vitalnost. To stanje je nekakšna letargija, kajti vsi najpc^ trebnejši ävljenjski procesi potekajo, čeprav jelka skoraj nič ne pmrašča. Tedaj je najpomembnejša vloga jelke v zaščiti tal in vplivu na pritalno klimo. Tipičen primer je najstarejša (320 let stara) jelka, ki je v 125 letih čakanja zrasla le 4 m visoko in je' dosegla debelino 5,3 cm. Zanimiva j^ primerjava -AO - 30 < ■LH Grafikon I, Primerjava ta-blične in ugotovljene višinske krivulje za najstarejšo analizirano jelko ---tablicna VREDNOST — analitična VREDNOST 200 30Ü LET s tablično krivuljo višinske rasti (Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik, Lj., 1961, Str, 308). Njeno koordinatno izhodišče smo prestavili v točko, kjer se za višinsko krivuljo obravnavana jelke konča doba čakanja. Obe krivulji skoraj enako potekata do konca mladostne dobe. Torej 125-letno čakanje pač ni prav nič vplivalo .na poznejšo vitalnost jelke. To ugo-tovitev potrjuje tudi primerjava tabbčnih pdalkov z di-ugirai viSinäkiim krivuljami analiziranih dreves. Doba čakanja, ki traja tako dolgo kot obhodnja za jelko II, bonitetnega razreda, tofej ne vphva na jelkino vitalnost. To potrjujiejo tudi a^nalize debelinskega prirastka na starih panjih. Doba čakanja v večini primei-ov traja od 80 do lOO let, ekstremne vredjnosti pa segajo do o-k. 160 let. Tako veUkih Številk doslej v literaturi še nismo našli. V ugi>dnih svetlobnih razmerah te dobe sploh ni ali pa traja kvečjemu 10 da 20 let, tj. tako dolgo, dokler jel&ica ne preraste zeliščne plasti. Dobi Čakajija navadno sledi živahen visinski prirastek —■ prava mladostna doba. Na deblih pogosto kažejo raejo med njima nenavadno gosta vi"etenca suhih vej. Tam se jelke tudi rad loteva rak, ki je drugače v pragozdu razmeroma redek pojav. Doba čakanja je le del mladostne dobe in lahko odloči'Ino. vpliva na njeno trajanje in na začetek naslednjih dveh dob, tcda pozne j äi rastni uspehi (višinski in debelinski prirastek) od nje niso odvisni Mladostna doba obsega Čas od nasemneiiitve do tedaj, ko začne visinski pi-jrastek peäati in se 7^Čne debelinski prirastek večati. To je dejansko doba borbe za Življenjski prostor in svetlobo. TNTje.no trajanje je odvisno zlasti od svetlobnih razmer in od rastne dinamike. V razpredelnici so navedene mladostne dobe obravnavanih jelk in viSine ter debeline, ki so jih jelke v teh dobah dosegle. Mladostna doba pri jelkah 5t. 4, 5 in ß še iraja. Jelka ät. 1 2 3 i .•j C Mladostna doba (let) 9.5 65 B2 150 161) IßÜ Višina (m) 25 22 18 17 16 11 Premer (cm) 40 31 19 27 21 26 V mladostni dobi jelka prodira iz spodnjega v srednji sloj; vzpenja se po svetlobnem jašku, brž ko se ji ponudi priložnost. Pet do dvajset let pozneje, ko jelka doseže srednji sloj, ]>ostanG krivulja viSinskcga prirastka nekoliko položnejša na račun razvoja asimilacijskega aparata in povečanega debelinskega priirastka. Tudi v tej dobi je jelka izredno plastižna in še pri starosti 150 let zelo tenkočutno in odločno reagira na spremenjene svetlobne razmere, Pri nekaterih osebkih se po obdobju intenzivne višinske rasti ponavljajo dobe čakanja, le-tem pa zopet sledijo obdobja sunkovite višinske rasti. Analize so nam pokazale za mladostno dobo dve polji zgostitve, prvo med 90, in 115. letom in diTigo med 170. in 190, letom, medtem ko ttaja ta doba po tablicah le 50 let. V prvem polju so osebki z razmeroma normalnim razvojem, ki pa še vedno zaostaja za tistim v gospodarskem gozdu, v drugem polju pa so jelke z zaviranim oziroma preprečenim razvojem. Na dolžino mladostne dobe torej odločilno vpliva dolžina dobe čakanja. Intenzivnost rasti je v preostalem delu dobe pri vseh osebkih presenetljivo identična in se ujema s tabHčmmi podatki, V tem obdobju je najbolj poudarjena notranja ritmika višinske rasti jelke. Za dobo optimalne rasti je značilno blago pojemanje višinskega in krepek porast debelinskega prirastka. To je doba maksimalne proizvodnje. Njen začetek in trajanje predočuje grafikon št, 3. Najmanjše so vredtiosti za gOEipodai-aki gozd: začetek pri 50, letu in trajanje 60 let. Ostali piLmeri nam kažejo za začetek dve polji zgostitve, ki sta pogojeni s trajanjem dobe Čakanja, prvo med 90. in ilO, letom, drugo med 170. in 190. letom, obakrat s tendenco proti desni, Meje trajanja so v obeh poljih 50 in 80 let, v drugem je nekohko očitnejša tendenca navzgor. Upoštevati pa je treba dejstvo, da je bilo število analiziranih dreves in panjev razmeroma majhno. Ob zaključku mladostne dobe jelka dosega ok. Yi svoje končne višine, v dobi optimahie rasti pa je višinski prirasf^^ Se bolj tog in pri veČini osebkov enako poteka. Doba staranja je obdobje postopinega približavanja fiziolcški smrti. Vitalnost, višinski in debelinski prirastek tedaj zelo upadejo. Njeno dolžino določajo predvsem činitelji okolja, ki vplivajo n.a vitalnost jelke. Njenega trajanja nismo mogli natanko ugotoviti, ker so bili vsi analizirani osebki živi podrti in &mo se 2ato omejili le na obdobje, ki ga je bUo mogoče neposredno I -30 < z •tn Graülion 2. Primerjava ta-blične (Gerhardt, blago redčenje) in ugotovljene višinske lifivulje za najstarejšo analizirano bukvo -20 ---tablicna vrednost - analitična VREDNOST 200 300 LET H- dokazaü, medtem ko je dejanska doba staranja verjetno daljša za nekaj desetletij. To dejstvo in majhno ätevilo vzorcev dopuščata možnost, da. je končna grupacija nekoliko, toda ne bistveno drugačna, kot jo Icaže grafikon Št. 4. Prvo polje zgostitve je med 170. in 390., dioigo pa med 240. in 270. l&tom Starosti, Izmerjena. dolžina dobe maša od 40 do 80 let, kolikor pa lahko s'klepamo iz analize panjev, se lahko zavleče tudi do 120 let in verjetno se dlje, V dobi staranja višinska rast močno niha in je za posamezne oseibke zelo r^azlična, ker je odvisna od njihove vitalnosti in neposrednega vpliva okolja. BuJceu Časovni odnosi med višinskim in debelinskim prirastkom so pri bukvi veliko bolj zapleteni kot pri jelki. Imamo namreč opraviti z razUčnimi primeri kulmmadje višinskega prirastka pred debelinskim, kar je pri jelki pravilo, s sočasno kulminacljo obeh iz z obratom, ko debelinski ipriraatek kulminira med 20. in 40. letom, viainski pa šele pri 90. letu. Zato za bukev delitev na obdobja po istih metodah kot pri jelki praktično ni mogoča. Na podlagi največjega debelinskega prirastka smo določili le dobo optimalne rasti, ki nas najbolj zanima Bvilcev v mladosti ne prenese dolgega aasenčenja. Ta bistvena razlika med bukvijo in jolko n.ajn daje pojasnilo, zakaj je v pragozdu v fazi mladja 95% in več bukve, medtem ko se končno stanje približa razmerju 50 : 50, Ker jelke lahko čakajo, se sčasoma skoraj vse po'vzpnejo v gornji sloj, bukev pa ne more čakati, zato vsi osebki, ki nimajo dovolj sv&tlobe, propadejo. V vseh primerih je krivulja bukove višinske rasti bolj strma od jelkine, največja razlika pa je v prvih desetletjih. Višinske krivulje osebkov, ki so ves čas dominirali, ao rahlo uslo-čene, pri bukvah, ki so v&o svojo energijo porabile za prodiranje v gornji sloj, je močneje poudarjen potek krivulje, podoben črki S, Spodnji konkavni del krivulj priSa o težkih razmerah in o borbi ?,a prostor v mladosti tja do prehoda iz drogovnjaka v debeljak med 50. in 60. letom in pri višinah ok. 10 m. Ta borba bukve tako oslabi, da je zelo poudarjen tudi konveksni deil krivulje, ki že razmeroma zgodaj nakazuje do'bo staranja in občutno upadanje vltalaiosti. Doba optimalne rasti bukve začne sicer v široki časovni Ta2inakinitvi, vendar ima le eno polje zgostitve^ in sicer med 50. in 80. letom Bukev namreč ne more Čakati kot jelka. Zgostite\' traja od 30 do 60 let. Za določanje dobe optimalne rasti smo porabili krivulje debelinskega prirastka, določene s pomočjo panjev. Se teže je opredeliti za bukev dobo staranja, kajti osebki, ki so starejSi od 200 let, so bili večinoma votli. Analizirane bukve so zato stare ok. 150 let, najstarejša ima 215 let. Zato ni bilo mogoče priti do ustreznih sklepov o dobi staranja bukve. Bvikev ne more pogrešati svetlobe, zato je njena visins'ka kri'vrulja bolj toga kot jelkina, vendar smo ugotovili, da je pragozdna bukev v tem pogledu presenetljivo elastična. Gre torej za lastnost, ki je doslej tej dreve&ni vrsti nismo pripisovali. Zapovrstna številka bukve 7 a 9 10 11 12 13 Kulminac, viäin, prir. pri ]etih eo 100 40 70 100 90 7Ü Kulminac, debelin prir, pri letih 6Ü 150 70 — 70 20 100 Iz razpredelnice vidimo, da kulmmacija bukovega višinskega in debelinskega prirastka lahko obsega dolga obdobja. Za dmninantne osebke se vedno velja pravilo, da višinsJd prirastek kulminira nekaj desetletij pred debelinskim, vendar veliko pozneje kot v gospod a rsken:i gozdu Zelo zanimive podatke nam daje analiza panja 300-lelne bukve. Njena kulminacija debelinskega prirastka pade v obdobje med 200, in 250. letom, in sicer z vrednos-tmi, ki se ne zmanjšujejo in zato krivulja poteka premo. Očitno je, da je bila v omenjeni dobi rast v višino v glavnem že zaključena. Skoda je, da nismo mogli analizirati višinskega prirastka te 300-letne bukve. Zanimiv je pojav --škrbine« na kriiailjah debelinskega prirastka, tj. nenadnega padca in prav tako naglega vzpona za vse analizirane bukve in, tudi za večino panjev. Ta pojav je v ublaženi obliki opazen tudi na kinvuljah višinskega prirastka- Izjemi sta le dva osebka. Prvi z zelo zgodnjo in drugi z zelo pozno kulminacijo deSelinskega prirastka. Pojav je trajal od 20 do 40 let, nato pa potekajo krivulje zopet popolnoma normalno. Zanimivo je, da je pojav pri vseh oöobkih nastal skoraj istočasno, tj. prek ok 90 leti. Zato bi ga morda lahko ra?,ložili z vplivom prehodnih klunatičnih spiememb. Bukev m j&lka Za analizo razlik v višinski rasti smo imeli žal le maJo gradiva, vendar pa je bilo dovolj tipično in nam je zato omogočilo primerjavo razvoja bukve in jelke v pragozdu. Pri jelki imamo lahko opraviti z dvema razii'mima primeroma, v enem Čaka Jelka pod zastorom kroSenj, v dfugem je že od zaCetlia rasla v ugodnih svetlobnih r.a23nerah in ji je bUo že v mladosti zagotovljeno dwolj svetlobe za nemoten razvog. Tudi pri bukvi sreči-ijemo podobne primere, vendar niso talto izraziti. V pi-vem primeiu je büo drevo vedtno dominantno, v drugem pa se je borilo za življenjski prostor in je zato porabilo večji del svoje energije. Wa osnovi primerjav tabli&uh krivulj za btike^ in jelko v pragozdu ni mogoče priti do sklepov, kajti tam ni redčenj in di-evje je prepuščeno prirod-nemu razvoju in svoji notranji ritmiki, ki je v obravnavanem okolju mnogo očitneje izražena kot v gospodarskem gozdu. Jelka razvija izrazito sunkovito višinsko rast, njen začetek je odvisen, od trajanja dobe čakanja. Doba najintenzivnejše višinske lasti je v piimerjavi s starostjo, ki jo jelka doseže, razmeroma kratka in traja 30 do 40 lot. Nasprotno pa dominantne bukve mnogo zložneje in dalj časa priraščajo v višino, tj. 60 do 80 let Jelke, ki imajo dolgo dobo čakanja, dohitevajo dominantne bukve v višini sele pri starosti ok. 200 let, ko vitalnost poslednjih že močno upade. To srečanje se dogaja v višini ok. 30 m, ki je za bukev v obravnavanem primeru najvišja, medtem ko jo jelka končno preraste za 5 do 10 m. Jelke, ki rastejo v ugodnih svetlobnih razmerah, prehitijo bukve že zelo zgodaj, ok, 30, leta, tj. 20 do 30 let prej, kot bi pričakovali glede na potek ta- Grafikon 3. Začetek in trajanje dobe optimalne rasti za jelko s of < o UJ CÜ C5 ^ S S 200 120 O 100 • o 200 2S0 ZACnCK DOtfE CPTIMftLWE RASTI JELKE PRi ^iTAUaUl (LET) blične krivulje. Višinske krivulje takih jelk imajo obliko stegnjenega in strmega S, ta mu je zelo podobna krivulja taksnih bukev, ki so se vedno borile za prostor v sovladajocem sloju iti imajo zato začetni in končsni del močneje poudarjen. Zanimiva je ugotovitev, da je doba najtntenzivnejše višinske rasti takih bukev popolnoma enaka dobi dominantnih osebkov. Vrzeli, kjer je več svetlobe, veliko bolj ustrezajo poml.ajevalnim zahtevam bukve, zato tam jelka ne more tekmovati z bukvijo in so le redki, primeri, da jelka že v zgodnji mladosti energično starta. Gojitveni sklepi Analize v pragofzdu nam omogočajo brez starostnih omejitev proučevati rast drevj.a v okolju, ki jc- lomogočajo nepretrgan naraven ra?voj in to v eko-loekih razmerah nagega ozemlja. Ker je jelka skromna glede potreb po svetlobi, se pomlajuje posamično ali kvečjemu v manjših vrzelih, v večjih jo namreč bukev odlotno spodriva. Tablima krivulja viSimske r-asti je zelo podobn.a krivuljam analiziranih osebkov, ve-ndar le v obdobju naj intenzivnejšega višinskega priraščanja, ki sLedi dobi čakanja. Pri normalnem razvoju je torej ritmika v tem obdobju notranje pogojena in v glavnem ni odvisna od zunanjih vplivov, V primei^avi z gospodarskim gozdom obdobje največje vi.šinske i-asti v splošnem ni raziliično, ne glede svojega trajanja, ne glede kakovosti proizvodnje. Pri ■a < ■2G0 -110 IrÜ t 1QD 150 500 asa Grafikon 4. Začetek in trajanje dobe staranja aa jelko ZAČETEK tOSE STACAUJAJEUE Pßl STAROSTI (lET) iem je pomembno, da se njegov začetek lahko zavleče za dolžinO' celotne ob-hodnje, ki pripada jelki v gospodarskem gozdu. Ce jelko v dobi najintenziv-nejše višinske rasti ovira pomanjkanje svetlobe, to še ne pomeni njenega propada, ker še doi staros.ti 150 let prožno reagira na povečano svetlobo. Seveda pa se zastoji v rasti kažejo na poslabšani kakovosti jelovine (kolesivofit). Last-nos-t, da lahko čaka, zagotavlja jelki izredno pomembno vlogo pri oblikovanju zgradbe prebiralnega gozda. To njeno plastičnost pa je mogoče prav dobro uporabiti tudi pri skupinsko postopnem načinu gospodarjenja. Za jelko v pragozdu amo ugotovili naslednje lastnosti; 1, Pomlajuje se v manjših vrzelih aJi posamično. Kjer je svetlobe dovolj, z bukvijo ne more tekmovati. 2 Doba čakanja je lahko za jelko celo daljša od njene obhodnje v gospodarskem. gozdu. 3, Doba Čakanja kot del mladostne dobe vpliva na začetek drugih dveh dob, vendar pa ne na njuno trajanje in na pripadajoče drevesne višine. 4, Trajanje na j intenzivnejše -iišinake rasti se od tabldčnih podatkov v glavnem ne razlikuje. Ritem se v tem obdobju ne spreminja. 5, Ce so jelki že od mladosti omogočene ugodne svetlobne razmere, v vsakem primeru prekosi bukev v višini že pri 30. letu. S. Pri jeiki je zveza med višinslcim in debelinskim prirastkom pravilnejša kot pri bukvi. Pragozdna bukev vstopa v inicialno razvojno fazo pragoiJda nekoliko pozneje kot jelka, tj. šele takrat, ko je stopnja propadanja že toliko napredovala. da so. svetlobne razmere po&tale že ugodnejše. Bukev se pomlajuje sku- Propadale starega in porajanje novega (orig.) pinsko v večjih ali manjših jedrih, ki imajo v središču izrazito enadoben zna^ Čaj. Kljub temu pa dinamika bukove višinske rasti v primerjavi z gospodar-sliim gozdom opozarja na njen v pragozdu nekoliko poudarjen sencoljuben značaj, ki je opazen v nekoliko izrazitejši začetni stopnji krivulje in pomika začetek dobe najintenzivnejše višinske rasti tja do 80. leta. V gospodarskem gozdu začenja ta, doba med 30. in 40. letom, pragozdna bukev pa ostaine v tej fazi Se enkrat dalje. Krivulja višinske rasti je v primerjavi s tablično vedno položnejša in z njo v nobeni fazi ni identična, V zvezi z različnimi potrebami po svetlobi je krivulja višinske rasti prago^:dne bukve bolj toga kot jelkina, vendar pa je še vednO' presenetljivo prožna, kajti v pragozdu lahko buke\f premakne čas svoje kulminacije vižinskega prirastka v mejah razdobja med 40. In 100. letom. Te lastncsti bukvi doslej na splošno nismo pTipisovali. V borbi za prostor v gornjem sloju, kjer je najosti'ejsa in lahko traja do prehoda iz dro-govnjaka v debeljak, lahko ogrožene bukve svojo višinsko krivuljo občutno zvišajo. Pri pragozdni bukvi smo torej ugotovili naslednje lastnosti; L Pomlajuje se v večjih jedrih kot jelka, tj. pri ugodnejših svetlobnih razmerah, 2. V pragozdu uveljavlja bukev nekoliko sencoljubncjši značaj. 3. Krivulja višinske rasti je položnejša od tablične. 4. Doba Tiajijitenzivnejse višinske rasti začne do 50 let pozneje in traja enkrat dlje kot v gospodaj-skem gozdu, V njej ni opaziti motenj kot pri jeUd.. 5. Bukev zaradi večjih zahtev po svetlobi odločno vodi v viäinski rasti. Jelka jo prehiteva šele v starosti 300 let. Naša študija je lahko le uvod v obširnejša proučevanja, dinaimike življen.j-skih procesov pragozdnega drevja. Kljub svojemu uvodnemu značaju pa so zanimive in pomembne nekatere ugotovitve o ra&ti našega pragozda. Sodoben gozdar v pragozdu ne pričakuje idealnih razmer, arapak se v njem uči prirodJiih zakonitosti. Tablične šablone nas posebno ne zanimajo več, zato pa tem bolj skrajnosti in osnovne zakonitosti, veljavne v naših razmerah; kajti priiad.eviuno. si doseči, da gozd ne bi bil več lesn.a njiva, ampak da bi končno vendarle postal življenjska združba, na katero gozdar smotrno vpliva. ODLOČILNA VPRAŠANJA NAŠEGA GOZDARSTVA Dr. ing. Otto Eckmüllner fWien')* Naši deželi imata v gozdarstvu veliJco skupnega, 2ato menim, da utegne biti izmenjava mnenj o težavah, ki so pred nami, obojestransko koristna. Prav gotovo je dobro vedeti, kaj misli sosed o teli vprašanjih in kakšno stališče ima do njih. Upravičeno lahko trdimo, da sta naši deželi dosegli v gozdnem gospodai--stvu visoko raven in da gozda.rji na obeh straneh me.ie niso lenarili, ampak so se .po svojih najboljših močeh trudili odstraniti stare pomanjkljivosti in izboljšati, polepšati in obogatiti gozdove. Pred leti sem se lahko prepričal, kako je slovensko gozdarstvo napredovalo in kobko truda je ta napredek zahteval, zato bi si ne mogel zamisliti, da bi vi ali kdo drugL vse to zanemaril in začel z brezobzirnim, primitivnim in ekstenzivnim velikopovršinskim golosečmm gospodarjenjem. Prav ta možnost pa se nam vsiljuje — vam v vaši lepi Sloveniji in nič manj nam v Avstriji. Čeprav ]e znana nova Študija organizacije FAO-ECE o porabi lesa, ki je izšla v jeseni 1964 v angleškem in francoskem jeziku in obravnava vprašanje lesne porabe in preskrbe v Evropi brez Sovjet-jke zveze za Čas od 1950 do 1975, bi vendarle rad poudaiü, kaj je v tej študiji najvažnejše. Poraba lesa. v Evropi je bila v prvi polovici tega stoletja zelo ustaljena, nihala je med 275 in 300 milijoni m'. Edini premik je nastal v razmerju med tehničnim lesom in drvmi. Na drva je spi-va odpadlo 50%, petdeset let pozneje (1950) pa le še — bolje rečeno še vedno — 40%. Sprememba je torej znašala v letnem povp.rečju le 0,5%. Po drugi sveto-\mi vojni pa se je začel v Evropi zelo živahen razvoj, Povzročile so ga socialne preobrazbe^ s kateiimi sta se naši deželi spreminjali iz poljedelskih v industrijski državi z višjo življenjsko ravmjo, v zvezi s tem pa so " Objavljamo v nekoliJio skrajšanem obsegu predavanje, ki ga je imel avtor v Ljubljani dne 6, marca t. L Uredništvo hkrati naraščala mesta in industs-ijska središča. Zato je bila potrebna izredno povečana gradbena dejavnost. Sprt^ili so se tudi nekateri tehnični razvoji, ki so na nekaterih področjih zmanjšali porabo lesa, na drugih pa so jo povečali. Organizacija FAO-ECE je ta razvoj vestDio anali^rala in ligotovila njegovo smer. Poskusila je tudi oceniti razvoj do leta 1975 in je prišla do naslednjih zakl judkov: 1. Hlodovina za žago Okroglega lesa večjih dimenzij za izdelavo žaganega lesa, furnirjev in pragov je bilo leta 195Q v Evropi porabljenega približno 98 milijonov m''. Leta 1960 je ta poraba dosegla 127 milijo-nov m^. Organizacija PAO predvideva za leto 1975 porabo 143 milijonov m^. Letno naraščanje do leta 1960 je bilo torej 2J%, ns.to pa bo znaSalo le še 1,1 %. Druga gradiva izpodrivajo les, zato debeli okrogli les nima posebne bodočnosti. Namesto lesa v veliki meri uporabljajo v gradbeništvu ali za embalažo, beton, jesklo, steklo, aluminij, umetne snovi in pod. Leta 1950 je bilo za eno stanovanje potrebnih povprečno 9,2 m^ lesa, leta I9fiO že 30% manj, tj. 6,4 m^, in to kljub temu, da so sedaj stanovanja večja. Pri tem je treba upoštevati tut^i t. i. nadomeščanje pri rodnega lesa; tu gre predvsem za zamenjavo desk z lesovinskimi in ivernimi ploščami in podobno. Pri izdelavi pohižtva se je zmanjšala porabil žaganega lesa v 10 letih zs. 30%, tako da sedaj plošče že zelo prevladujejo. Tako poraba žaganega lesa upada takoreboč z dveh strani. Razen tega pa se tudi leseni prag umika betonskemu in jeklenemu. Ne moremo pričakovati, da bi se za izdelavo žaganega lesa in pragov povečala poraba okroglega lesa večjih dimenzij, ampak moramo računati s trgom, ki bo stagniral. 2. Drugi okrogli les (jamski les, drogovi, jambori itd.) Bodočnost teh sortimentov je še manj vzpodbudna, ker prehaja rudarstvo vedno bolj k dnea'^nemu kopu in uporabi betonskih in jeklenih podpornikov; prav tako nadomeščajo druga gradiva drogove, jambore, in pilote. Poraba ome^ njenih sortimentov je dosegla v Evropi leta 195Ö še 36,5 mil. m', do leta 1975 pa se bo skr Sla na ok, 24 milijonov m^. 3. Celulozni les Celulozni les predelujejo industrije celuloze, papirja in plošč. Za celulozo in papir so po podatkih organizacije FAO porabUi leta 1950 33 rml. m^ leta 1900 65 mil, m.^ in po predvidevanjih leta 1975 150 mil, ml Glede proizvodnje lesovinsldh in ivernin plošč navaja organizacija FAO za ozejulje Evrope porabo 6 mil. m^ za leto 1950, 16 mil. m^ za leto 1960 in 43 mil, m^ za Leto 1975. V celoti bi torej narasla poraba celuloznega lesa od 39 nul. ni=' v lelu 1950 in 81 mlL m^ v letu 1960, na 193 mil. m' v letu 1975, Po taki poti bo naraščala poraba celuloznega lesa v vsem obdobju 1950 do 1975 letno skoraj za 16?^. Doživljamo toroj silovit premik porabe k celuloznemu lesu. Razume se, da bo celulozni les zajemal tudi znatne količine žamaiija, vendar pa računa organizacija FAO kljub temu, da bo delež okroglega celuloznega lesa pri predvidenih 193 mil. m^ porabe leta 1975 znaSal pribhžno 170 nul, ml Vse to ttyrej precej jasno kaže, da so prognoze glede celuloznega lesa za najbližjo bodocncst najboljže, tako da bo to v prihodnje najobilneje uporabljan gozdni Sortiment v Evroipi in nedvomno tu-di povsod drugod po svetu. Celulozni les bo zelo verjetno ^^£ortjment bodoönosti-i' in gozdarstvo bi se moralo preusmeriti na njegovo proizvodnjo, če se hoče prilagoditi povpraševanju ti-ga. Razen tega bo celotna poraba tehničnega lesa zaradi močno povečane porabe celuloznega lesa. v Evropi zelo narasla, od 170 mil, m' okroglega lesa v letu 1950 na 232 mil m® v letu 1960 in na približno 340 mil. m" v letu 1975. Evropski gozdovi bodo morda le a težavo pokrili vso to porabo. Saj narti je že leta 1960 primanjkovalo približno 21 mil. m^ tehničnega lesa, pi'imanjkljaj pa smo krili z; uvozom iz Sovjet&ke zveze, Kanade in tropskih dežel. Za leto 1975 predvideva organizacija FAO v evropski bilanci lesa celo že ok. 70 mil, m^ primanjkljaja. Tak položaj nas postavlja pred vrsto pomembnih vprašanj, in sicer: a) aili in kako naj povečamo pridelek tehničnega lesa v nažih gradovih, ne da bi z morebitnim zviianjem stroškov prizadeli njegovo konkurenčnost, b) ali naj se morda preusmerimo na pridelovanje celuloznega lesa v kratki obhodnji in c) ali ne bi bil nazadnje lesni nasad, torej lesno poljedelstvo, rešitev, ki jo potrebujemo. POßABA r£WW/ČA/£CA L£SA V £VkOPI iVMlLJON/N m^) OWOClf ifS ZA 1950 1960 1975 98 127 ,aiVLOZO,PbPI!i,PiOSt£ 39 90 1Q3 t>StUO£ WAMEME 37 38 S K L; 0 W 0 174. 245 365 1950 1960 1975 Organizacija FAO priporoma povečanje sečnje, Češ da je bila do sedaj vse-Eko::i pTemajhria in preveč pinevidno odmarjena; razen tega naj se obhod.nje skrajšajo, Icajti gospodarstvo bo v prihodnje poU'ebovalo zlnstA celulozni les, 2anj pai zadoščajo tanki sortimenti, ki hiti'o arastejo. Pii skrajšanju obhodnje bi hkrati i^zajeli^^ les eanega ali dveh starostnih razredov, to pa bi bil zelo dobrodošel pripomoček za ublažitev evropskega lesnega primanjkljaja v določenem ra2-,dobju, Raxen tega naj bi zelo skrbnO' redčili sestoje, da bi jih zato mogli že zgodaj izkoriščati, obenem pa pospešiti njihovo rast. Organizacija FAO pa sama v svoji Študiji izraža nekaj pomislekov. Med drugim poudarja, da si mora evropsko gozdarstvo vsestransko prizadevati poceniti proizvodnjo, di-ugače njegov les ne br> kos tekmovanju z ruskim in kanadskim ali pa 2 lesnimi nadomestki (betonom, jeklom, umetnimi snovmi in pod,). Delovni procesi v goedarstvu so pač zelo intenzivni, zato prizadene to gospodarsko ;mnogo naraščanje mezd in stroškov močneje kot ostalo gspodar-stvo. Le v ravninah, v enadobnth sestojih, pri skrajno poenostavljenem gojenju in intenzi\mi koncentraciji izkoriščanja je mogoče z uporabo mehanizacije izdatno povečati proiz:\'odnoKt dela. V gorskih gozdovih, v raj^nodobnlh sestojih in v majhnih (kmečkih) gozdičih ne moremo na taksne ulu-.epe niti pomisliti. Tudi ni mogoče občutneje r sei on ali žira ti raztresenega izkoriščanja, kakršno je redčenje. Kjer razmere dopuščajo, je treba zvišane stroške gospodarjenja naprtiti družbi, Mogoči so celo premiki, kjei- je les le postranski proizvod, ki lahko le prav malo prispeva h kritju dejanskih stroškov gospodarjenja. V&e to najriemo' v študiji organizacije FAO, Ob navedenem moramo žal —-ali pa k sreči — ugotoviti, da sodijo n,aši gozdovi v vehki večini v tisto kategorijo, pri kateri sploh ni mogoča racionalizacija z velikopovršinskim, monokul-tumim, velegolosečnim gospodarjenjem in s kratko obhodnjo. Obe naši deželi sta pretežno gorfitega značaja. V Avstriji skoraj nimamo ravninskih gozdov, kvečjemu nekaj tisoč hektarov logov- V gorovju pa je varovalna naloga gozda tako očitno pomembna, da ga ne smemo ogrožati z ve-liJcimi sečnjami na golo, z gojenjem čistih smrekovih sestojev ah pa s kratko obhodnjo. Vsi predobro vemo, kako nevarna je erozija,. Znano je zelo učinkovito delovanje gozdov v tem pogledu. Ek.st&nzivno velikopovršinako gospod,a3'-jenje, z gozdovi ne bi spravilo v nevarnost le tal in poljedelstva, ampak tudi gozdove. Gozd postaja vedno pomembnejši tudi za oskrbo z vodo, Cistej zdrave vode je v Evropi vedno manj. Tisoči in tisoči tovarn, mest In gospodinjstev rabijo vedno več vode; porabljajo jo m onesnažujejo, zato pa postaja naloga gozdov, da trajno dajejo velike kohčine vodei ena njihovih najvažnejših iunkdj. Pomislimo tudi na to, kolikšen je pomen goada za oddih! Kmalu bo v Avstriji in z njo v velikem delu Evrope le še 1(]% ljudi delalo v poljedelstvu in gozdarstvu in živelo v stalnem stiku z naravo. Velilta večina prebiva v mestih in industrijskih središčih, dela v tovarnah, trgovinah in pisarnah, zato pa potrebuje v zameno oddih v svobodni nara\d, bodisi ob koncu tedna ah med dopustom. Morje in gozd imata pri tem največji pomen, omogočata sprostitev, zdravo gibanje, mir na dobrodejnem svežem zraku. Obe naši deželi se ponašata z izbrano pokrajinsko lepoto; ponujata domačinom in neštetim gostism iz drugih dežel neizorpne možnosti za oddih. Zato moramo olu'ajüti svojo pokrajino in preprečiti uničenje skladnosti goi^a in gozdov, ki bi ga povzročilo velikopovršin-sko gospodarjenje z gozdom, preračunano na ceneno proizvodnjo lesa. Končno moramo upoštevati tudi problem gorskih kmetovalcev. Kateri gorski kmet bi mogel živeti brez goeda? Ce hoč&mo ohraniti gorskega km«tti, potem prav gotovo ne smemo računati z veliko^poteznimi, obsežnimi, čistimi nasadi in z uporabo "Ic-snih kombajnov«. Kmet je sam svoj gozdni delavec in taJc naj ostane tudi v bodocc. Zanj je zaslužek od dela v lastnem gozdu prav tako važen kot dohodek od le&a. AH smo torej enotni na stali.^öu, da ne moremo upoštevati nasvetov organizacije FAO glede velikiJi površin, čistih sestojev in kratke obhodnje? Potem nam preostaja se druga pot, ki jo svetuje omenjena organizacija: vzdrževati dobro, trdno gozdno gospodarstvo, prekomerne stroške, ki jih povzroča, pa preložiti na ramena skupnosti. Odkrito moramo priznati, da 'si gozdarji v Avstriji ne d-omišljamo) da bomo po tej poti dosegli pomembne uspehe/ Skupnost se bo zelo nerada sprijaznila s tem, da bo morala za to, kar je bilo doslej zastonj, odslej plačevati. Mot^da se bo posrečilo d«seči za gozdno gospodarstvo nekaj davčnih olajšav, kakor se je to že ugodilo v Nemčiji, kjer so opustili prometni davek. Vsekakor se smemo prej nadejati, da bosta obstoj gozda in skjrbtno gospodarjenje z njim zagotovljena z zakonskimi predpisi, gozdarstvo pa bo moralo samo poskrbeti, kako se bo pretolklo, Ce bo priglo do- neogibnega finančnega primanjkljaja, ga bo za gozdove splošne lastnine pač morala po-raivnati družba in tako bi bil uresničen recept, ki ga daje organizaL-ija FAO. Toda ali pa ni tudi res, da se bo kaka občina, kak okraj ali celo dežela posebno zanimala za pasivno gozdno posest in bo storila zanjo več kot je neogibno potrebno? Kolikor vemo na podlagi izkiLšenj, je zanimanje za gozd zelo odvisno od njegovega donosa in postane prav medlo, če potrebuje gozd neprestane dotacije. Zasebni gozdni lastnik se bo v takšnem položaju še slabše počutil, ker od primanjkljaja prav gotovo ne bo dobro živel in bo kmalu zašel s svojim gozdom v zagato, Mi v Avstriji vsekakor želimo ohraniti zasebno gozdno lastnino, saj je bila doslej spričo svojega zelo sproščenega in prožnega gospodarjenja v marsičem vodilna, celo pionirska. Iz tega spoznamo, da nas. tudi druga pot ne bo režila težav. Zato moramo poskusiti najti izhod sami. V Avstriji .smo obravnavali te probleme že precej podrobno. Avstrijsko gozdarsko društvo je posvetilo svojo zadnjo skupSano v septembru 1964 samo tem vprašanjem. Takrat so bih pri nas tudi nekateri gostje iz vaSega društva, ki so vam prav gotovo že pripovedovali o našiii stališčih. Predvsonr smo se vprašali, ali velja splošna evropska razvojna težnja tudi za Avstrijo, Evropa je vendar tako zelo raznolična, da ni pričakovati povsod enakega razvoja. Ko presojamo položaj v Avstriji, opazimO' bistveno razKlto: pri nas se delež hlodovine ne zmanjšuje in tudi delež celuloznega lesa ne raste^ temveč ravno nasprotno. 2e pred leti je začela avstrijska žagarska iiidustrija uporabljati debelejši celulozni les, nekako nad 17 cm. Za ta Sortiment plačuje precej več kot industrija papirja in ji je zato pokupila les takorekoč pred nosom. To je bilo" za gozdno gospodarstvo ugodno, saj je doseglo višje cene. Žagarska industrija je predelala več okroglega lesa in izvozila več žaganega lesa. Industrija papirja pa si je pomagala tako, da je predelovala vedno več žagarskih odpadkov in lesa listavcev. Potemtalcem v Avsti-iji m splošne evropske težnje k naraščanju potreb po celuloznem le&u, vsaj pri okroglem, lesu ne, ki pride neposredno iz gozda. Kot porabnik drobnega okroglega lesa iz naSih gozdov je industrija papirja in plošč v Avstriji odločno nazadovala, ne pa napredovala. Okroglega celuloznega lesa, ki ga-prevzema naša industi-ija papirja in plošč iz avstrijskih gozdov, je minil POfiABä LBSA VäV-SWmi mOUSTRUI PAPiRJA C V I000 m^) D (950 19S5 (96D t953 SMflfW-JelW <567 -iBej 15W 1315 soe i.2 101 17ii 257 LISMVCt m 515 Umt^jE 59 m 753 790 SK UPNO 1778 278f 3026 ?897 1950 1955 I960 ^963 sedaj lo 13% nase celotne porabe tehničnega lesa. Kc3or ima zdrav razum, ne bo usmeril svoje proizvodnje k nečemu, kar predstavlja samo 13% celote. Ker je torej .po\'praŠevanje po drobnejSih hlodih zelo živahno, mor.amo pre-udariti, ali ni zna.biti nastal premik v okviru poirabe hlodovine? 2e vrsto let spremljamo razvoj lesnih cen in ugotavljamo, da so se cene debelih in drobnih hlodov medsebojno pi-ecej zbližale. Leta 1950 je bila razlika skoraj še 30%, sedaj pa je le še 10%, tj. debeli žagovd so komaj za 10% dražji od dii'obnejlili, To dejstvo, ki seveda izvira iz spremenjene tehnike pri porabi žaganega lesa, nas jasno opo^^rja, da vzgajanje drevja posebno močnih dimenzij ni upravičeno in da predolge obhodnje niso niti poti-ebne niti koristne. Majlma razlika, med cenami obeh skupin hlodov je vsekakor odvisna tudi od kakovosti lesa. Zelo debel les dajejo navadno zelo stari gozdovi, taito da zvečine ni zrasel v taki negi, kot bi jo bil deležen dandanes. Zato ima precej napak, ki bi jih sedaj lahko preprečili. Naš sklep je torej, da so dolge obhodnje vendarle potrebne in prikladne za pridobivanje debelega in kakovostnega lesa, vendar pa so odveß za proizvodnjo sortimentov poprečne kakovosti. Tako 5mo priäli do vprašanja, ali je v gorsikih gozdovih sploh mogo£e proizvajati kakovosten les, Menimo, da lahko odgovorimo pritrdilno. Poglavitna napaka gorskega lesa je njegova grčavost; le-to pa lahko preprečimo z m-ejenim gospodarjenjem, zlasti pa s ^rbntm gojenjem. Omenjena napaka je vediio posledica prerahlega sklepa, posebno v mladosti. Nekoč je nastajal pomanjkljiv sklep zaradi preredkih pogozdovanj in zaradi nezadostnega spopolnjevanja pa tudi zaradi gozdiče pase. Vsemu temu pa se seveda lahko izognemo. Za gojenje zelo vrednega kvalitetnega lesa je potrebno zahirati rast v mladosti, tako da se sploh Jie morejo razviti krepke veje. Pri tem sta senca ali pol-senca nttjboljSi in najpreprostejši pomočninci. Pri golosečnem, zlasti pa pri velegolosečnem gcnapodarjenju manjka ta gojitveni Činitelj; kadar gospodarimo s posameznimi drevesi, torej prebiralno ali skupinsko, pa je zelo učinkovit. Odlično gospodarjenje brez sečen j na golo, ki sem ga imel priložnost občudovati pri vas, je za to najboljši dokaz. Glede cenenega množičnega sorti men ta ^^celuloznega lesa« seveda ta činitelj ne pride v postov, medtem ko je za proizvodnjo zelo vrednega debelega lesa odločilen. Nastaja vprašanje, ali bo debeli kakovosten les imel v prihodnosti svoj trg? Tu nam pomaga Študija organizacije FAQ, ki namreč v posebnem poglavju raziskuje perspektive do leta 2000. Prihaja do sklepov, da bo evropska poraba tehničnega lesa še naprej naraščala, feprav počasneje, in bo moi-da v letu 2000 dosegla 500 mil. m'. Seveda bo najbolj rasla poraba celuloznega lesa, vendar pa jo bo takrat laže zadovoljiti, kakor pravi študija,, ker bodo tedaj -dajali običajni nasadi in nasadi topolov in evkaliptov, ki poraščajo že zdaj skoraj 1 milijon ha, velik.o celuloznega lesa. Zaloge debelega lesa bodo tedaj zaradi p reu izmeri tve k celuloznemu leau in zaradi skrajšanja obhodnje ma.jhne, tako da lahko nastane oiico grlo prav tam. V Evropi pač ne bo upadala poraba debelega okroglega lesa, temveč bo polagoma naraščala; le njen delež, izražen v odstotkih, se bo zmanjšal Menim, da mi boste pritrdili, da je treba v naših gozdovih, v tujskopromet-nih deželah načrtovati in usmerjati gozdno proizvodnjo za daljše razdobje. Ne smemo se kar tako prilagoditi potrebam leta 1975, ki bodo po 10 letih, pa tudi ne potrebam leta 2000, tj. po 35 letih. Kaj pomeni 10, 20 ali 35 let v okviru našega gozdnega proizvodnega obdobja? Lahko se sicer precej tolažimo s pred-videva.nji, da bo položaj v evropski porabi lesa najbrž že po 25 letih precej drugačen kot je sedaj. Mi v Avstriji tudi iz zgolj gospodarskega stališča ne uvidimo, da bi. bilo neogibno potrebno prikrojiti naše gozdove za proizvodnjo drobnega celuloznega lesa v kratki obhodnji, zlasti Še, Če lahko po 35 letih prej pričakujemo pomanjkanje debelih kot tankih sortimentov. Se nekaj velja temeljito preudariti. Po naših računih je proizvodnja drobnega celuloznega lesa veliko dražja kot proizvodnja debelejšega. Vloženo delo je za 1 m' toliko večje, kcldvor tanjši je les Ce skrajšamo obhodnjo in .s tem povečajno letno sečnjo povrsijio. narastejo »troški za pogozdovanja. Celotni stroški toliko bolj obremenijo 1 m', čim manj lesa proizvedemo. Na v.sak način si moramo najprej biti na čistem, ali daje kratita obhodnja več lesa kot dose^ da.rija dolga, ali pa morda manj. Na prvi pogled se bi zdelo, da je kratka obhodnja veliko ugodnejša, ker omogoča dve žetvi, kjer bi dobili sicer le eno. S pomočjo izkušnje z vzorčnimi obrati pa dokažem o, da je trajni letni posek v obratu s 60-letno obhodnjo približno za 20% manjši kot v drugem s 100-letno obhodnjo Torej, če obhodnjo skrajšamo, ne pridelamo več, arnpak manj lesa. Ce upoštevamo rastoče eiTopske potrebe po lesu in predvideni primanjkljaj 70 milijonov m" v letu 1075, je skrajšanje obhodnje ravno tisto dejanje, ki ga ne smemo storiti. Razen tega sta delež skorje in količitiska ixguba pri drobnem lesu, tj, pri ki-atki obhodnji veliko večja kot pri debelejšem lesu. Izkoristek lesa toi-E] upada s skrajšavo obhodnje. Dokler ima hlodovina boljšo ceno kot celulozni les, dolga obhodnja prekaša kratko, zlasti glede na izkupiček. Pri sedanjih avstrijskih cenah daje npr, 120-letna obhodnja za 14% več izkupička kot SO-lelna. Od tega je 18% posledica večje lesne gmote, 26% pa prispeva večja poprečna cena za debelejši les. Vrnimo se k vprašanju stroškov! Letni stroški za pogozdovanje in nego so pri Q[>-letni obhodnji dvakrat večji kot prt 120-letni. Stroški za sečnjo in spravilo so večji za približno 25?®. Pri kratki obhodnji je ravno znesA za mezde, ki povzroča že tako vedno več skrbi, znatno večji, kei" znaša ok 60% vseh stroškov, medtem ko je pri dolgi obhodnji le 40—i.5%. Končno smo ugotovili dejstvo, da daje 60-letna obhodnja neznaten Čisti donos, medtem ko že 80-letna daje več ko šestkratnega, 100 in 120-letna pa približno osemkratnega. Pri svojem preudarku se organizacija FAO opira na občutno zmanjšanje stroškov zk pogozdovanje in izkoriščanje s pomočjo mehanizacije. V gorovju pa bomo mehanizacijo le stežka upora:bili v večjem obsegu. Raze-n tega pa bi taka pocenitev veljala tudi za -dolgo obhodnjo, Napraprili smo že primerjalni račun, kako bi se obneslo naše g&zdno gospodarstvo, če bi moglo prodati ves les, torej tudi dosedanje debele hlode, le Se za proizvodnjo celuloze. Rezultat bi bil tak, da bi bili že obrati s 60-letno obhodnjo nec^ibno pasivni zaradi veliko večjih stroskov. Pri dolgi obhodnji pa bi še bUo nekaj čiatega dobička, ki bi bil seveda za. 55 do 75% mamjši cd dosedainjega. Povzemimo sedaj vse povedano: Znajdemo se pred kopico prepričljivih dokazov, ki govorijo- proti s-krajSanju obhodnje m proti preus-m©rit\T gospodarjenja k pridelovanju drobnega celuloznega lesa. Dokazi izvirajo iz gospodarskih, kulturnih in pokrajinskonegovalnih vidikov. Nikjer ni dokaza, ki bi podpiral koncept organizacije FAO. Radi sicer priznamo, da je neki deželi, ki si gozdove' sele snuje, upravičeno do čimprejšnjih donosov lesa, Zato bo dala prednost uveljavljenju kratke obhodnje. Enako bo ravnal gozdini posestnik, ki bo začel z goličavo ali pa bo hotel spremeniti panjevec v sem eno ve c. Kjer pa pravi gozd že raste, tam pa naj bi po našem mnenju storili vse, da ga. ohranimo in izboljšamo. V tem primeru je tr«ba biti zadovoljen z xelo skromno obrestno mero na gla\mico, ki leži v gozdu; kajti dolga obhodnja pomeni veh k o živo zalogo In s tem v odnosu na vloženi kapital zelo in tenzivno gospoda rs.tvo. Vendaj' pa menim, da se moramo tako kot predstojnik svicarske gozdarske službe Jungo v evropski gozdarski komisiji vprašati, ali potrebuje Evropa les ali obresti, kubike ali odstotke? Kdor hoče od svojega denarja visoke obresti, naj ga ne nalaga v gozdarstvu. Lesni nasadi so verjetno že veliko boljši za take namene. 1'oda ti ne sodijo v gozd in gozdarstvo, ki imata mnogostranske, zanju specifične vplive in naloge, temveč služijo preprosti komercialni lesni proizvodnji po načelih poljedelstva. Kjer so nasadi primernij nočemo zanikati njihove upravičenosti. Ne verjamemo pa, da ima Avstrija potrebne pogoje za snovanje lesnih plantaž v omembe vrednem obsegu. PovseiTL napačno bi bilo, če bi ob velikih naporih organizacije FAO le sko-iTiignili z rameni in .pregli k nadaljnemu dnevnemu redu, Študija ot^ganizacije FAO je brez dvoma zelo pomembna tudi za naSi dve deželi Opominja nas, da se bhžajo za gozdarstvo težavni časi. Brez olepšav nam prikazuje, kako je les spodrivan in kakšne strukturne spremembe nast.ajajo v njegovi porabi, Pre-dočuje nam, kako pomembno je zmanjkati proizvodne t;t,roske in izboljšati kakovKt, da bi les obdržal svoj položaj v tekmovanju z .drugimi surovinami. Nihče ne pričakuje, da se bodo evropske države brez pomislekov in slepo držale gozdarskih zaključltov študije organizacije FAO. Nasprotnoj vsaka dežela zase mora preveriti svojo gobarsko politiko, si ustvajiti lastno stališče in povedati svoje mnenje k pobudam in predlogom. O nastajajočih vprašanjih bo vedno Knova razpravljala evropska gozdarska komisija. NaSi dve deželi slej ko prej ne potrebujeta gozdarske revolucije, ampak evolucijo. Ne vidimo povoda za nenadno preusmeritev našega gozdnega gospodarstva. Vsekakor .pa ga bomo morali razvijati zelo previdno in zelo x.'ztrajno. Ob sklep'U bi se rad dotaknil se enega načelnega vprašanja. Organizacija FAO namreč priporoča prilagajanje gozdnega gospodarstva tržnim potrebam, tj. predvsem potrebam lesnega gospodarstva. Ker bo le-to v bodoče v glavnem potrebovalo celulozni les in bo zadovoljno že z drobnim lesom slabše kakovosti, naj se gozdno gospodarstvo preusmeri na njegovo pridelovanje. Ta sklep je po mojem v več ozirih problematičen. Če ne celo napačen. Ce namreč dandanes lesno gospodarstvo ne rabi več posebno kakovc^tnega lesa in mu gfe zlasti za velüte količine, potem bi moralo končno že enkrat zagotoviti široko-gnidno svobodo proizvodnje. Zdaj bi smelo gozdno gospodarstvo proizvajati, kakor najbolj ustreza njegovemu svojevrstnemu značaju, saj lahko lesno gospodarstvo vendar v vsakem pritnetru vse porabi. Priporočila FAO so torej lahko pravilna z lesnogosrpodarskega gledaSča, medtem ko stališč gozdnega gospodaiistva ne upoštevajo. V takih okoliščinah ni upravičena zahteva, naj se dolgoročno gozdno gospodarstvo ravna po kratkoročnem lesnem gospodarstvu. Ce lesno gospodarstvo zmore predelovati kakršenkoli les, ipotem pač res ne more imeti težav pri svojem prilagajanju gozdnogospodarski proizvodnji. Nadalje smo bili že večkrat priča, da je bilo gozdno gospodairstvo podrejeno interesom lesnopredelovalne indiustrije. Spomnimo se le ob d ob j a, ko so bili gozdovi pod upravo rudarstva, podvrženi topoglavemu oglarjenju in pridelovanju topilniškega lesa, nato pa so pretrpeli velikopovršinsko gospodarjenje in preusmeritev k cistun nasadom iglavcev! Takrat so bili interesi gozdarstva nenehno zapostavljeni. Tudi še sedaj srečujemo podobna dejanja v industrijskih gozdovih nekaterih držav in celin. Tam malodane ni gozdnega gospodarstva, ampak je le podrejen velecbrat za proizvodnjo surovine, kar se da prilagojen potrebam nadrejenega industrijskega veleobrata. Končno ni .dopustno, da hočejo napraviti gozdno gospodarstvo ob izključitvi kompleksnih nalog .za lesnoproizvodni obrat in ga voditi po čisto trgovskih vidikih. Gozdno gospodarstvo z večstranskimi nameni je bilo vodilo zadnjemu svetovnemu gozdarskemu kong^resu v Seattleu leta 1961. Ali je že spet vse pozabljeno in vidimo le še lesno proizvodnjo? Torej, za katero pot naj se odločimo? Ali sta potrebni sa.mostojno gozdno gospodarstvo in samostojna gozdnogospodarska politika, ki bo čim širše zastopala gozdarstvo, torej tudi vse njegove naloge izven ožjega gospodarstva in koristi gozdnih pDses.tnikov, družbenih ali zasebnih, velikih ali mahh? Ali pa naj kot boljäo, pravilnejšo in sodobnejšo zagovarjamo kvgozdarsko-industj'ijskoj' politiko, odvisno od lesnega gospodarstva ali celo združeno z njim. Menim, da za nas odločitev ne bo težka. Naj se čutimo Še tako zelo zbližane z lesnim gospodarstvom in priznamo medsebojno navezanost, želimo in potrebujemo poslovno partnerstvo brez podrejenosti in (>dvisnosti. 634.0.796,7 (497.12) ZA SKLADEN RAZVOJ GOZDARSTVA LESNE IN PAPIRNE INDUSTRIJE Ing. Adolf Svetličlč (LJubljana) V predlogu za osnutek perspektivnega progi-ama gozdarstva, lesne in papirne industrije za razdobje 1964/1970 zasledimo več problemov, med njimi pa je najvažnejše neskladje med predvideno sečnjo in porabo lesa. Ne oziraje se na predvideno sečnjo so nami-eč potrebe papirne industrije po lesu zdo prekoračile količine, ki bi jih bilo mogoče nameniti kemični predelavi. Tako je postalo paipimičai-stvo še posebno aktualno, zlasti s poudarkom na vehk izvoz, vendar pa le-to nima surovinske podlage, o čemer nas prepriča podrot> ntijša analiza plana gozdne proizvodnje. utemeljitev Celoten iirvoz lesnega sektorja, ki obsega: gozdarstvo, lesno in papirno industrijo, naj bi se po osnutku perspektivnega programa gospodairskega razvoja Slovenije za razdobje 1964—1970 povečal za 15,4 milijard deviznih dinarjev aÜ za 141%, in sicer po posameznih dejavnostih tako, kot je razvidno iz razpredelnice (v mUijonili deviznih dinarjev). Nakazovalec 1903 1970 Razlika Indeks Izvoz gozdarstva bo zmanjšan od ],3 na 0,5 o,a 62 Povečan bo izvoz- — Ifsne industrije od 8,5 na 14,4 5,9 170 — papirne industrije od 1,1 na 11.4 10,3 1040 — Skupaj od 10,a na 26,a 15,4 241 Po tem planu bi se najbolj povečala vloga papirne industrije, na katero odpade 67% celotnega povečanega izvoza lesnega sektorja. Osnova za izvoz lesnega sektorja je seEnja goz-dov, intenzivnejše in smotrnejše izkoriä&anje lesa ter ustrezno povečanje dejavnosti lesne in papirne industrije. Ce obravnavamo predvideni izvoz s tega vidika, ugotavljamo naslednje; Sečnja ^gozdov Po re-publifikem perspektivnem programu naj bi se sečnja, gozdov povečala od ok, 3,260,000 m^, kot je büa v letu 1963, na 3,800.000 m^ v letu 1970, tj. za 540.000 m^ ali za 16%. Pripominjam pa, da je bilo V pi-\rotnem programu predvideno manjše povečanje, in sicer le na 3,300.000 m^ aU. za 40,000 m'' (v bruto m^). Ta ugotovitev je posebno pomembna, ker je perspektivni plan lesne industrije zasnovan na tem nižjem planu sečnje gozdov, perSipektivni plan papirne industrije pa na višjem oziroma äe na vižjem, kafcor bom pozneje podrobno utemeljil. RepubliSlu plan sečnje gozdov je pretresal Širok gospodarski foi-um, med drugim tudi Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije na posvetovanju v Celju dne 11. maja 1964, kjer je bilo sprejeto priporočilo, da naj se v primerjavi z republiškim planom predvidi nekoliko nižja sečnja, ki bi potekala v primerjavi s sedanjo in že omenjenim nižjim programom, kot je razvidno iz razpredelnice (v bruto 1000 ra^). Realizacija Plan 1970 Razlika 1070- -1963 1062 1 1963 nižji celjski rspubl mžji celjski i repu bi. Skupaj 3200 3260 3300 3Ö00 3800 40 340 540 iglavci 1960 1340 1650 1900 1900 —90 —40 —40 listav. 1260 1320 1450 1700 IßOO 130 380 530 83 Tabelarna primerjava kaže, da bo po vseh predvidevanjih sečnja iglavcev potekala približno na že doseženem nivoju, medtem ko bi se sečnja listavcev povečala za 130,000 do 580.000 bruto Na celjskem posvetovanju so se gozdarji m lesarji odločili, kot že omenjeno, za srednjo varianto, po kateri bi bila sečnja listavcev povečana le za 380,000 m™. Prevladovalo je namreč mnenje, da je pOTečanje za 580,000 m^ — od tega bi. odpadlo ok. 500.000 m^ na melioracijske sečnje v osnovnih gozdovih — previsoko in preveč optimistično, Iseo ugotovitev zasledimo tudi v perspektivnem planu lesne industrije, ki zaradi tega pri planiranju svoje proiz^rodnje ni upoštevala maksimalne sečnje listavcev, čeprav jo je poznala. Zaradi navedenega bi bilo treba pri nadaljnjem plaiiiranju sečnje in predelave lesa upoštevati celjski plan sečnje gozdov ter z njim izravnati porabo lesa. Ker plan lesne industrije sloni na nižji, plan papirne indus-trije pa na znatno višji sečnji gozdov, bom v nadaljnji analizi obravnaval gibanje pro-iz\'odnje gozdnih sorr.imentov za trg za vse tri variante. Tako bomo laže presodili viednost perspektivnih planov lesne in papirne industrije (v 1000 m"). Vrsta sortimenta 1963 Plaii 19T0 Razlika 1970—19^3 nizji celj, I renubl- I nižji I cel j. | republ. Skupaj 2307 2455 25^5 2850 148 23B 543 Iglavci 1493 1475 1450 1480 —18 —43 —13 — hlodi za žago 922 flOO 880 80Ü —122 —42 —122 — drugi les lesno ind. 4 15 15 — 11 11 —4 — celuloaru les 261 540 390 530 279 129 369 — Jamski les 169 100 1Q0 90 —69 —69 —79 — dnigi sorLimeiiti 137 20 65 60 —117 —73 —77 UslavcL 814 980 1095 1370 166 281 556 — hlodi za žago 244 340 3Ö0 340 96 56 96 — hlodi FL 35 65 55 65 35 25 35 — di-ugi les za le.sno lind. 40 65 80 65 25 40 25 — telLilotni les bukov 43 170 240 580 127 197 537 — cel. les drugih lisi, 7 10 10 25 3 3 18 — taninski les 43 40 40 50 —3 —3 7 — jamski les 26 25 30 25 —1 4 —1 — pragi (v okr.) 12 30 25 25 —42 —47 —47 — drugi tehnični les 23 25 25 25 2 2 2 — di-v-a (z ogljem) 321 200 290 170 —121 —31 —151 V razpredelnici sem nekatere podatke spopolnil, nekatere pa bi bilO' treba zaradi pravilnejsega sklepanja popraviti. Predvsem je potrebno opozoriti na dejstvo, da je bila poraba t, i. drugega lesa za lesno indust^rijo leta 1963 večja od 4000 m''. V to skupino je ta-eba namreč šteti ves les iglavcev za, proizvodnjo lesne volne, sodov in gozdne Sortimente za proizvodnjo ivernih in lesonitnih plošč. Cenimo, da je lesna industrija 1963. leta porabila za te namene ok, 15.000 m' lesa in da je treba najmanj s to količino računati tudi v bodoče. Celjski plan predvideva izdelavo 980,000 in® hlodov iglavcev za žago in ne samo 800.000 m^. Dopuščeno je zmanjSanje na 600,000 m^ v korist papirne industrije. S tem je poudarjeno, da bi bilo potrebno predelati v celulozo Se več ihlodov. Spričo trditve, da so količine driigüi sorti m en tov iglavcev po celjskem planu realnejše kot v republi&kem, lahko sHepamo, da je republiški plan glede proizvodnje celuloznega lesa iglavcev na nivoju 540.000 m'' prevl&ok. Zato z zmanjšanjem žagovcev na 300.000 m^ tudi po republiškem planu proizvodnja tega leaa ne bi mogla presegati 465,000 m^ Posebno je zanimivo, da visok republiSki plan (1,900.000™") obravnava celotno povečano gozdno proizvodnjo listavcev za trg, tj. ok. 560.000 m^ kot celulozni les. Menim, da tako ravnanje ni pravilno, ker pri tolikšni povečani seSnji neogibno napadejo tudi drugi sortimenti, ki bi jih bilo trsba smotrneje izkoristiti v druge namene (za žagovce, za prage itd.). Zato ,ie proizvodnja bukovega celuloznega lesa v višini 580.000 m' po re^ubl^kem plainu očitno previsoka. Od Eikupne proizvodnje gozdnih sortimentov smo leta 1963 izvozili okoli 240.000 m'' ali 8,6% celotne gozdne proizvodnje. To so bili v gla\Tiem manj pomembni gozdni sortimenti listavcev (celiJozni les in drva). Zaradi predvidenega povečanja porabe lesa v lesni in papirni indu.'^triji, bi se moral izvoz lesnih sortimentov zmanjšati le na simbolično količino ok. 30.000 m". Ob upoštevanju navedeoiih pripomb in dopolnitev lahko pričakujemo, da bo leta 1970 za mehanično in kemično piesdelavo na razpolago toliko lesa, kot je navedeno v razpredelnici (v 1000 m'). Nakazo valeč Plan 1970 Razlika 197Ö—1963 1963 1 celjski 1 republiški celjski 1 repu-blišlci Lesna industnja 1302 1290 1395 —12 93 — i^avd .937 015 315 —122 — 122 ■ — Listavci 365 475 580 110 215 Papirna industrija 311 715 1010 404 700 — iglavci 261 i6S 465 204 205 — listavci 50 250 545 200 495 V lesni industriji bo potekala poraba lesa glede na količine, proizvedene v Sloveniji, na doeedanjem nivoju oziroma bi se lahko povečala za ok. 100.000 m®, v papirni industriji pa se bo predvidoma, povečala po celjskem planu za 400,000 m" oziroma po republiškem planu za ok. 700,000 m', vendar pa je ta količina, kot sem že poudaril, prevelika. Po ugotovitvah posebne komisije, ki je proučevala možnosti za razvoj papii-ne indiistrije (1963), bi bilo mogoče proizvodnjo celuloznega leaa iglavcev z izkoriščanjem neetatne niase še nekoliko povečati, vendar pa največ za ok. 30.000 m^ Lesna industrija Plan lesne industrije je oprt, kot smo že omenili, na nižjem planu sečnje gozdov (3,300.000 m^). To js bila podlaga za ugotovitev, da se lahko proizvodnja celotne lesne indus,trije poveča za 62%, v tem okviru tudi primarna predelava lesa (žagan les, furnir in plošče) za 46% in finalna predelava lesa za 83%. Z naslonitvijo na swovinsko bazo, pred.videno po celjskem planu, pa bi se lahko Irana industrija povečala za 8š%, primarna predelava za 65% finalna pa za 102%, Reputjliška komisija za pei-spaktivni plan je menila, da je pri lesni industriji realnejši nižji plan. Pri tem naj bi se izvoz celotne lesne industrije povečal za 70% o-^iroma od 8,5 na 14,4 milijoaie deviznih din, V tem okviru bi se moral izvoz izddkov primarne predelave lesa zmanjšati, in sicer za 21%, toliko bolj pa bi se povečal izvoz finalnih lesnih proizvodov, in sicer za 150% (za ok. 6,8 milij. deviznih din). Na podlagi višje sečnje (3.ÖO0.000 m") pa bi bilo mogoče izvoz Se povečati, in sicer od 14,4 milij. na 17,6 miUj. deviznih din, tj. za ok. 3,2 milij. deviznih dinarjev. Pri "tem odpade večji del na finalne lesne izdelke (2,8 milij. deviznih dinarjev). Plan le.sne industrije, bodisi po nižji, bodisi po viSji varianti, v celoti upošteva ustrezni plan sečnje gozdov, to pomeni, da imata oba trdno surovinsko podlago. Tapima industrija Po predloženem perspektivnem pTOgraniu .se bo papirna industrija v razdobju od leta 1964 do 1970 glede na leto 1963 povečala na 275%, in sicer proizvodnja celuloze in. lesovine na 339%, proizvodnja papirja pa na 213%. Po tem planu bi bila poraba lesa v papirni industiHji povečana od ok. 440.000 m^ v letu 1963 na 1,470.000 m= v letu 1970, ij,. za 1,030.000 m=. Povečanje po .posaimeznih glavnih nakazovalcih je razvidno iz razpredelnice (v 1000 m'). Vrsta ]esa Realizacija 1963 Plan 1970 Povečan'] e Indeks Skupaj 439 1470 1031 335 — iglavci 335 G93 350 207 — listavci ■ 104 777* 673 745 * Od tega je 45 Itsoč ton ali ok. 70,000 m' taninskih lesnih odpadkov. V zvezi 2 navedenim nastaja vprašanje, ah. bo imela papirna industrija leta 1970 sploh kiitje v gozdni proizvodnji, čeprav bo potekala po največjem republiškem planu sečnje gozdov, za katerega pa je v prejšnji tabeli zmanjšan celulozni les iglavcev in listavcev na realni nivo proizvodnje, in sicer: celulozni les iglavcev na 465,000 m", celulozni les listavcev pa na 545.000 ml Ce navedene podatke primerjamo s predvideno porabo, spoznamo, da bo leta 1970 primanjkovalo precej celuloznega lesa, in sicer; 450.000 ni^ po republiškem planu, oziroma 755.000 m' po celjskem planu. Primanjkljaj po posameznih glavnih vrstah je naveden (v 1000 m') v razpredelnici. Vrsta lesa Po celjskem planu Po republiškem planu Skupaj — iglavci — listavci 755 228 527 460 228 232 Omemjeni pritnanjkljaj bo mogoče n^'koliko zmanjšati na naslednji naCin: s predelavo oik, 30.000 m' gozdnih ostankov iglavc&v; z uporabo ok. 50.000 m^ žamanja in drugih drobnih lesnih ostankov igla.vcev iz mehanične predelave lesa. Več ostankov ni mogoče predvideti v obravnavani nam^n, ker so Se angažirani za povečanje proizvodnje raznih lesnili plošč (iverne, lesonitne, okal ploSČe); z uporabo ok. lO.OOO m' lesnih ostankov listavcev, nastalih pri proizvodnji žaganega lesa listavcev; z omenjeno porabo taninskih lesnih ostankov, tj. ok. 70,000 m^i vendar pa je to predvidevanje pretirano, leer je predvideno, da bo v bodoče v Sloveniji obratovala le ena tovarna tanina; glede na nižjo sečnjo eosdov po celjskem planu z nadaljnjim zmanjšanjem proizvodnje in. porabe drv se za ok, 90.000 m^ Zaradi občutnega povečanja papirne industrije v drugih republikah naša papirna industrija še v bližnji prihodnosti ne bo mogla vec izven Sloverxije dobivati celuloznega lesa. Menim tudi, da ni realno gr,aditi papirne industrije na podlagi uvožene lesne surovine. Tako bi se celotni primanjkljaj celuloznega Lesa zmanjšal na 300.0Ü0 m® oziroma na 510.000 m^, in sicer po glavnih vrstah lesa, kot so navedene v razpredelnici (v 1000 m'). Vrsta lesa Republiški plan Celjski plan — iglavd 150 150 — listavci ISO 360 Predvidena proizvodnja papirne industrije tot'ej tudi po republiškem planu sečnje gozdov nima kritja, kajti tudi v tem primeru bi primanjkovalo okoli 300.000 m^ lesa. Poudaril pa sem že, da j-e ta plan po celjskem pasvetovanju previsok, zato je pravilneje upoštevati večji primanjkljaj^ le-ta pa znaša 51Q.000 m^. Zato bi bilo treba plan papirne industrije zmanjšati, in sicer* na skupno porabo z nivojem ok, 960.üü0m^ ali za 35%, in sicer od predvideonega indeksa 275 na okoli 180%. S posebno analizo bi bilo potrebno ugotoviti, koliko bi to zmanjšanje vplivalo na pi-oisvodrijo glavnih vrst paipirne industrije, tj. na proiivodnjo celuloze in lesovine in dalje na njeno finalno proizvodnjo. Nesporno je, da bi morala papirna industrija sestaviti nov plan, ki bi ga morala na vsak način uskladiti s surovinsko osnovo. Morala bi ga tako kot lesna industrija sestaviti na podlagi realnega programa sečnje gozdov; po celjskem minimaliii, po republiškem pa maksimalnd proizvodni plan. Ker bi papirna, in lesna industrija morali imeti isto osnovo, bi morala spremeniti svoj plan tudi lesna industrija. Približno v istem razmerju bi morali zmanjšati tuxü predvideni izvoz papirne industrije, zelo verjetno pa je, da bi bUo to zmanjšanje občutnejše od stopnje zmanjšanja proizvodnje (35%). Ce pa se papirna industrija z navedenimi ugotovitvami ne strinja in bo njen proizvodni program potrjen, se bo treba odločiti za di-uge ustrezne sklepe. Mogoče so nasledrvje rešitve: 1. Povečanje sečnje gozdov za ugotovljeni primanjkljaj celuloznega lesa, tj. za ok, 400.000 m^ tj. od skupne sečnje od 3,800.000 m^ na 4,200,000 m^ in v njej iglavcev od 1,900.000 m' na 2,100.000 m^ ter listavcev od 1,900.000 m^" na 2,100.000 ml Pri iglavcih predvidevam povečanje sečnje le za ugotovljeni pri- maiijkljaj celuloEneg.a lesa. Ker pa v gozdovih ne sekamo celulcrenega lesa, temveč di*evje z debelejšimi in tajijšimi sortimenti, bi bilo treba seSnjo iglavcev povečati za oik. 450.000 ni^ Pri omenjenem manjšem povečanju bo potre-bno usnneriti v prmzvodnjo papira se več žagoveev. Pri sečnji bruto 1,900.000 m® ozi-ronna neto' 1,620.000 m'^ napade rianire^ »k. 1,050.000 m' hlodov. To pomeni, da bi že po predloženem planu sečnje moraU predelati v celulozni les ok. 250,000 m^ hlodov. Toda ekonomska utemeljenost takšnega premika še ni dognana. 2. Za ugotovljeni primankljaj od 300,000 m" do 500.000 m^ zmanjšati plan lesne industrije, Nes,porno je, da bi se na tej podlagi morala proizvodnja žaganega lesa iglavcev ^maJijšati od previdenih 540,000 m' na ok, 440.000 m'. Potrebno bi bilo občutno zmanjšati tudi proizvodnjo žaganega lesa listavcev, furnirja in vseh vrst lesenih plošč, zato pa tudi Jlinalno predelavo lesa in ves predvideni izvoz lea^e industrije. Iz navedenega izhaja, da bi v tem primeru morali sestaviti nov, bistveno nižji perspektivni plaji lesne industrije. Pripominjam, da bi bilo mogoče doseči takSen p]an lesne in papirne industrije le s pomočjo administrativnega usmerjanja gozdne in lesne proizvodnje, 3. Mogoča je Še ena rešitev, ki .je v odločitvi, da gozdarstvo še enkrat prouči predvideaii obseg sečnje iglavcev. Zelo verjetno pa je, da se s tem primanjkljaj ne bi bistveno zmanjšal in se surovinska osnova za razvoj papirne industrije ne bi pomembno povečala. Tudi v tem primeru bi bilo treba obseg papirne in lesne industrije uskladiti s surovinsko osnovo. PROF. ING. FRANJO SEVNIK — SEDEMDESETLETNIK V preteklem mesecu se je prof. ing, Fra-njo Sevnik srečal z dvema pomembnima življenjskima mejnikoma. Dosegel je 70 let starosti in se umika iz aktivnega dela v zasluženi pokoj. Jubilant je s svojim požrtvovalnim, nesebičnim in vsestransüdm delom zaoral v nase gozdarstvo globoke neizbrisne brazde. Vsekakor ga lahko prištevamo med najzaslužnejše borce za naipredek gozdnega pa tudi lenega gospodarstva. Kojen je bU 1. januarja 1395 v vasi 2m-pelevec pri Brežacah v kmečki družini. Odpor proti nemški nacionalni raznarodovaini politiki, ki je imela v Eiolnjein Posavju svoje središče v nemškutarskem mastu Brežice, ga je vodil iz meščanske šole v Krškem v Idrijo, kjer je bila taki'at edina slovenska realka. Tu je leta 1914, tik pred izbruhom prve svetovne vojne inaturiral. Iz domačega kmečkega okolja je prišel v rudarsko delavsko okolje in tako spoznal tegobe slovenskega kmeta in delavca. Pridružil se je naprednemu študentskemu gibanju, iz katerega je izšlo revoludonamo jugoslovansko pre- pOTodovsko gibanje, Ob izbruhu prve svetovne vojne so sledila preganjanja in zapoj-j vendar se je jeseni 1S14 vpisal na Tehniško visokoi šolo (gradbeni oddelek) v Gradcu. T.a študij je moral prekiniti zaradi vpoklica k vojakom. Po vrnitvi iz vojske je leta 1918 prestopil na gozdarski oddelek Visolce zemlje-delske šole na Dunaju, kjer so ga v začetku leta 1919 zaradi znanih mari-boiTskih dogodkov v zvezi s koroškim plebiscitom kot Slovenca izključili. Odšel je študirat v Zagreb na .agronomsko gozdarsko fakulteto, kjer je diplomiral leta 1929. Bil je član naprednega slovenskega akadenvskega d-ruštva Triglav. Njegova prva služba je bila pri državni gozdni upravi v Bohinjski Bistrici, nato pa pri gozdni direkciji v Ljubljani. Potem je bil 12 M v zasebni službi na veleposeistvih, ki sO' bila pod agrarno refoncmo. Od 1936. leta dalje je bil vodja centrale 02. predsednik upraivnega odbora Začasne drža\fne uprave razlaščenih velepose-stniških gozdov v Ljubljani. Uveljavljal SS' je tudi kat pooblaščeni inženir gozdarske stroke. Deloval je v gozdarskih društvih, sodeloval pri ustanovitvi prve slovenske gozdarske .revije >'Gozdairski vestt\ik'< in se ukvarjal že takrat z raziskovalnim delom. Budno je spremljal in proučeval socialno politične in splo&no gospodarske razmere v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu. Zato ga tuidi izbruh druge svetovne vojne ni našel nepripravljenega. Kmalu po ustanovi^,vi Osvobodilne fronte je bil organiziran v Ljubljani poseben gozdarski terenski odbor, v katerem je bil Sevnik zadolžen s posebno nalogo, da pomaga organizirati gozdrte postojanke v pomoč osvobodilni fronti na območju obširnih gozdov na Rogu in v sosednjih gozdnih kompleksih vse do Kolpe, kjer je bila najlažja zveza s sosedno Hrvatsko. Pri tem mu je še posebno koristilo dobro poznavanje dolenjskih gozdov £e iz časov njegovega službovanja v Sote^ ob Krki pod Rogom. Njegovo delovanje pri ZDU je zadelo na vedno hujše gonje proti njemu s strani razlaščeinih nemških veleposestnikov v Kočevju, zato je' po zlomu Itahje zapoistil Ljubljano in je odšel na osvobojeno ozemlje. Tam je v okviru Upravne komisije za osvobojeno ozemlje osnoval gozdarski center. Za Časa nemške ofenzive in bojev v jeseni in zimi 1943 je bil ta center poseben gozdarski vod pri TV 16 v gcsdovih na Brezovi rebri. Ko so bili februarja 1944 ustanovljeni pri Predsestvu SWOS od.ieki, je bil imenovan 7.a načelnika odseka za gozdarstvo s sedežem na Bazi 80 na Rogu. Ob osvoboditvi leta 1945. je bil imenovan za pomočnika miniis.ti'a za gozdarstvo. Leta 1947 je sprejel zadolžitev, da organizira in vodi prvi slovenski gozdarski irištitut, ki ga je vodil loot direktor do leta 1949. Na njegovo pobudo je inštitut leta 1948. osnoval Gozdai-ski lesni in lov^i muzej s sedežem v Bistri, Organiziral in vodil je ta muzej do njegove vključitve v novo ustanovljeni Tehniški muzej Slovenije. Od tedaj naprej pa je predsednik strokovne komisije za gozdarski in lesni oddelek v okviru tega muzeja. Leta 1949 je bU imenovan za matičarja gozdarske fakultete, ki se je obenem priključila kot gozdarski oddelek že obstoječi agronomski fakulteti v Ljubljani. S 1. marcem 1950 je bil imenovan 2a rednega univerzitetnega profesorja na gozdarskem oddelku fakultete, kjer predava predmet »-Ekonomika gozdarstva in lesarstva^-. Na fakulteti je posvetil vohko dela gradnji objektov, organizaciji fekultetnih posestev, izgradnji notranjega ustroja in razvoju fakultete, ptK^^bno takrat, ko je bil njen d«kan in prodekan. Poleg rednega dela pa si je še vseeno, našel čas za aktivno sodelovanje pri organizaciji, naprednemu usmerjanju in razvoju strokovnih gozdarskih društev. Sodeloval je že v predvojnem jugoslovanskem gumarskem združenju, dalje pri ustanovitvi Slovenskega gozdarskega društva ter v povojnem Društvu inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije kot cla-n in večletni odbornik. Strokovno, znanstveno in publicLstiSno delo je pričel kmalu po diplo-miianju s pisanjem člankov, študij in razprav v gospodarske liste in strokovne revije, predvsem v Sumarski list. Lovca, Gozdarski vestnik in dr. V medvojnem obdobju je posebej omeniti razpravo »-Ogljarstvo v Sloveniji« (1936), ki je bUo prvo veöje slovensko delo v tej panogi gozdarstva, V vojnem času sledi vrsta večjih referatov iz gozdarstva in lovstva. V povojnem obdobju pa so njegovi '^'ečji teksti: Urejanje gozdov ob prehodu v socialistično gospodarstvo (1949), Gozd in les v svetovnem gos.podarstviu (1950), Zadružništvo v gozdnem in lesnem gospodarst^vu Slovenije (1952), Gospodarske zbornice — pomembne družbene ekonomske organizacije (1953), Deset let gozdai'stva v novih Časih (1955), Problem cene lesa na panju (1955), Slovenski gozdarji in lesarji v graditvi so^ ciaüzma (1959), Razvoj visokošolskega št^udija v gozdarski in lesni stroki (1960), Gozdovi na relativnih in absolutnih gozdnih tleh (problem relativnim gozdnih zemljišč). Sodeloval je tudi pri publikaciji Jugoslovanskega leksikogi'aJskega zavoda v Zagrebu »»Sumarski emdtelopediji^- (1959, 1962)) za katero je prispeval poleg sestavkov: Zgodovina gozdarstva na Slovenskem, Gozdarska znanost na SiovenakeaTrij Gozdarsko šolstvo na Slovenskem, Gozdarski in lesni muzej Slovenije še 44 biografij pomembnejših gozdarskih strokovnjakov na Slovenskem. Za svoje delo v narodnoosvobodilni vojni in v povojnem razdobju je prejel odlikovanje Reda za hrabrost, Reda za zasluge za narod III. stopnje in Reda dela z zlatim vencem. Ko se ob svoji 70-letinici poslavlja od fakultete, lahko z zadovoljstvom gleda na svoje dolgoletno plodno delo, ki ga je opravil v teku 45-letnega službovanja od polaganja idejnih osnov in smernic za rasvoj gozdarstva in lesarstva do raziskovalnega dela v ijiSütutu, dela v muzeju in na gozdarski fakulteti. Predvsem pa je lahko ponosen na to, da je pomagal oblikovati naid 300 diplomiranih inženirjev gozdarstva. Pi-av gotovo nismo naSteli vsega ogronmega dela, ki ga je izvreil prof, Sev-nik tekoni svojega dolgoletnega vsestranskega uveljavljanja. Mislim pa^ da delim mišljenje vseh naših gozdarjev in lesarjev, če niu vsaj na ta način izrazimo iskreno priznanje in zahvalo za njegovo uspeäno delo in mu želimo Še veliko let mirnejšega življenja ter še nadaljnjega prispevanja za naš splošni naipredek in družbeni razvoj. ^ SODOBNA VPRAŠANJA UVAJANJE PRIPRAVNIŠKEGA STA2A ZA INŽENIRJE IN TEHNIKE V kompleksu problema šolanja in sprejemanja strokovnih Jcadrov v gozdarstvu na vseh stopnjah strokovne izobrazbe je zelo važno vprašanje uvajanja inženirjev in Löhniltov v delo.* Na posveto^'anju Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije v marcu 1964 v Zagrebu o sprejemanju inženirjev in tehnikov, ki so končali Šolanje, je bila posvečena * Referat s posvetovanja o kadrih, ki ga je priredila Zveza ITGLI Jugoslavije letos E9. in 30. januarja v Saj^evn. Uredništvo posebna pozornost temu vpraäanju. V referatu in v koreferatih, oprtih na si;varae podatke, zbrane ^ .anketami na območju Hrvaške in Srbije, so hUi podrobno obdelani problemi oziroma oblike sprejemanja izšolanih kadrov, V tem okviru je posebno poudarjeno vprašanje uvajanja organiziranega pripravniškega staža 2a inženirje in tehnike. Vežina diskutan tov na posvetovanju in večji del na terenu ali pa v tovarnah anketiranih strokovnjakov se je strinjal v tem, da je mogoče 'v okviru iikrepov za sprejsmajije solanih kadrov^ t, j. inženirjev in tehnikov, uvajanje pripravniškega staža. Za osvežitev nekaterih staliSč 2 zagrebškega posvetovanja bom navedel nekatere pomembnejše padi-obnosti, ki so se nanaiale na pripravniški staž. Tako je npr. ing. Eranko Kovač zastopal stališče, da dobijo Študenti v šolah osnove za svoj bodoči poklic, vendar pa jih je, ko pridejo po končanem šolanju v gospodarstvo, potrebno nafrtJio in sistematično vpeljati v delo, s tem da jih seznanjamo z organizacijo podjetja in s tem, da postopoma rešujejo operativne naloge. Takšno dopolnilno iz-crbraževanje in pripravniški staJ bi bila nadaljevanje šolanja. V podjetju bi bilo potrebno zadoUiti določenega strokovnjaka, da bi spremljal razvoj pripravnika in bi skrtiel zanj. Pripravniki bi morali dokazati, da so po končanem stažu kos odgovornim funkcijam v operativi ali pa na kakšnem drugem, morda projektantskem delovnem mestu. Ta dokaz bi bila strokovna slfušnja praktiön'ega značaja. Ing, Kovač je stal na stališču, naj se za inženirje in tehnike vseh strok predpiše obvezno "uvajanje pripravniškega staža. Oroembe vredne so tudi še nekatere podrobnosti iz diskusije tovariša Dragosla/va Rističa iz Zveznega sekretaj-iata za delo, ki se je popolnoma stiinjaJ s predlogi za ■uvajanje pripravniškega staža. Pripomnil pa je, da naj uvajanje staža predpišejo gospodarske organizacije 7 internim aktom, Vendar pa je izjavil, da je po sedaj veljavnih predpisih mogoče urediti vprašanje pripravniškega staža. Veljavni Zakon o delovnih odnosih, ki je usklajen z Ustavo SFRJ, predvideva namreč, da so delovne organizacije dolžne imeti pilpravnike. Razen tega je v njem tudi paoblas-tilo, da lahko Zvezni sekretariat za delo izda predpise o pripravniškem stažu in o strokovnih skušnjah uslužbencev v gospodarstvu. V svoji nadaljnji diskusiji pa je omenjeni tovariš izjavil, da z določili, ki bi odrejala pripravniški staž, ne bi bilo mogoče predpisovati trajanje staža, celo spodnje in zgornje meje zanj ne bi mogla pred-■videti ter naj bi torej delovne organizacije same odločale o dolžini staža. Potem ko sem na kratko omenil nekatere posameznosti z zagrebškega posvetovanja — to pa še ne pomeni, da je bila diskusija drugih tovarišev manj pomembna — se bom lotil konkretne obravnave zadevnega vprašanja v gozdarstvu. Navedel bom stališča in sklepe komisije 2a kadre Zveze IT GLI SRS, oprt na predlog sklepov v referatu tovariša ing. T. Cajnka in na lastno prepričanje. Najprej bi biliO potrebno sprejeti skupne sklepe o dolžini trajanja pripravniškega staža v gozdarstvu, Ker je odločanje o tem prepuščeno delovnim organizacijam, kot sem že omenil, bi bilo potrebno s tega posvetovanja poslati vsem gozdnim gospo-darst\^Qm v državi priporočilo o enotnem trajanju staža v gozdarstvu. Prepričan sem namreč, da lahko s stališča enotnosti in enakosti tehnoloških in proizvodnih procesov v gozdarstvu brez posebnih pomislekov sprejmemo taksno priporočilo. Menim, naj tii bilo trajanje staSa v gozdarstvu določeno z d venu lelii, za inženirje iti za tehnjke enako. V teh dveh letih bi morali pripravniki spoznali praktična opravila v gozdM'stvu ter organizacijo in ekonomiko poslovanja delovne organizacije, V svojem predlogu, Id ga bom razložil, stojim na stališču, da se mora pripravnikom omogočiti, da se v času svojega staža seznanijo z vsemi opravili v gozdarstvu, tako da bi se mogel pripravnik, t. j inženir ali tehnik po končanem stažu odločiti za delo, ki mu najbolj ustreza. Za inženirje predlagam: 1. Inženirji naj se najprej zaposlijo kot pripravniki v gozdnem obratu, in sicer 12 mescev, da bi mogli spremljati in opravljati naloge v ofo'ii'u celotnega enoletnega ciklusa. Äledtem hi se morali seznajiili: a> z organi in oblikami upravljanja I,er z organizacijo podjetja, b) z administracijo gozdnega obrata, C) z cvidenco, planiranjem in s sistemom izdelave kalkulacij pri izkoriščanju in gojenju gozdoiv, C) z branjem uretitvenih elaboratoVj d) z odkazovanjem drevja, e) z organizacijo dela na deloviSčih, taJco pri izkoriščanju kot tudi pri gojenju gozdov. Pri tem bi morali spoznati tudi vpražanja v zvezi 2 ekonomičnostjo poslovanja in z uporabo različnih strojev v gozdarstvu, f) s problenni gojenja gozdov in gojitvenega planiranja in praktično spoznati različne oblike gospodarjenja z gozdovi, g) s sklepčuijem pogodb a lastniki zemljiSč, poti'ebnib gozdni proizvodnji, z vozniki in pod, Vse delo bi potekalo t^lco, da bi pmipravnik ali spremljal vodjo obrata oziroma gozdarskega delovodjo pri opravljanju njunih opravil, ali pa bi ~ to bi prišlo v poStev nekoliko pozneje — samostojno opravljal posamezne naloge, ki so rnu jih prej natantno razložili. Pripravniki bi opravljali svojo pr^ukso na t. i. vzornem gozdnem obratu, ki bi ga moralo vsako gozdno gospodarstvo v ta namen določiti in bi ga vodil starejši izkušen gozidaj-skj inženir, ki bi bil voljan in pedagoško dorasel pratticno izobraževati pripravnike. 2. Po končani praksi v gozdnem obratu, t. j. po preteku 12 mesecev, bi prestavili pripravnika v oddelek za urejanje gozdov, kjer naj bi ostal 9 mesecev. Tam bi delal skupno s starejšim izkušenim taksatorjem 6 mesecev na terenu, tri mesece pa v pisarni na obdelavi posnetih podaitkav. Vse delo bi potekalo tako, da bi bili prvi koraki pripravnika — tako na terenu, kot tudi v pisarni — natančno usmerjani, sčasoma pa vedno prostejši in samoEtojnejSi, kot bi to pač starejši taksator ocenil. Pripravnik bi torej moral v teku teh 9 mesecev spoznati vsa opravila pri urejanju gozdov oziroma pri izdelavi urediitvenega elaborata. 3. Po preteku 9-mese£nega dela v oddelku za urejanje gozdov bi se pripravnik zaposlil v gozdnogradbenem obratu, in sicer 3 mesece. Tam bi se moral seznaniti 2 osnovami praktičnega projektiranja gozdnih komunikacij in žičnic in s poglavitno dejavnostjo pri praktičnem opravljanju del za gradnjo gozdnih komunikacij. Za tehnika bi trajal pripravniški staž tudi dve leti, in sicai- v istem okviru kot za inženirje, vendar pa bi bil tehnik na stažu v gozdnem obratu poglavitne zaposlen na gozdnih deloviäSih, druga opravila pa bi spoznaval le bolj površno. Pri urejanju gozdov bi se moral tehnik seznaniti le s terenskimi opravili, medtem ko se v kabinetno obdelavo gradiva in v sestavljanje ureditvenih elaboratov ne bi spuščal. Tudi pri gozdnogradbenih opravilih bi bil zaposlen le s praktičnim delom pri opravljanju gradbenih del, medtem ko pri projekti ran ju ne bi sodeloval. Med opravljanjem pripravniškega stala bi moral vsak pripravnik pisati dnevnik, na koncu pa se&taviti izdelek, v katerem bi obravna^-al Itako praktično rešitev s področja gozdne proizvodnje. Ta izdelek bi predložil po preteku pripravniškega staža strokovni izpitni komisiji kot prijavo za opravljanje sti'okavnega izpita. Iz izdelka bi bilo tudi razvidno, za kal^era, opravila iz gozdne proizvodnje kaže pripravnik nagnjenje. Na ta način bi kadrovska služba laže odločala pri njegovem poznejšem postavljanju na stalno delovno mesto. Izpitno komisijo bi določila republiška zveza TT GLI ali pa poslovno üdni-Senje gozdnih gospodarstev. Ce pripravnik strokovnega izpita ne bi napravil, bi ostal v statusu ■pripT'avriika vse dotlej, dokler skušnje ne bi uspešno opravil. Na vsak način bi bilo potrebno s predpisi urediti vprašanje saposjitvc v go-Jdarsld iipravni ozimma inšpekcijski službi, ki je ne bi mogel nihče opravljati, če ni opravil strokovnega Izpita S svojim predlogom nisem nameraval izdelati dokon&nega programa za opravljanje pri lira vniškega staža gozdarskih inženirjev in tehriikoVi ampak sem podal le predlog za okvir, v katerem naj bi potekala praksa v teku staža. To posvetovanje pa naj preudarl m-oj predlog. Razen navedenega je prav gotovo zanimiva tudi fineneijska plat tega vprašanja. Kajti takšna vprašanja so bila doslej pogosto zastavljena Menim, da bi moralo vsako giizdno gospodarstvo osnovali vsaj 2—3 delovna mesta za inženirje in tehnike pripravnike z doloCeno obračunsko osnovo, Id bi .jo bilo treba morebiti po prvem letu povečati za določeni odstotek. Stroške, ki bi jili gozdno gospodarstvo imelo v zvezi s pripravJiiki, vračunavali naj bi se v upravno-prodajno režijo, bi deloma iciiil pripravnik s svojim delom, prav gcd;ovo pa bi bili pozneje mnogotero povrnjeni, ko se bi pripravnik vključil v redno proizvodnjo kol popolnoma usposobljen operativni strokovnjak. Gozdna gospodarstva bi morala sestaviti ustrezne pravilnike o opravljanju staža inženirjev in tehnikov, ZA'ezni upravni organ pa bi moral izdati predpise, ici bi zagotavljali natančno opravljanje pripravniškega staža, ker menim, da bi brez takšnih predpisov ostalo obravnavano vprašanje še nadalje nerešerfo, tj. tam, kjer je sedaj, Z ureditvijo zadevnega vprašanja bi bil hkrati v velilci meri rešen tudi problem sprejemanja izšolanih inženirjev in tehnikov, pr^iblem, Id je kompleksen pri praktičnem uvajanju kadrov v proizvodnjo. Ing, Franjo U r 1 e b KNJIŽEVNOST KNJIGA O PTICAH Kračič L, SuSteršič F.: Ptice Slovenije Pozno, toda Se vedno ne prepozno naj ludi v našem glasilu opozorimo bralce na knjigo, Iii jo je pod gornjim naslovom izdala Državna založba Slovenije. V knjigi priročnega formata sta avtorja opisala 294 naših stalnih ptic, znanih selivk kakor tudi tj. ptic klatezöv. Za vsako ptico posebej navajata avtorja poleg podrobnega opisa Še druge njene značilnosti, t. i. njen biotop, najljubšo hrano, opis gnezda in jajčk, naravno razširjenost in druge zatnimivosti. Številne ptice so prikazane tudi s prav dobrimi podobami, žal le v črno-beli reprodukciji. Kljub tennu smo pa lahko ponosni na to edinstveno knjigo, kj je spopolnila dosedanjo občutno vrzel v slovenski ornitološki literaturi. Kot poučen priročnik bo delo vsekakor odlično rabilo vsem, ki si želijo spopolniti znanje o naših krilatcih, ki s svo.iim petjem poživljajo naravo. Brez ptic in njihovega prijetnega žvrgolenja bi bila pusta potja, sadovnjaki, logi in gozdovi. Ker so pa ptice na splošno, zlasti pa še psvke poleg svoje ljubkosti tudi iziedno koristen člen narave, zaslužijo našo posebno pozornost in zaščito. V knjigi so v uvodnem delu tudi splošna navodila za zaščito ptic, zato to delo tem topleje priporočamo gozdarski opsratiivi kakor tudi vsem di-ugim ljubiteljem Ing. Saša Bleiweis DVOJNA ŠTEVILKA ŠVICARSKE GOZDARSKE REVIJE, POSVEČENA JELKI Po naključju je svicarsld gozdarski Časopis Schweizerische Zeitung für Forstwesen' — podobno kot Gozdarski vestnik in le nekoliko mesecev za njim — posvetil svojo dvoätevllko vprašaji ju jelke (9—10 H 964). Iz nje povzemamo vseh 8 Člankov, Id se neposredno ali posredno nanašajo na jelko in obravnavajo to drevesno vrslo z gospodarskega, gojitvenega, fitogeogral'skega, pedološkega, tehnološkega in lesnopredelovalnega stališča. Različni prispevki niso omejeni zgolj na razmere v Švici, temveč se nanašajo tudi na jelko v Belgiji in celo na Balkanu. Roth, C.: Die Nachzucht der Tanne als Wildschadenproblem (Str. 474-475). 2e V oseniti-esetih letih preteklega stoletja je bila znana äkoda, ki jo je povzročala svnjad v gozdovih sevemili in vzhodnih švicarskih kantonov. V zadnjih desetletjih pa so poškodbe od divjadi postal p zelo občutne tudi v središčnih icantonih. Srnjad poSkoduje z objedanjem jelko zlasti tam, kjer je ta drevesna vrsta gost na njej tujih rastiščih, v čistih umetnih sestojih ali pa v revirjih s prevelikim sialežejn divjadi, Tam^ kjer jelka ni doma, je ni mogoče pomlajevati brez posebnih učinkovitih ukrepov, kjer pa je ta drevesna vrsta prirodna sestavina gozda, je mogoč razvoj njenega mladovja samo tedaj, Če je stalež divjadi zmanjšan na znosno mero. Kev se srnjad loteva jeiovja pretežno pozimi, je mogoče jelove popke in poganjke razmeroma poceni zavarovati z zaščito posameznih mladic in drevesc. Pri tem pa se različno predivo in premazi ter smrdljivi repelenti niso obnesli, ker niso zanesljivo učinkovali in je bila njihova uporaba predraga. Zelo uspešno in poceni ps je mogoče zavarovati jelove t>opke po-ed smjadjo s posebno varovalno plastjo, ki jo s pridom uporabljajo v raznih krajih Švice že nad 25 let. Pri tem gre za premazo-vanje popkov z 1—2 mm debelo apneno-cementno malto, Manjšo količino pripravka naredijo vz 3 delov apna in 1 dela cementa in ju razredčijo z vodo v gosto kaSnato mežanico, ki jo s čopičem nainašajo na jelove popke, Ce je nevarnost pred Škodo po divjadi posebno velika, z omenjenim pripravkom ne namažejo samo vršnih popkov, ampak tudi vse terminalne vejice zgornjega vretenca To delo opravljajo ob koncu oktobra ali v začetku novembra. Pri tem pa se ne sme pretiravati, ker predebelega betonskega oklepa jelovi popki spomladi ne bi mogli prebiti. Čeprav so äe tako trdoživi. Opisani način zavarovanja jelk pred srnjadjo je preprost in cenen, ker delo lahko opraivljajo tudi genske in otroci. Zadnje čase s prav dobrim uspehom uporabljajo za zavarovanje jeiovja tudi disperzijske barve, ki jih lahke v poljubnem razmerju mešamo z vodo. Pri tem načinu so materialni izdatki sicer nekoliko večji kot pri prvo opisanem, vendar pa gre delo hitreje od rok kot pri uporabi apneno-cenientne kaše Zaščita z oljnatimi barvami pa se ni obnesla. Kadar gre ^a zavarovanje jelovega mladja pred srnjadjo na večjih površinah in kadar je ogražanje občutno, je najustreznejša uporaba ograje. Avtor meni, da je najučinkovitejši ultrep za uspešno zavarovanje mladja glavnih drevesnih vrst, med njtmi tudi jeiovja, pospešeno pomlajevanje sesto-jev in snovanje čim obsežnejših prirodnih mladih sestojev. Izkušnje so namreč pokazale, da je s talcšnim ravnanjem že po 20 letih pri enakem staležu srnjadi škoda upadla na znosno mero, tako da jelk ni bilo potrebno več zavarovati ali pa so se varovalni ukrepi nanašali le še na posamezne jelčice Tudi intenzivno izborno redčenje se je uspešno obneslo, ker se je z njegovo pomočjo razvilo bujno prirodno podi-astje, ki je služilo srnjadi za brstenje in je tako blažilo škodo na mladovju. Takšno sodelovanje gozdnega in lovnega gospodarstva v Švici uspešno rešuje problem škode, ki jo na jelovem mladju povzroča srnjad. Kurth, A., Badoux, E.: De la, preponderance du sapin blanc dans la production d'une färet jai'diinee de rEmmental (str. 476-432). Clajiek obravnava izredno lepe prebiralne gozdove v Emmentalu, tj. ob vznožju švicarskih Predalp in Jure. Gre za mežane sestoje jeJke, bukve in smreke, kjer gozdarski inštitut iz Birmensdorfa na 2,5 ha i'aüLskovainih ploskev že 30 let z iistrez-nirai merjenji proučuje sestavo in razvoj gozda Rastišče je odli£no in obsega precej strmo jugozahodno pobočje od lOüO do IIOO m nad morjem, V optimalnih razmerah je drevje razvilo lepa vitka debla in je oblikovalo vzorne krošnje. Spričo smotrnega gospodarjenja se lesna zaloga v zadnjih 30 letih ni bistveno sprernenila in znaäa 461 m'Vha. Po vsaki sečnji so sestoj na novo inventar i ziral i in so pri teim ugotovili povprečni letni prirastek ISm'^ na ha. Čeprav drevju, ki je tanjše od 25 Ctn, pripada le 10% lesne zaloge, le-to vendarle s 23% sodeluje pri priraslJcu, Dreves, ki so de-belejäa od 52 cm, je 56%, vendar pa prispevajo le 38% prirastka. Jelki pripada 74% vseh dreves, toda 77% lesne zaloge in BÖ?« prirastka. Omenjeno upadanje prirastka s povečanjem debeline poteka za vsako od treh prizadetih drevesniih vrst različno. Medtem ko bukev pri debelini cm zdrkne pod 1% povprečnega prirastka, je za smreko ta prelomnica šele pri 71 cm, toda jelov prirastek tako opeša šele pri debelini 104 cm. Kazen tega pa so pri 7 peiiodičnih sečnjah v ohra,vnavanem gozdu ugotovili, da so bile najdebelejäe smreke za 13% bolj podvržene gnilobi od najdebelejSih jelk, V obravnavanem prebiralnem gozdu pripada bukvi pomembna vloga pri uspešnem pomlajevanju i^avcev in pri ohranitvi jelovega in smrekovega mladja. Zato je potrebno bukvo po.speäevati, hkrati pa jo brzdati. Jelki, ki jc za proizvodnjo lesa najpornembnejša, mora pripadati v zmesi največji delež. Pisec si obeta, da bo z zagotovitvijo zadostnega naraščaja in z uravnavanjem ustrezne zmesi niogote tudi v bodoče ohraniti sedanjo »veličastno« podobo prebiralmh gozdov v Emmentalu, Meyer, P.: Die Waldbauliche Behandlung der Weisstanne auf Eissmoräneböden (str. 483—491). Študija je posveiena jrfovlm gozdovom ob skrajnem severnovzhodnem koncu Švicarske visoke ravnine. Prizadeti sestoji poraSčajo ledeniSke groblje riSke formacije, Ta starejša diluvialna tla so sicer precej siromašna s hranljivimi snovmi, vendar pa zaradii svoje globine omogočajo smreki, zlasti pa jelki kar največji prirastek. Jelka je tam konkurenčno najkrepkejSa in svojo življenjsko silo kaže tja globoko do 430 m nadmorske višine, Poglavitno najdemo tam jelko v dveh sltuplnah rastlinskih združb, od katerih ena porasča kislo-vlažna tla, druga pa blago kisla in bolj odcedna zemljišča. V prvi skupini smreki navadno ne pripada vec kot 20% lesne zaloge, v dixigi dosega telo 40%, medtem ko si jelka v obeh primerih prisvaja levji deleS. Čeprav ne gi-e za prave prebiralne gozdove, so sestoji iz prve skupine bliže tej gospodarski obliki kot iz druge. Opazna je tudi alternacija med smreko in jelko, čeprav ni tako zelo izrrazita kot se kaže drugače v prcbiraJnih gozdovih. Z nezmanjšano življenjsko močjo dočaka jelka starost 350 let, smreka pa začenja pešati po läO. letu. Smrekovi nasadi trpijo za rtlečo gnilobo in je zato njihova življenjska doba äe krajša. Bolehanje smrekovih nasadov blažijo s podsajei^anjem jelke. Ua vlažnih tleh se jelka močneje uveljavlja od smreke, ker pr\'a prodira globlje v tla. V teku zadnjega stoletja so uvedli v gozdovih obravnavanega območja gospodarjenje po načelih t. i, ^-Femelschlaga«, Pri tem pa so se iz svojcas vnesenih skupin rdečega bora, macesna in zelenega bora pod okriljem bukve razvili obsežni mešani gozdovi omenjenih drevesnih vrst. Bukev, ki porasča obravnavane riške ledeniške gfoblje, je ta i v en čas te rasti in razvija ItaSate kroänje ter zato tam nima gospodarske veljave. Pisec se vpvašuje, ali je bukev na določenih rastiščih prizadetega okoliša tudi z gozdno biološkega stališča sploh potrebna? V sestojih na blago kislih tleh dosegata jelka in smrelca do 40 m viäine. V zadnjih 2Ü letih škoda po divjadi močno larira razvoj jelovega mladja, zato v okviru goje-nja gozdov temu vpraSaiiju posvečajo prvenstveno slvrb. Pri ponilajevanju gozdov povzročajo težave tudi vlažna tla, ki zaradi nezadostne drenaže postajajo vedno bolj podvirna. Na rastiščih rastlinskih združb, kt napovedujejo vlažna tla, je vnašanje jelke najuspešnejše na tleh, ki jih drenlra starejše drevje s svojinii koreninami, zlasti v bližini svojih štorov. Posebno skrb posvečajo premeni čistih smrekovih nasadov v stopničaste mešane sestoje jelke, srnreke in bukve z namenom, da jih končno preoblikujejo v prebiralno zgradbo. To dolgotrajno delo. ki ga Ammon imenuje "-Uberiühruiig«, opravljajo v gozdovih na površini več sto hektarov. Pot do ciljii je pri tem kaj različna, odvisna je od izhodiščnih sestojnih razmer, od rastiščnih posebnosti in od poteka ter od stopnje nasemenitve, vedno pa začne s primernim redčenjem, Miegroet, M.: Die Position der Weisstanne in Belgien. Erfahrungen ausserhalb das natürlichen Verbreitungsgebietes (sir. 492—517) Že od petnajstega stoletja naprej v Belgiji ni več avtohtonih iglavcev. Ostanke jelke, ki so jih tam našli v ilovnatih plasteh, razvrščajo v tei'ciarno dobo, ki je bila toplejša od sedanjega podnebja. V poledenelem rastlinskem pohodu je jelka prodrla le do .severnega podnožja Vogezov, medtem ko sta smrelca in zlasti bukev ob koncu sabboveala doiivljaU v belgijskih Ardenih svoj optimalni razvoj- Odsotnost jelke v Belgiji razlaga, pisec na dva načina. Po prvem se jelka ni naselila, i;er ji tamkajšnja rastišča oziroma podnebje ne ustrezajo. Po drugi razlagi pa jelka pri svoji poledeni-tveni migraciji ni mogla prekoračiti raznieroma ozkega pasu, ki loči Vogeze od Ar-donov. Ta vmesni prosior ni ustrezal jelki zaradi svojih neprimern-ih toplotnih in padavinskih razmer, razen tega pa je zaviral napredovanje jelke tudi s svojim, raz-merom dolgim vegetacijskim obdobjem in z njim pogojenimi .spomladanskimi po-zebami. Nadalje so za to vmesno ozemlje značilna občasna sušna obdobja, ki xaradi pičle zračne vlage onemogočajo obstanek jelovemu mladju. Končno tudi nezadostne rezerve vlage v tleh, zlasti v spodnjih horizontih, onemogočajo jelki obstanek. Sklicujoč se na mnoge pisce avtor dokazuje, da je velik del belgijskega ozemlja primeren za uspevanje jelke. Pri tem navaja naslednje nakazovalce, Id dokazujejo primernost jelovih rastišč in so nekateri značilni za vso Belgijo, di-ugl pa za njen večji del; v.saj tri mesece dolge vegetacijsko obdobje brez pozeb, povprečna temperatura v juliju in avgusta med 13" in 14", povprečna letna temperatura pod 8''. Celoletne padavine nad SOO mm, optimalne 1200 mm in iVtartonnov aridni indeks nad fiO aH pa vsaj nad 50. S pomočjo tovrstnega klimatičnega vrednotenja je pisec razporedil ozemlje Belgije na 5 pasov, ki se med seboj razlikujejo po stopnji prr-mernosli za uspevanje jelke. V pasu, kjer naj bi jelka prevladovala, je povprečna letna temperatura pod C, padavine med 1100 in 1400 mm, aridni indeks pa nad 50. Seveda priporoča pisec razen tega tudi upoštevanje talnih razmer. Leta 1770 so na ozemlju Belgije prvič poskusili umetno vnesti jelko. Deset let pozneje so jo zasejali v severovzhodnih Ardenih s semenjem iz Nemčije, in sicer po vzgledu iz T.rtJksemburške, kjer so ?. jelko pogozdovali že ok. leta 17S9 Domnevajo, da so z naravnim pomlajevanjem teh pi-vih poskusnih nasadov nastali poznejši lepi jelovi sestoji. Tudi pozneje so v Belgiji vnašali jelko. Leta 1840 je celo kralj ukazal, da morajo to drevesno vrsto saditi na Ardenih, Po letu 187(1 je zanimanje za jdko v Belgiji še bolj naraslo. Vnašali so jo na različnih krajih, bodisi v skupinah zaradi premene, ali pa v degradirane gozdove in v taksne, Tti se niso pomlajevali. Pozneje so jelko sadili v čista smrekove in borove sestoje, in sicer v skupinah, ali pa so z njo spreminjali malo vredne nizke gozdove v visoke. Povsod, kjer so pri l;em upoštevali biološke zahteve te nove drea-esnc vrste, so dosegli dobre uspehe iti so s tem povetaii proizvodnjo po obsegu in po vrednosti, zboljSali tla ter obogatili zgradbo sestojev. Tudi naj-avno pomlajevanje jelke navadno ni delalo težav. Primeri, kjer se ta drevesna vrsta ni o-bnesla, so bili le redki. Jelovo .verne, ki so ga uporabljali pri vnaianju, je navadno izviralo iz najbližjih naravnih nahajališč te drevesne vrste. Provenience pri prvih poskusih so bUe iz Leipziga in Frankfurta, pozneje iz "Würltemherga in z Vogezov. Tudi jelovo seme iz Švice je hiio udeleženo pri obravnavani dejavnosti, vendaj- pa so bili iz njega vzgojeni nasadi v prvi s-vetovni vojni zelo poškodovani. Zanimiva je piäPeva trditeVj da je jelka v Belgiji izredno odporna proti vsem parazitom in boleznim, tudi jelova uš tam doslej ni povzročila pomembne škode. Poglavitni vzroiki, da jelke v Belgiji niso bolj ra/Sirili, so naslednji; zahtevnost jelovih posevkov in sadik v drevesnicah, potreba po ustreznejn selekcioniranju jelovega semenja, zaostajanje v rasti navadne jelke v raznih belgijskih arboretumih za drugimi jalovimi vrstami, smreko, duglazijo in pod., huda Skoda, ki jo divjad povzroča na jelki, občutljivost obravnavane drevesne vrste pred spomladanskimi pozebami, pojav, da hitro rastoče vrste v mladosti prekašajo jelko in jo dušijo, dosedanji slabi uspehi pri vnašanju jeUce, kjer jellta ni bila deležna ustreznih gojitvenih ukrepov in neprimernost te drevesne vrste 2a pogozdo^vanje goličav in za gospodarjenje na velildh površinah, ki sicer ni značilno za belgijsko gozdno gospodarstvo, vendar pa se je ponekod izvajalo pod francoskim vplivom. Nadalje so v članku navedene izkušnje z različnimi gojitvenimi ukrepi pri jelki. Izraženo je tudi mnenje, da je pri premeni čistih gozdov v mešane poitrehno jelki dodeliti čim manjše površine, ki naj ne presegajo 1 ara. Ni se obneslo takšno pO' gozdovanje goličav z jelko, kjer so bili zaradi poznejše zaščite te drevesne vrste prej vzgojeni pionirski brezovi, borovi ali pa macesnovi sestoji, ker se je v takšnih primerih predvideval za končni cilj čisti jelov gozd, ki pa jelki zaradi njene sociabil-noäti ne prija. Po prvotnih neuspehih so pozneje izbrali tak način vnašanja jelke v borove gozdove, kjer začnejo s podsajevanjem, ko je borov sestoj star šele 2S do 30 let in vanj vnašajo jelko, bukev in smreko v skupinah po 5 do 10 arov, tako da je gozd na koncu premembe sestavljen od 67% smreke, 20 jelke in 13% bukve, Ce se pri konverziji odločijo za uporabo večjih skupin, tedaj dajejo jellii in bukvi časovno prednost do 10 let, medtem ko pri manjših skupinah vse tri partnerje pod-sajajn sočasno. Mešanico včasih se popestrijo z dodajanjem sitke in duglazije, van-kuvr.^ke in kavkaSke jelke, zelenega bora in macesna ter celo hrasta in jesena. 2a premesno labilnih čistih smrekovih sestojev v raenodobne sestoje smreke, jelke in bukve so izdelali poseben postopek, po katerem dosežejo naslednje končno razmerje: 60% smreke, 20% jelke in 20% bukve. Tej mešanici navadno dodajo še malo javora, jesena, duglazije in čuge. Pri tem uporabljajo Andersonovo metodo, tj. za eno skupino določijo 10 arov s 24 jedri in v vsakem jedru po 24 jelic, ki jih posadijo 0,80 do 1 m vsaksebi ali pa po 37 bukev v jedru v razdalji po 0,50 m. Pod-sajene sadike postopno sproščajo s sečnjo zastomih smrek in jo ponavljajo vsaka tri leta. Pri tem se tudi smreka primernO' pomladi. Tudi pri konverziji nizkih gozdov igra jelka v Belgiji pomembno vlogo, zalo so si tamkajšnji gozdarji na podlagi bogatih tovrstnih izkušenj izdelali za takšno ukrepanje poseben postopek. Ker jelka v mladosti počasneje prirašča od smreke, dajejo pri pogozdovanju goličav prvi časovno prednost 5 do 10 let. Do 50 leta ustvai-jata obe vrsti približno enak celoljii donos, nato pa se povzpne navadno jelka na višjo proizvodno raven. Smr&ka je v belgijskih razmerah zrela za sečnje Že pri starosti 60 do SÜ let, medtem ko jelka tedaj še živahno prirašča. Seveda pa jc prirasteit odvisen tudi od plodnosti tal, od položarja drevja v sestoju, od načini a mešan osti in od kakovosti svoječasnih sadik ter od načina njihove saditve. Avtor zato nadrobno obravnava, kak bel ja ve, V vzdolžni smeri sledijo razpoke nekaj časa zavitim vlakonom, nenadoma preskočijo v prvotno ravnino ter natn zopet potekajo vzdolž za.vitih vlaken. Tako nastane razpo&na ravnina posebne oblike. Pojav laliko imamo za kombinacijo radialnih razpok in zasukane rasti. Ce pri tem ne bi Slo za zasukana vJakna, bi se mogli s primernim položajem prizadetega hloda pri žaganju izogniti nei\'šečnosti te napake, ki povzroča na deskah poševne razpoke, po katerih se deske pri suäenju. razkol jejo na dva dela. Pisec je dognal, da notranjg strženove razpoke začnejo navadno 2—a m nad panjem in segajo ek, 10 ali 12 m visoko, viäje pa zopet izginejo. Torej sta najbolj prizadeta drugi in tretji Sagovec, prvi pa navadno le v svoji zgornji polovici. Napako lahko odkrijemo šele tedaj, ko deblo razžagamo v hlode. Avtor je ugotovil, da moremo zanesljivo sklepati na to napako> kadar razpoke na drugem in tretjem hlodu potekajo po različnih radijih, tj. če med seboj zaJclepa-jo večji kol. Avtor omenja izKledke drugih piscev o tem. da je obravnavana napaka tem pogostnejša, čim starejše je drevo. Tudi z lastnimi raziskovanji je Lčilfler ugotovil takšno korelacijo, pri Čemer je bilo 50^ jelk, starih 110—120 let, podvrženo omenjeni napaki, medtem ko moramo pri starosti med 165 no leti računati s tem nezaželenim pojavom kot s pravilom. Pt>dobno korelacijo je pisec dognal tudi med debelino jelk in pogostnostjo notranjih strženovih razpok. Zanimiva je tudi ugotovitev, da za enako starost raste pogostnost obravnavanega pojava z debelino, za enako debele jelke pa s starostjo, toda najtrdnejša signifikaintnost odvisnosti omenjene napake od starosti pripada .wednje debelim jelkam, medtem ko v območju največjih, debelin starost le prav malo vpliva na pogostnost obravnavanega pojava. Pisec je nadalje dognal, da je pojav notranjih strženovih napak pogostnejši v jelkah, rastočih na strmih pobočjih, kot v deblih, ki so se razvijala na ravnem svetu. Ta razlika je obtuLnejSa za mlado jelovje kot za staro, tako da se za 100-letne jelke taikšen vpliv inklinacije terena že pofvsem izgubi Ker pa so primerjane jelke pripadale različnim proveniencam in tudi različnim geografskim rasajn, ni mogoče prisojali ustrezne zanesljivosti ugotavljaj!ju stopnje, do katere so ekološki činitelji vplivali na raziskovano napako. Relativni delež jelovine, ki je bila prizadeta zaradi notranjih strženovih razpok, je ostal s stopnjevanjem drevesne debeline skoraj enak. Iz tega dejstva pisec sltlepa, da obravnavanj pojav ne nastane v jelovcm deblu naenkrat v vsem svojem obsegu, ampak da se v jelkah postopno širi, PiSčeva raziskovanja so potrdila izsledke drugih a;vtoirjev, da notranje stržeacve razpoke nastajajo zarasli delovajija rastnih in drugih napetosti meharuskega značaja v zvezi z nagnjenostjo debla in eks cen tri dn ostjo krošnje. Razpodna ravnina je bila praviloma pravokotna na smer debelnega nagiba in maksimalne eitscentričnosU krošnje. Analiza jelovih debel glede na krožljivost je pokazala, da pogostnost te napake ni korelirana z debelino, pač pa je odvisna od drevesne starosti. V jelovini je krož- Ijivost redkejši pojav od notranjih strženovih raKpolt. Medtem ko je bilo ined 130—140 let starimi jelkami 405^ jmlincastih, jih je imelo — pač v odvisnosti od starosti — 60 do 90% notranje strženove rtizpoke. Richard, F.; Untersuehungen über Wassergelialtsschwankun-gen im sauren, tinvollkoramen durchlässigen Rissmoränc-boden ia Langenthal (str. 558—570). Članek se opira na rezutaie 4-letnih meritev tn proučevanja tal, imenovanih ►vAspi«, ki so se v ddini Langenthal razvila na ledcniSltih grobi j ah riäke starosti. Značilna za obravnavani talni tip je zlasti lastnost, da je za vodo le slabo prepusten in je zato slabo zračen Pod obilno plastjo 5—10 cm debelega humusa je 5—10 cm debela plast mineralne sive obledele zemlje, kL postaja v naslednjem horizontu marmorirana, tj preprežena z navpičnimi rdeče-rjavimi valovitimi progami, ki segajo približno 100 crn globoko. V obravnavanih kislih tleh so v 4 raznih globinah od 12 do 127 cm skozi 4 leta merili vsebnost vode. Pri tem so uporabili konduktometrično metodo Colmana in Hendrixa, ki predvideva vkopavanje mrežnih elektrod v ustrezne talne horizonte, kjer so hkrati registrirali tudi lal.no temperaturo. Vsebnost vode v tleh so izrazili v odstotnem razmerju z volumnom por. (Tega nakazovalca ne smemo zamenjati z volumni m procentom, ki ga navadno uporabljamo za primerjavo določenega talnega faktorja, kot so npr ; zrak, voda, hranljive snovi iji pod. z volurnno erioto prizadetih tal.) Medtem ko v obravnavanih kislih in zbitih tleh deler širših por približno do globine 45 cm še kar utreza, se v nižjih delih profila zmanjša do tolikšne mere, da takšne pore v globini med 70 in 80 cm popolnoma pogrešamo. Zato prenikanje padavinske vode skozi tla skrajno počasi napreduje in so bila tla skozi vso opazovalno dobo zelo zasičena z vodo. Kot posledica tega je bila tako sitrajno slaba zračnost tal, da so nastajali in so se vedno bolj širili radukcijski -procesi, ki so še bolj zgostili že itak premalo porozna tla. Le belo-rdeče navpične valovite proge (marmoriranje) so v svoji belka.^ti sredini predstavljale poroznejše izjeme sredi rjavo-rdeče večinske talne gmote. V omenjenih progah so ugotovili prisotnost drobnih koreninic. Medtem ko je v zgornjem delu tal, tj, nad omenjenim skoraj ne^prepustnim horizontom (ležečim 70 do 80 cm globoko), zasičenost z vodo vendarle od časa do časa nekoliko popustila {60—05%! in je dopuščala ski-omno zračenje t,al, se v spodnjem delu (pod aOcm) nasičenost z vodo praviloma ni zmanjšala pod 100?ä ter je bil tam razvoj korenin skoraj nemogoč. Avtor Jmeni, da bi moglo gostejše koreninje s pomočjo transpiracije nadzemnih rastlinskih delov učinkovito prispevati k zmanjševanju talne vlage in k poboljšanju zračnosti. Svoje sklepe opixa na primerjavo obravnavanih tal s tlemi podobnega nastanka, toda poraščenimi z mešanimi gozdovi, Icjer so razmere glede lalne vlage in zračnosti veliko boljše Obravnavani talni tip «-Aspi^- fitocenoloSko pripada združbi Mastigobbryeto-Piceetum abietetosum in zaradi svojih opisanih slabih lastnosti ne ustreza gojenju mnogih drevesnih vrst. Spričo te ugotovitve pa je še posebno zanimivo dejstvo, da na obravnavanih tleh jelka zelo dobro prirašča in pridobiva na leto po 8-10 mVha, V Članku so tudi gi-afično prikazani podatlii o temperaturah obravnavanega talnega tipa v raanih globinah od 12 do 127 cm, registrirani skozi vso 4-ietno opaaovaln-o dobo. Medtem ko se je zimska temperatura tal v glavnem gibala v intervalu O—4 "^C, je poletna variirala med 11 in 14 "C. Spomladansko izotermičnost horizontov 12 in 137 cm so določili z vrednostmi med 1 in 5 "C, jesensko pa med 10 in 12 "C. Ing. M. B r i n a 1' 12 mDnchenskega gozdarskega Časopisa v znanem sta-okovnem glasilu Allgemeine Fürs^zeitschrift (München, 1964/32—33) je več člankov o pomenu gozda v kulturni pokrajini. Večina prispevkov obravnava VEcbimo rcferattO'V na lanski letni skupščini v Baden-Badcnu ^^Družhe za zaščito nemäkcga gozda « Povzemamo misli iz treh vodilnih člankov, Gurfc, K.: Cltjvek in gozd v bodoči kulturni krajini (Mensch und Wald in der Kulturlandschaft der Zukunft). Kot poplava se avtoi.'jü vlivajo izpod peresa grozo vztiujajoCe številke o naraščanju prebivalstva, prometa, indusb'ije, potreb po voda, onesnaženju voda in oaračja v Zvezni republiki Nemčiji; Prehivalslvo bo od sedanjih 220 oseb na 1 km^ narahlo na 250 v letu 1980. Od sedanjih 8 prebivalcev na eno motorno vozilo bodo le La 19S0 le še trije. Tedaj is. bn s kmetijstvom in gozdarstvom ukvarjalo le se 8% prebivalstva (sedaj 23%); torej bo samo pičla desetina ohranila pri svojem delu stik s prirodo. 2e sedaj je vsak tretji dan prost, število prostih dni bo vedno večje Letno pade na zahodnonernško ozemlje Ö milijonov ton prahu, saj, nesnage in SOg. V Porurju je ugotovljeno GOO.OOO delčkov prahu v enem liti'U zraka (v mestnem zraJtu drugod 150,000, v gozdu pa le 500). Domala vse vode so do kraja onesnažene. Samo za delno preprečitev onesnaženja reke Rena je potrebno 800 milijonov nemSkih mark. Avtor vprašuje, kje sta zaostala človekovo zdravje in dostojanstvo? Takšno stanje in perspektive narekujejo, da se gozdno gospodarstvo s svojim gospodarskim objektona gozdom v celoti vključi v trajno reševanje obravnavanega grozečega problema. Gozd izgublja na pomenu proizvodnje lesa, postaja pa vedno pomenibnejäi v svojih socialnih in pokrajinsko kulturnih funkcijah. Tam kjer je gozd ohranjen, so kmetijski pi-idelki 5—J5% večji. Gozd ugotavlja preslu-bo s pitno vodo, saj znaäa dnevna potreba v Nemčiji 3001 po osebi (pred 80 leti le 20 litrov). Vse to postavlja pred družbo in gozdno gospodarstvo nove naloge: ohraniti gozd, intenzivirati gospodarjenje z njim in izboljšati nego gozdov, Vsako eltstenziviranje in podobna gesla so le slepilna prizadevanja k vazi ekonomistov. Gozdno gospodai'stva svoj delež obravnavane naloge lahko prevzame nase ob podpori skupnosti. Gozdarski stxo^ kovrjak z novim bremenOim pa bo novim nalogam dorastel le tedaj, če mu bo šola dala potrebno izobrazbo in orientacijo. Teh nekaj tehtnih misij preveva ves članek. Nehote se zamislimo: kaj pa pri nas v Sloveniji? Mar ta doba ni že pi-ed durmi? Kaj nismo že precej zamudili? Mar ne kaže skrbneje gojiti naä gozd, to najcenejše sredstvo za ohranitev duševno in telesno zdravega človeka? RupJ, H. H.: Kako je mogoče uskladiti gozdno gospodarstvo K oblikovanjem krajine in z oddihom v gozdu? fWie kann die Waldwirtschaft mit der Landschaftsgestaltung und der Erholung im Walde in Einklang gebracht werden?). Pvi zahodnonemSkih razmei'ah se je Še nedavno zdelo, da je zamisel vzajemnega delovanja zdravega gospodarjenja z gozdom po eni strani in z nalogami za oddih človelva v naravi po drugi strani lahko izvedljiva. Z izredno naglo podražitvijo delovne sile se je stanje spremenilo. Pri »racionalni« proizvodnji lesa se pogosto pojavljajo pomisleki, ki niso v prid krepitvi vedno večjih socialnih funkcij gozda Oživljajo se ideje o monokulturah, s tem pa zanemarjamo pomen gozda kot celote. V gozdnem, gospodarstvu je talcžna pot zgreSena, Nafelo največjega finančnega učinka zgolj ob upoštevanju pridelanega lesa in vloženih sredstev ni sprejemljivo. Kaj pa gozd kot brezplačni sanatorij? Gozdno gospodarstvo sicer ne more izračunati vrednosti gozd^ za oddih, vkljub temu pa je ta vrednost velikanska. Znanost si prizadeva, da bo mogoče v bodoče tudi taksne vrednosti izražati s številkami. Omenjen je majhen primer bukovega gozda, ki daje lelmo v povprečju za 40D DM več pitne vode na ha kot. smrekova monokultura. S takänirai in podobnimi ugotovitvami se kaže gospodarjenje z gozdom v popolnoma novi in pozitivnejši luči. Avtor prisoja komipleksnemu vrednotenju gozda in njegovega vpliva v industrijski družbi povsem nove motive gozdarske ekonomike. Na tej osnovi tudi zagotavlja misel: vsi gozdovi na Baden-Württemberäkem morajo biti namenjeni proizvodnji lesa, istočasno pa tudi oddihu. S tem zavrača idejo naravnih parkov, ker je 7a srednjeevropske razmere nezdrava in nesmotrna, KUTth, A.: Načrt za razvoj gozdov in načrtovanje krajine (Waldentwicklungsplafn und Landesplanung). V gospodarjenju z gozdovi živi načrtovalna misel, odkar je prodrlo načelo trajnosti- V preteklosti in tudi Se sedaj urejamo z gozdnogospodarskimi načrti pridelovanje lesa Z vedno pomembnejšimi novimi funkcijami gozda, k dalekosežnimi. strukturnimi spremebami v gospodarstvu, s prod>iranjem gozda na pred kratkim Še negozdne površine pa se postavljajo pred gozdno gospodarstvo nove načrtovalne naloge. Dr. Kurth, profesor za urejanje gozdov v Zurichu, piše zato v Članku o načrtovanju razvoja gozdov. Za primer uporablja kanton Tessin (južna Švica), Iii je doživel in doživlja v zadnjih desetletjih v različnih pogledih velike atnukturne spremembe Z gozdnvi revna pokrajina (prostrana grmisča in ruzki kostanjevi gozdovi, gozdu nenaltlonjeno prebivalstvo) se je po vojni zelo industrializirala. Odloku delovne sile s kmetov je sledilo opuščaji je kmetijskih zemljiSČ, Ob ugodnih klimatičnih pogojih se je začiel Širiti na opustošene povržine gozd v svojih pionirskih stopnjah. Istočasno uničuje rak kostanjeve gozdove. V zadnjem času turizem močno pridobiva na pomenu. Weekend hišice rastejo popolnoma neurejeno kot gobe po dežju. Vprašujejo se, kako pri nastajajočih spremembah oblikovali krajino in ohraniti njeno privodnost. Gozd je sestavni de] krajine, potrebno ga je kot hrbtenico v zdravo oblikovani pokrajini funkcionalno in hkrati harmonično vključiti ob upoštevanju vseh Tvornih CaJUorjev razvoja gospodarstva, družbe in njenih socialnopolitičnih prizadevanj. Zalo je za načrtovanje novega gozda potreben gozdar načrtovalec kot sodelavec v obli;kovanju krajine s širokim zornim koLom. Švicarski gozdarji ed se resno brez zaletavanja lotili novih načrtovalnih nalog v južni Švici. Osnovali SO prej celo poskusni obrat, kjer so temeljito preizkusili realncst svojih idej, tako za načrtovanje novega gozda, kot za ui-esničevanje vseh ukrepov od zasnove do nege tiovih sestojev. Načrtovanje razvoja gozdov postaja torej neogibno. Na primerih mest Lugana in Carona s pokrajinskim zaledjem je v članku skicirajio tudi samo načrtovanje D. Mlinšek JCoehier. W.; (Waschington) Zaščita divjine in snovanje milijard-nega londa za pridobitev zemljišč za oddih v ZDA (Schutz von Wildnis-Gebieten und Bildung eines Milliarden-Fonds zum Landerwerb für Erholungszwecke in USA) Allgm. Fort Zeitschrift i9f;4/.44-45. Iz bavarskega strokovnega glasila povzemamo zanimivo informacijo, ki jo je za revijo priredil gozdarski strokovnjalc iz ZDA, Lani v septembru je bila v ZDA sprejeta vrsta zveznih zakonov o ohranitvi naravnih pokrajin, o Izboljšanju možnosti za oddih v naravi in o »preporodu-' državljanov v naravi. S sprejetjem »Wildeiness Actai< (zakon o ohranitvi divjine) in nekaterih drugih sorodnih zakonov npr. i^Land and Waitei' Conservation Fund Aet« (zakon o fondu za ohranitev naravnih pokrajin in voda) si je 88. kongres pridobil po izjavi predsednika John son a naziv ^Conservation Congress« (kongres za >K>hra- nitev-«). 2e Eisenhowerova vlada se je lotila pripravJjainja ohranitvenih zakor.ov. Predsedinik Kennedy je z delom nadaljeval in ■ustanovil Zvezni urad za f>ddih na prostem v zveznenn notranjem ministrstvu (Bureau for Outdoor Recreation). Namen zakonov je prispevati k ustvarjanju možnosti za krepitev zdi'avja in življenjske moči vseh sedanjih in bod-o£ih državljanov ter obiskovalcev ZDA. Z novimi zaJconi je urejeno vpra.šanje o oskrbovanju 3,65 milijonov ha federalnih gozdov, namenjenih za oddih. V 10 letih bo potrebno to povräino povečati na 25 milijonov ha (od tega 8,8 mllij. ha gozdov) ali nekaj manj kot meri vsa JLigoslavi^a. V zakonu razumejo pod »■diviino<< (Wilderness) stanje, nasprotno območjem, ki jih oblikuje in jim, daje pečat človek s svojim početjem. »-Divjino« obhkujejo zgolj prirodne sile, človek je v njej le gost, ki ne sme vpliva.ti na spremembe prirodnih ekoloških razmer. Objekti ne smejo biti nianjši kot 2Ü00 ha. Skrb za urejanje, razširitev in zasöito "-divjin je z zaJtonotn zaupana federalni vladi In njenim organom. Se posebej so zanimiva določila zakona, o ustanovitvi fonda za ohranitev zemljišč In vodnih površin. Ujegov nam&n je zagotoviti državam sredstva za načrtno pospeševanje in urejanje naloge; omogočiti državljanom oddih na prostem "V te namene naj bi po zakonu izplačali do leta 1975 iz fonda 1,5 milijarde dolarjev. Pomembna je tudi vrsta dopolnilnih zakonov, s katerimi je določeno npr. pospešeno proučevanje zemljiSke posesti, razširjeno in nujno raziskovanje škodljivega vpliva kemičnih rastlinskih zaščitnih sredstev. Taksno pobudo je v veliki meri pripisati knjigi ^^Molče£a spomlad-«' R. Carsona, ki opisuje težke posledice uporabe kemičnih pripomočkov v kmetijstvu in gozdarstvu, Omeniti je tudi zakon o mladinskih taboriščih v gozdu, kjer naj bi se letno vključevalo 100,000 mladincev in mladink, prostovoljcev, starih od 16 do 20 let. Namen tabori,^Č je seznanjati mladino z go^doii\ z delom v gozdu in ji istočasno krepiti zdravje. Omenjeni zakonski predpisi so plod dolgih študij in zdravstvenega stanja državljanov v 2DA, ki povir-oča resne skrbi. Ti zakoni so uspeh večletnih razprav in trenj med senatom In domom poslancev v centTatni vladi. Zasluga za opisane "-uzaiko-nitve^' gre predvsem zelo aktivni organizaciji »-Zaščita narave« in povojnim, predsednikom, ki so omogočili, da so se plemenita prizadevanja te organizacije tako v materialnem kot tudi v zakonitem pogledu uresničila. Mlinšek preizkušanje obstojnosti herbicidov Schindler, U.: Zur Prüfung vorbeugend gegen Borkenkäfer ausgebrachter Insektiziden Schutzbeläge in Laboratorium. NachrichtenbiaU des Deutschen Pflaiizenschutzdienstes Braunschweig, 1964/16. V gozdarstvu Zahodne Nemčije se borijo s pomanjkanjem delavcev, zaio ne utegnejo pozimi poseltan les .spraviti ali pa ga obeliti do prvega spomladanskega naleta lubadarjev. S škr-opljenjem neobeljene hlodovine z različnimi kemičnimi sredstvi so ugotovili, da imajo dovolj dolgo obstojnost in učinkovitost le emulzije inselcticido^ v nafti. Proti uporabi nafte v gozdovih pa so upravičeni higienski pomisleld, Z vodnimi emulzijami in raztopinami inseklicidov dosedaj ni bilo primernih izkušenj, zato so se v Spodnjesaškem gozdnoposkusnem zavodu v Gottingenu iot.ili ustreznih raziskovanj, V gozdovUi so z debel obelili lub in ga prenesli v laboratorije ter so ga tam vsaj 4 mesece hranilL v petrijevkah. Izrezke lubja so poškropili oziroma poprašili že prvi dan. Smrtnost so ugotavljali po Abbotovi formuli 1, dan, po I, 2, 3 in 4 mesecih, žuželke so vključih v poskus le nekaj dni. Ker niso mogh naloviti ali pa v'sgojiti potrebno äievilo lubadarjev, so uporabili kot poskusne Živali žuželki Drosophila melanogaster in Tdbolium castaneum. S primerjalnimi terenskimi poskusi so ugotovili dobro skladnost pri zaporedju med učinkom na lubadarje in na omenjeni dve vrsti negosidnih žuželk. "Rane insekticidov, izratunan na osnovi odstotkov učinkovitosti 1, 2, 3 in 4 mesece starih insekticidnih oblog, je bil naslednji; 5 SS lindan, HCH, 1 % lindan + DDT + dieldrin, 1% HCH, lincJan, lindan + + DDT f dieldrin, lindan-1-DDT, 2% DDT, prašivo HCH + aldrin, prašivo JožeMadek KATASTROFALNE SKOÜE OD SNEGA V AVSTRIJSKIH GOZDOVIH Gozdno območje ob zgornjem toku rek Mure in Enne je doletela preteklo jesen huda nesreča, V oktobru in novembru je zapadel moker sneg, ki je polomil in poškodoval v Evrednjedobnih smrekovih sestojih po dosedanjih cenitvah nad SOO.OOtl m' lesa. Po dosedanjih izkušnjah avstrijskih gozdarjev bo pravočasna izdelava polomij, posebno v težko dostopnih strminah komaj izvedljiva. Dobro se pa zavedajo, da bi les, če bi ostal neizdelan in neobeljen, predstavljal veliko nevarnost za razplodilev Škodljivih žuželk, predvsem Uibadarjev. Da bi preprečili še to nadaljnjo grozečo nesrečo, so se brez odlašanja lotih izdelave polomij. Zaposlene so že Številne delavske skupine, opremljene z vso potrebno mehanizacijo, Waglo gradijo na prizadetem območju tudi razne spravilne naprave in gozdna pota za lažji dostap do poškodovanih gozdov in 7,a boljše ter hitrejše odvažanje izdelanih sortimentov. Kljub navedenemu prizadevanju, ki ga za sedaj še ovira visok sneg, so gozdarski organi že ukrenili vse potrebno za odločno borbo proti lubadarjem, brž ko bi se le-ti pojavili. Oskrbeli so si številne nahrbtne motovne razpršilce in zagotovili zadostno količine insekticida. Upajo, da se jim bo z omefijenimi varnostnimi ukrepi posrečilo Se v kali zatreti škodljivo razmnoževanje luba-darjev, s katerim je potrebno računati) posebno še, če bo spomlad suha in topla. fPovzeto iz glasila dem. "Walds-' ät. 154 od 4. lebruarja 1965.) ing. Saäa Bleiweis gozdno drevje razkraja simazin Uhlig, S. K.: Abbau von Simazin (Chlor-bis-äthylamino-s-triazin) durch Forstgehölze. Phytopathologiscbe Zeitschrift, 1964/50. Prvič so ugotovili razkrajanje herbicida simazina v rastlinah 1. 1957 v soku koru7.e. Pozneje so sledili izsledki o detoksikaci.ii tega herbicida v raznih rezistentnih rastlinah, S pomočjo C-14 v simazina so ugotovili njegovo razkrajanje V ovsu, kumarah in bombažu. Ker je bilo ugotovljeno, da so sadike gozdnega drevja v drevesnicah različno občutljive 2a simazin, so se V Inštitutu za gozdno botaniko v Tbarandtu, Id pripada Tehniški univerzi v Dresdenu, lotili raziskav in so ugotovili, da 1- do 4-letne sadike smreke, rdečega bora, duglazije in macesna pa tudi njihovi vodni ekstrakti razkrajajo herbicid. Stopnja tovrstnega delovanja je bila pri raznih vrstah različna. Tudi kalčki (10 dni po začetku kalitve 1—2 cm dolga radikula) smreke in rdečega bora, ki so bili 24 ur v sus-penziji simazina, so bili zmanjšali vsebnost herbicida^ če so jih postavili v vodo in niso dodarjali novega herbicida, Kalčki aktivne snovi niso oddajali v vodo. Spektrofotometrične analize so opravili po doaedaj še iie-obja,vlieni metodi Delleya (Geig.y AG, Basel). Maček DRUŠTVENE VESTI plenum zveze it cli srs v dolenjskih toplicah Dne 8. in 9. januarja t. 1. je bil v Dolenjsldh Toplicah plenum Zveze IT GIjI SRS z naslednjim dnevnim redDra: 1, Razprava O nekaterih aktualnih problemih gp'zdnega in" lesnega gospodarstva Slovenije, 2. Organizacijska vprašanja zveze in 3, Razno'. Plenurna so' se udelefcili razen, njegovih clanw tudi predstavniki republiških in krajevnih orgajiov, republiških zavodov, raai&koivalnih organizacij, mnojtih gozdnogospodarskih in lesnoi-ndusttijskih argatiizacij, zastoptniki Papir lesa in poslovnega združenja Les ter Številni člani novomeškega strokovnega društva, ki je zveai uspeäno pomagalo pripraviti obravnavano prireditev, 2al se predstavniki dnevnega tLska plenunia nisoi udeležili, čeprav so bili naj še posebno povabljeni, da bi se seznanili s stvarnb situadjo In staiišči naše stroke po aktualnih vpirašanjih, Iti zanimajo najširšo javnost. Število udeležencev, bilo jih je 75 s območja vse Slovenije, je izpričalo živahno zanimanje, s katerim strokovni tovariži spremljajo aktualna dogajanja in sodelujejo pri njihovem reševanju. Potem, kp je bil sprejet dnevni red m ko je bila določena komisija za sltlepe, je predsednik zveze seznanil prisotne s tezami o nekaterih aktualnih problemih gozdnega in lesnega gospodarstva Slovenije. Teze, ki so se nanašale na to točko dnevnega reda, pa so bile tudi že prej razposlajne vsem družtvoni oziroma članom plemuma da bi se tako vnaprej seznaillli s njimi, jih območno obravnavali in izoblikcvab sti'okovna stališča ter priporočila. Ker je zveza menila^ da so eadcrvni problem članstvu na splošno znani, ni pripravila posebnega gradiva, zlasti še, ker bi vna:pre pripravlejna študija mogla omejevati aktivnost Članstva pri razpravi in pn obliko vanju stališč o široko naiiazani problematiki v gozdarstvu in lesnopredelovaln. industriji, V tezah za razpravo o nekaterih aktualnih problemih gozdnega in lesnega gospodarstva je bilo' zajeto precej perečih vprašajij s področja organizacijo in ekonomike gozdne proizvodnje in predelave lesa. Hkrati pa so bili načeti nekateri pojavi, Iti karakter i zirajo sedanji položaj gozdarstva, pj-eslcrbo z lesn'o surovino ter so bile izražene nekatere misli in predlogi za ureditev preskrbe z lesom oziroma za poslovno-tehnično sodelovanje med proizvajalci in porabniki lesa. Med pomembnejše probleme iz omeinjenih tez sodi vsekakoi' v prvi vrsti po-družbljanje zaisebne gozdne proizvodnje in prenos gospodarjenja s zasebnimi gozdovi na gozdna gospodarstva. Ta akcija je v zadnjem obdobju v precejšnji meri razburkala tako gozdarslte kot tudi di-uge prizadete kro^ie in je vnesla v organizacijo gospodarjenja z gozdovi temeljite spi-emem.be ter je pripeljaJa do uspehov pri ures.nieevanju naših dolgoletnih äelja in konceptov za gospodarjeiije z gozdovi ne glede na sektor lastništva v Sloveniji. Sedaj rte bi smelo biti več pomislekov, da sta taka pot in takšen način gospodarjenja z gozdovi, kot smo ju izbrali, edino pra,vilna in pers.pek-tivna za naše gozdno gospodarstvo in' to vkljub nekaterim spodrsljajem in pomanjkljivostim, ki so se doslej morebiti dogajale gozdarstvu pri tej dejavnosti ter je zato le-to bilo deležno marsikatere upravičene pa tudi neobjesktivne kiitike. Sedaj, ko imamo že nekaj izkušenj S podružbljenjem, smemo ugotoviti, da je bila ta akcija uspešna tedaj, kadar so vsi Činitelji od gozdarstva pa do občinsko h upravnih organov scdetovali in podprli prizadevanja gocdarjov, da bi podružbljanje zajelo celoten zasebni seJilor gozdov določenega goKdnogospodarsk^a območja, čeprav je bilo to in je še sedaj v nasprotju z ntekateiimi predpisi, ki se niso prilagojeni takšnemu konceptu 3a gospadarjenje z goedovi. Kjer pa to ni bil primer in so se gozdarji v tej akciji bolj aM. manj sami prizadevali za podmžbljanje — marsikje pa tudi mE^d njimi m bdlo dovolj prizadevnosti — tam seveda podružbljanje ni pL-ipeljalo du pričakovanih uspebov ter so se vča^h caJo že doseženi uspehi izrodili Än so izgubili svoj pomen slasti zaradi neurejenih OEironna neprala gojeni h predpisov o podružblja-nju aH pa zaradi nezadostne podpore pristojnih organov oziroma celo zaradi njihovega nasproilovanja. Takšnam razjneram botrujejo Se posebne okolnosfci, kot npr. občutna pomanjkanje lesa oziroma zelO' dobra konjuktuia na lesnem trgu, ki povzroča pojav, da velilco Icupcev iz drugih republik pa tudi iz Slovenije preplaCuje les. Pri tem gre v prvi vrsti ?.a kupce, ki niso kooperanti To povzroža pri kooperantih upravičeno jezo in motnje pri oddaji l&sa ter zavest, da so prikrajšani pri irtržku od lesa. Smemo upati, da bodo mnoge ali celo vse ncsldadnosti v predpisih glede pedružb-Ijanja odpravljene 7. novim temeljnim zakonom o gozdovih in da bedo s tem de-janjsko ustvarjeni ludi s pravne strani vsi pogoji za nentoteno izvedbo podružbljanja. Tudi. naäa 2,veza mora aktivnO' nastopiti in si prLzadew^ati, da se bo uveljavila takšna lormulacija temeljnega zakona o gosdovih, ki bo jasno in odločno omogo&la izvedbo podružbljanja tako, kot je bila zamišljena. Sedaj pa moramo kritično presoditi dosedanji potek podružbljanja in razSleniti vzroke za nekatere neuspehe in pomanjkljivosti, priäteväi tudi lastne napake, da jih bomo v prihodnje laže odpravljali. Hkrati pa je potrebno pokazati tudi na objektivne težave in na dobre uspehe ter opozoriti, kako ti uspehi vplivajo na celotno gospodarjenje z gozdovi v zasebnem sektorj u. Stališča lin sltlepi s celjskega posvetovanja »O nekaterih ključnih problemih dolgoročnega razvoja gozdno surovinskega zaledja Slovenije-i so bili smernice za i-azpravo o ekonom&kih osnovah za razširjeino reprodukcijo v gozdarstvu, zlasti v luči perspektivnega programa raz-voja gozdarst:va oziroma odstranjevanja sedainjih neskladnosti mecl proizvodnjo in porabo lesa. Stališča in sltlepi 2 omenjenega posvetovanja so namreč v veliki meri nakazali razvoj gozdne proizvodnje in tudi večjega vlaganja v gozdove kot pogoj za vftčje seCnje in s tem ^a boljšo in zanesljivejšo oskrbo lesnopredelovalne industrije. Skratka, najnen tega posvetcivaiija je bil z aC rta ti takäne smernice za razvoj gozdarstva v določenem ftbdobju, ki bi ob ustreznih organizacijskih in ekonomskih ukrepih zagotavljale trajno preskrbo z lesom in z lesnimi surovinami ler bi hkrati pomenile čvrste temelje za pi'ogra-mJranje razvoja lesne predelovalne industi-ije za v prihodnje, Ce sedaj ne moremo govorili o celotnem uresničenju sklepov in stališč o gospodarjenju 2 gozdovi, tedaj se ne moremo izogniti ugotofvitvi, da gozdarstrvo samo rii kos izvedbe te naloge, ker so omejene materialne možnos-ta in ker ni kostne neposredne ekonomske prizadetosti za dolgoročna vlaganja, Hes so se zadnje čase razmere v gozdarstvu bistveno izboljšale, vendar vkljiib temu še ne moremo govoriti o takSmh pogojih, ki bi zagotavljali nemoteno in zadostno povečano proizvodnjo lesa. Za dosego tega dlja so potrebna skupna sredstva gozdar&t\'a ob udeležbi sredstev iz družbenih virov in prispevkov .prizadetih porabnikov le.ia. Medtem ito so sedaj že opazna določena sredstva v ta namen s strani lesnopredelovalne industrije, vendar Se pt^reSamo zadostna potrebna sredstva iz družbenih virov pa tudi lastnih, gozdarskih sa*edstev v ta namen ni pripravljenih, razen v koli.kor gre za njihovo angažiranje pni nekaterih gozdnih gospodarstvih samih Pri tem je miSljen sldad za povečano proiz-vodnjo lesa, za katerega Še sedaj re vemo, aH bo ustanovljen, čeprav je bil taJi predlog že pred dalj časa izdelan. Po drugi plati pa se vprašujemo, ali je gozdarstvo pripravljeno na večja vlaganja v gozdon'e, na premene slabih gozdov, na snovanje intenzivnih nasadov hitro rastočih drevesnih vrs-t ipd,? Ali lahko takoj koristno in rentabilno vložimo v te namene nekatera dodatna sredstva, ki bi nam jih pvi tem lesu op rede J ova) na industrija latiko dala? Gozdfirji bi morali v bodoče več misliti na sodelovanje z lesnopr edel ovalno industrijo' in na skup-ne akcije v koTiist vseh. treh. partnerjev. V zvezi z nekaterimi pojavi, ki karakterixirajoi sedanji pol oz a, j gozdarstva, kot je bilo nakazano v ieza)l za raz.pravo, so bile obravnavane tiidi ugodnosti, ki jih je bilo deležnoi gozdarstvo v pret^»l(]pjTi letu. Znano je, da so se gozdnogospodarske organizacije eJtojiomsko okrepile. Na občutno povečanje celotnega dohodlta so razen orga-nizaciis.kih sprememb vplivale' tudi zvišane cene lesnih sovtamentov, liberaJdzacija pri obli kov artju biološke amortizacije in nadaljnje olajšave pri nekaterih družbenih dajaitvah. S temi ugodnotstmi je bila izboljšana materialna osnoiva za teko£e gospodarjenje, Tudi povečanje osebnih dohodkov je bistveno izbo'ljäalo gmotni položaj gozdnih delavcev, ki je dolga leta zelo zaostajal za osebnimi dohodki v drugih dejavnostih. Vse to pa ima tudi svojo slabo stran, kajti Laboljäana- materialna osnova je občutna Ic v območju iglavcev, medtem ko listnata območja niso veliko pridobila. Nekateri čini tel ji razlike celo Se povečujejo. Omenjeni sklad za povečano proizvodnjo lesa bi lahko te razlike nekoliko ublažil, s tem da bi se v območja, kjer so najugodnejši pogoji za povečano proizvodnjo lesa, vendar lam primanjkuje sredstev, več vlagalo za razširjeno reprodukcijo. Po drugi plati pa se zadnje čase slišijo kritike na račun »ugodnosti", ki jih je bilo gozdarstvo v preteklem letu deležno, Očita se, da je gozdai'stvo večino sredstev, ki jih je lani dobilo na račun povišanih cen, uporabilo za osebne dohodke, za sklade pa te prav malo. Hes je, da so se povprečni osebni dohodki v gozdarstvu lani povzpeli od zadnjih na pi-va mesta med raznimi industrijskimi panogami. Prav je, da se je osebni stajidard gozdnih delavcev izboljäal, ker bi postala gozdna proizvodnja drugače ogrožena zaradi pomanjkaJija delovne sile. Pa tudi glede na težo gozdnega dela je prav, da je bolje nagrajevano. Tudi v lesnopredelovalni industriji je vrsta perečih vprašanj. Zlasti je pomembna oskrba s surovino, saj so le redka takšna podjetja v lesni industriji — da o cdulozni industriji ne govorimo —^ ki se ne bi borila z resnimi težavami pri preskrbi s htodi iglavcev in listavcev. Zato lesnopredelovalna industrija skrbno spremlja razvoj in organizacijo gos.podarjenja z gozdovi in ji ni vseeno, kako poteka ta 'proces v gozdar.stvu, Z opuščanjem administrativnega poseganja v gozdno x3ro-izvodnjo oziroma na lesni trg na splošno, kar je skladno s smernicami E kongresa ZKJ, nenadoma nastajajo novi odnosi med proizvajalci in lesno industrijo, ki jih do včeraj takoreitoč nismo poznali. Živa ekonomska prizadetost in ti-ini zakoni so nam Se nekako tuji in teze sprejemljivi, ker nismo navajeni nanje. Ti odnosi pa v določeni meri še povečujejo težave z lesno surovino, ker nenadoma ni več ra^de-Ijevalcev oziroma le-ti ne bi bili potrobni, da bi usmerjali oziroma oskrbovali lesnopredelovalno industrijo z določenimi količinami lesa. V takem položaju, ko ob prehodu 'Od administrativnega gospodar.ienja k svobodnejšim ekonomskim odnosom nastajajo težave, ki jih dobra konjuktura na lesnem trgu še bolj zaostiuje, je dobrodošel vsak predlog, ki bi bil namenjen ureditvi lesnega trga. Zato predlog o poslovno-tehničnem sodelovanju med proizvajalci in porabniici lesa, ki ga podpirajo vsa tri poslovna združenja in repiibliška gospodarska zbornica, zasluži podporo naše zveze, da bi se ta načela v praksi uresničila. Hazprava o navedenih problemih je bila vsestranska, sproščena in obširna. Diskutanti so navajali tudi stališča svojih društev do posameznih vprašanj v zvezi z razmerami in situacijo v operativ! glede podružabljanja zasebne gozdne proizvodnje. Pri tem so tovariši: Ciglar, Kovač, Koželj, Penca, RazdevSek, Knez, Vovnik, Olip in Božič osvetlili zlasti strokovne, ekonomske in kadrovske manifestacije ter njihov vpliv na proizvodnjo in preskrbo z lesom. Poudarili so Ludi politični pomen podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje. Tovariši: Ciglar, Rajtč, "Videnič, Knez, BožiS idr. so obSimo obravnavali .problem v zvezi z razširjeno reprodukcijo lesne gmote. Opozarjali so na rezerve, ki so v prostornem potencialu, opisali so do sedaj opravljena dela in učinkovitost le-teh v zvezi s povečanjem lesne proizvodnje. Ugotavljali so vzroke, zakaj zaostaja uresničenje načrtov za sajenje hitro rastočih drevesnih vrst v lesnih nasaidih in plajitažah ter pod. Priporočali so angsižiranje finančnih sredstev porabnikov lesa pri snova.niiJ novih proizvodnih virov, kajti sredstva, ki jih v ta namen laJiko določijo gozdna gospodarstva, ne bi mogla zagotoviti uresničenja načrtovanih lesnih nasadov in plantaž. Lastna sredstva so namreč v pretežni meri potrebna za povefanje proizvodnih kapacitet, prirodnih gozdov, in sicer z uvajanjem sodobne gojitvene tehnike in 7, Tiajprimerneiäo zmesjo drevesnih vrst v sestojih. Tovariä ing. Olip je razpravljal o poglavitnih problemih, ki so opazni v sedanjem položaju lesne industrije. Omenil je situacijo lesnopredelovalne industrije po ukinitvi plačevanja neltaterih oiDveznosti, ki le začasno popravlja ekonomski položaj obratov. S tern je bila sicer dana osnova za. formiranje sklada in vsaj nekoliko zagotovljeni osebni dohodki zaposlenim v lesni industriji. Vkljub omenjenim olajša v a7n pa so ostala 5e nadalje nereäena vprašanja izboljšanja opremljenosti strojnega parka, uvoza reprodukcijskega materiala, cen, reguliranja izvoznih inštrumentov, preskrbe obratov lesnopredelovalne industrije 2 zadostnimi surovinami itd. Opozoril je Se na anomalijo, ki je riastala s povišanjem cene za celulozni Les. Priporočil je, naj bi poslovna združenja a razumevanjem čim prej reSila nastalo situacijo in s pomočjo dogovorov uredila vaizdelitev lesne surovine med porabnil^e. To naj bi nadomestilo formalno distribucijo. Drugi govorniki o problemih lesne industrije so še omenili neskladnosti perspektivnih planov porabe in sečnje lesa v prihodnjih letih, stiuacijo, ki bi nastala % gradnjo suliatke k>Drava<< v OtiSkem vi'hu. Opozorili so na ekonomičen svedski način žaganja itd, O problemih lesne industrije so razpravljali razen tov. OlLpa še tovariši: Ciliar, Sveitličič, Cajnko, "Funkl, Rakuša, Knez tn Vovnik. Vsi udeleženci razprave so podprli stališče o tesnem sodelovanju uporabnikov in proizvajaJecev lesa prek ustreznih poslovnih združenj. Na koncu razprave o aktualnih problemih gozdarstva in lesne industrije Slovenije je predsednik Remic ugotovil, da je bilo obravnavanje vsebinsko poglobljeno in da bodo sprejeti sklepi in stališča trdno vodilo in daljnja orientacija članom in zvezi za reševanje nalog v gozdnem in lesnem gospodarstvu. V zvezi s tem posvetovanjem je plenum sprejel naslednje ugotovitve in sklepe; Ugotovitve in sklepi L Osnovni pogoj za smotrno in intenzivno gospodarjenje z gozdovi je oblikovanje ekonomsko utemeljenih gozdnogospodarskih območij ter gospodarjenje znotraj teh območij po eni gozdnogospodarslU organizaciji ne glede na lastništvo gozdov. Tako formirana območja predstavljajo hkrati tudi osnovo za programiranje razvoja primarne predelave lesa. Enotno gospodarjenje z vsemi gozdovi anotraj teh območij ne pomeni monopolizma gozdnogospodarskih organizacij, ki jim je ta naloga zaupana, temveč je pogoj za optimalno biološko proizvodnjo lesa, za racinalno izkoriščanje gozdov in za preskrbo lesnopredelovalne industrije in drugih porabnikov 2 lesno surovino. a. Enotno gospodarjenje znotraj gozdnogospodarskih območij predstavlja hkrati tudi najsmoLrnejšo organizacijsko obliko za nadaljnje podružbljanje gozdne pro- i7.vodnie v zasebnih gozdovih. Dosedanje izkušnje kažejo, da je bila pot v tej smeri pravilno zastavljena. Podruzbljanje je razvojni proces, piri katerem naj pršliaja do veljave obojestranska zainleresiranost in obojestranslce koristi. Vendar pa Ee morajo gozdnogospodarske organizacije zavedati, da ob podružbljanju prevzemajo določeno druzbenorpolitiSno odgovornost za uapeäno uresniCenje teh nalog. Zato se morajo vsa vpraäanja v zvezi s podruibljajij&m obravnavati kompleksno. V večji meri kot doslej je potrebno vključevati v samoupravne organe gospodarskih organizacij tudi kmečke proizvajalce — kooperante. Dosedanje izJtuSnje v p o družbi j an ju jasno kažejo, da so uspehi najboljši^ kjer je bila ta pomembna družb eno-politična akcija podprla z enotnimi stalisči in z aktivnim sodelovanjem vseh subjektivnih činiteljev v komunah. 3. S podružbljanjem je gozdnogospodarskim orgartizacijam zaupana vsa skrb za pravilno gospodarjenje in napredek zasebnih gozdov. Zato naj sredstva za vzdrževanje zasebnih gozdov nastajajo neposredno pri gozdnih gospodarstvih, občinski gozdni skladi pa naj se ukinejo. i. Zveza IT GLI ponovno poudarja, da pomenijo sklepi celjskega posvetovanja o dolgoročnem razvoju gozdarstva realno osnovo za smotrno iai intenzivno gospodarjenje z gozdovi v prihodnjem obdobju, Zlasti je upo.stevati tiste sklepe celjskega posvetovanja, ki govorijo o intenzivii'anju gozdne proizvodnje, o nujnosti povečanih vlaganj v razširjeno reprodukcijo, o proizvodnji lesa na plantažah in v intenzivnih nasadih ter o problematiki zbiranja finančnih sredstev za te namene. 5. EnaJco kot posvetovanje v Celju ti.idi sedajiji plenum ugotavlja, da je spričo neenakih pogojev, v katerih gozdna gospodarstva gospodarijo z gozdovi, nujno potrebno proučiti način, kako zbirati in skupno vlaga,ti sredstva gozdnogospodarskih organizacij, lesne in celulozne industrije v intenzivno pTOiz\'Ddnjo lesa, zlasti na doslej neizkoriščenih, toda prirodno najsposobnejših rastiščih V ta namen je treba vključevati tudi splošna družbena sredstva. 6. Zaradi postopnega opuäEanja administrativnega gospodarjenja z gozdovi se vedno močneje uveljavlja potreba po iskanju novih oblik v poslovnem združevanju in medsebojnem sodelovanju, tako med samimi gozdnogospodarskimi orgsnizacijami, kot tudi z gospodarskimi organizacijami lesnopredelovalne in celulozne industrije. Takšno sodelovanje in povezovanje naj nadomesti dosedanjo distribucijo lesne surovine in druge administrativne oblike. Poslovno sodelovanje med posameznimi panogami naj bi v veöji meri kot doslej zagotavljalo tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. 7. Nadalje naj bo takSno sodelovanje tudi podlaga za postopno oblikovanje ekonomskih cen gozdnih sortimentov med proizvajalci lesne surovine in med porabniki. Takšne cene naj se v sedanjem prehodnem obdobju obravnavajo v sistemu kontroliranih cen, pri te^m pa je upoštevati precej razhčne prirodne in proizvodne pogoje posameznih republik, S. Sodelovanje med proizvajalci in med porabniki lesa bo v bodoče ustvarjalo solidnejše osnove za razvoj lesnoproizvajalnrh kapacitet v okviru možnosti surovinskega zaledja. Ker v dosedanjih perspektivnih prograjnih te usklajenosti le ni, naj se pred sprejetjem perspektivnega programa razvoja gozdarstva in lesne industrije, zlasti pa še papirne industrije, ta program še enkrat pregleda in se zaradi izrazitih neskladnosti med proizvodnjo lesne surovine in med njeno porabo, ;üasti äe porabo celulozne industrije, ustanovi pri izvršnem svetu posebna komisija, ki naj še enkrat prouči razvojne programe in odloči o njihovi ekonomski utemeljenosti. Razvojni programi gazdajrstva in lesne proizvodnje naj slonijo na regionalnih planih. 9. Na plenumu je bil v razpravi ponovno načet problem zgraditve nove celulozne tovarne na Otiškem vrhu, Z gradnjo te tovarne bi v Sloveniji prišlo do bistvenih no premikov v porabi lesne surovine, V 7--letnem pers pelt ti vnem programu razvaja gospodarstva je gradnja sulfalke na Otiškem vrhu sicer predvidena, vendar pa pod pogojem, da se druge kapacitete lesne industrije ne todo Širile in da too ustrc-!no zmamjSan tudi izven; žaganega lesa. Ker pa do uresniienja teh pogojev ni prišlo, kajti nasprotno: kapacitcte celulozne industrije se še nadalje povečujejo, zato postaja gradnja tovarne celuloze na Oti&kem vrhu neutemeljena. Po mnenju plenuma v gozd no surovinskem zaledju Slovenije namreč ni Icritja 23 tolikšno povečanje potreb po celuloznem lesu. 10. Neskladnosti v porabi surovine med celulozno in lesno industrijo bo mogoče le do nake mere re.siti z boljšim izkoriščanjem lesne mase glede na kakovost lesa in tehnologijo proizvodnje. Zato naj se ~ kjerkoli je to mogoče — uvaja švedski način Saganja in naj se hkrati izkorišča ustrezen tanjäi oki-ogU les v primarni mehanski predelavi. 11. S povečano intenzivnostjo gospodarjenja v gozdovih se nalagajo tudi znanstveno raziskovalnemu delu nove naloge. Znanstveno raziskovalno dejavnost je treba jasneje kot doslej orientirati na poglavitne neposredne probleme, ki se postavljajo pred gozdnogospodarske organizacije. Delo znanstveno raziskovalnih ustanov je zato potrebno bolj kot doslej povezovati z delom gospodai'skih organizacij in mu je potrebno najti ustrezno aplikacijo. 12. Dosedanje izkušnje feažejo, da nekaitcri zakonski predpisi zelo zaostajajo za družbeno ekonomskimi procesi ter s tem neposredno ovirajo nadaljnji razvoj. Takäne neskladnost? je potrebno v bodoče odločneje odpravljati, zlasti naj se to upošteva pri sprejemanju novega republiškega zakona o gozdovih. 13. V okviru integracijskih procesov v lesni industriji je potrebna pospešiti se-lekdjo neekonnmskih obratov ter s tem bolj koncentrirati proizvodnjo in jo racionalizirali. Da bi se omogDČUo uvajanje sodbne tehnologije in specializacije v proizvodnji, je s pomočjo strokovno utemeljenih ekonomskih analiz preprečevati lokalistične težnje po ustanavljanju neracionalnih obratov brez širših razvojnih moäLnosti in perspektiv, 14. Glede na pomembnost lesne indusl;rije v izvozu, ki je hkrati pogojena z uvozom reprodukcijskega materiala, je potrebno doseči devizno samolinanciranje in s tem omogočiti tudi oskrbo gozdarstva s potrebnimi deviznirnj sredstvi, 15. Zaradi Še vedno šibke opremljenosti lesne industrije in zaradi njene pomembnosti v i7.vo3u naj bi imela ta panoga določeno prednost pri zagotavljanju linačnlli sredstev za razširjeno reprodukcijo. Organizacijska vpraäanja. Zvcae IT GLI SRS Predsednik upravnega odbora zveze je poročal nato prisotnim o delu upravnega odbora zve^e za čas od občnega zbora v Celju, Ugotovil je, da so celjske smernice dolgoročnega razvoja gozdnogospodarskega zaledja Slovenije postale prva orientacija pri obravnavi proizvodnje in porabe lesa. Če že ne vedno dosledna glede na številke, potem pa vsaj glede njihovih načelnih določil. Zato je zveza celjske sklepe posredovala ustreznim službam v vednost kot oficielno stališče naše stroke, Na občnem zhom v Celju smo sprejeli nov statut zveze in s tem uresničili pogoje za krepitev dejavnosti naše organizacije na terenu. Slo je za odpravo okrajnih društev in za oblikovanje novih po območjih in samostojnih lesnoindustrijskih društev po večjih centrih lesnopredelovalne dejavnosti. Upravni odbor je posvetil organizacijski problematiki precej pozornosti, ker je menil, da je trdna in urejena organizacija prvi pogoj za uspešno društveno dejavnost. Pri teh prizadevanjih še niso bili doseženi popolni uspehi. Upravni odbor sveže si je določil delovni program za tekočo mandatno dobo. Besedilo le-tega je fail o objavljeno v aašem strokovnem tisku. Za trdnejšo povezavo zveza 7. druStvi je zveza uvedla redno pošiljanje zapisnikov o odbofovih sejah območnim društvom, da bodo le-ta Jahko sproti seznanjena z delom in ukrepi zveze. To je pomembna prednost v primerjavi s prejšnjo situacijo, ko strokovne podružnice niso bile na tekočem z dejavnostjo upravnega odbora zveze, ker so Lo preprečevala akrajna di-uätva kot vmesni členi. Tudi način dela upravnega odbora zveze je bil predmet podrobnejšega obrav-navanjHj zlasti V alternativi, ali naj upravni odbor ostane pri dosedarfjem načinu dela, ali pa naj orientira srvojo dejavnost v glavnem prek stalnih ali občasnih komisij. Prevladalo je mnenje, da je dosedanja oblika dejavnosti najboljša, da pa naj se za posamezne akcije ali delovna področja imenujejo staJne ali pa občasne komisije. Tako je upravni odbor potrdil delovanje termitioloske komisije in posebne komisije za izdajo reprezentativne edicije o gozdarstvu Slovenije, V načrtu je Se imenovanje komisije za kadre in Šolstvo ter komisije za propagando in tisk. V obdobju, za katero je poročal predsednik, je bil v Skopju kongres ZITJ in plenum naše strokovne zveze ter plenum ZIT Slovenije, Na vse te prireditve je zveza poslala delegate, ki so aktivno sodelovali pri njihovem delu. Kongres ZITJ je obravnaval in sprejel nov statut zveze, ki je okviren in načelen, tako da popolnoma ustreza našenriu statutu, ki smo ga sprejeli v Celju, Na plen umu naäe sli'okovne zveze v Skopju pa je bil obravnavan osnutek statuta naše strokovne zveze, ki pa smo ga na žalost dobili lele pred par dnevi in ga zato ni bilo mogoče razmnožiti in razposlati vsem članom plenuma. Prisotni so se nato seznanili z osnutkom statuta Zveze IT GLIJ, še posebno s tistimi določili, ki se razlikujejo z ustreznimi staliSČi v osnutku stauta Zveze IT G LI SRS, kot so bila sprejeta na celjskem posvetovanji]. V razpravi so sodelovali tovariši: Brinar, Turk, Zidai'n, Barič in Božič in so predlagali pripombe k osnutku obravnavanega stauta naäe strokovne zveze Jugoslavije. Ob zaključku plenuma, dne 9, januarja 1.1, so si udeleženci še ogledali nov lesnopredelovalni obrat Novolesa v Straži. J, B o z i C SKLEPI IN PRIPOROČILA POSVETOVANJA O KADRIH V GOZDARSTVU Posvetovanje o kadrih, ki ga je pripravila in organizirala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije, je bilo 29. in 30, januarja t,l. v Sarajevu. Na njem je bila obravnavana dosedanja dejavnost na področju izobraževanja kadrov v gozdarstvu. Hkrati so bili določeni najvažnejši tovi-stni problemi za naslednje obdobje. Na podlagi pripravljenega gradiva in zelo plodne diskusije so bili na posvetovanju sprejeti Številni sklepi in priporočila, ki naj bodo osnovna orientacija za nadaljnje uspešno delo pri izobraževanju kadrov vseh stopenj strokovnosti v gozdarstvu in bo Zveza IT GLIJ seznanila z njim.! pristojne organe državme uprave s proänjo za pomoč pri njihovem uresničevanju. O C ena. dusedaujega dela Na posvetovanju je bilo glede dosedanjega dela na področju strokovnega izobraŽevanja ugotovljeno, da doseženi uspehi niso zadostni in niso v razmerju z vloženimi prizadevanji in sredstvi, čeprav se je temu vpraäanju že v dosedan.jem razvoju pripisovaJo-velik pomen. Potem ko so bili pi-et.reseni uspehi dosedanjega de]a, ne bilo na posvetovanju sprejeto mnenje, da so sledeči pojavi posebno značilni za podi-očje Izobraževanja kadrov v preteklem obdobju: — Izobraževanja kadrov smo se lotili od zgoraj, tj. .pripisovan je velik pomen izobraževanja le viäjlli stopenj strokovnih kadrov (i-nženirjev in tehnikov), medtem ko je za izobraževanje drugih ka<3rov (gozdnih delavcev) narejenega le prav malo, — Iiobraževajije kaidrov ni potekalo po vnaprej določenem dolgoročnem pro» gramu ob upoštevanju Številnih činiteijev, ki so pogoj za realnost takSnega programiranja, — Pospešeno izobraževanje inženirjev in tehnikov, ki rnu je bil namen čim hitrejša odstranitev pomanjkanja le-teh, je šlo v mnogih primeriti na račun kakovosti pouka in je po končanem šolanju nastal problem zaposlovanja teh kadrov. Razen tega gozdno gospodarstvo spričo eitonomskih razmer in glede na sedanjo stopnjo intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi ni moglo slediti prehitremu izpolnjevanju pomanjkanja inženirjev in jih ni moglo učinkovito zaposliti. — Mofina fluktuacija strolrovnili kadrov po dovrSenem šolanju je bila razen omenjenih razlogov i.udi posledica neprimemih majterialnih pogojev v gozdarstvu kakor tudi neorganiziranega prevzemanja šolanih kadrov v praksi. — Številčno stanje posarneznih kategorij strokovnih kadrov ni usklajeno s stvarnimi pogoji in s potrebami proizvodnje. Z množičnim vpisovanjem izšolanih tehnikov na gozdarske faJtultete se to i'azmcrje äe slabša v škodo tehnikov, ki jih najbolj manjka v proizvodnji ~ Materialne razmere izobraževalnih ustanov v gozdarstvu na splošno niso zadostne in ne jamčijo dovolj kajcovosinega poulta. — Eazeij drugih neprimernih pogojev za sistematično izobraževanje strokovnih kadrov v gozdarstvu je bila doslej zanemarjena osnovna kadrovska politika, tako V gospodarskih oi'ganizacijah, kot tudi v pristojnih organih uprave, ki bi morali slcrbeti za pravilno prevzemanje izSolanih kadrov, za njihovo sistematično strokovno spopolnjevanje in za pravilno razporejanje glede na potrebe za njihovim strokovnim uveljavljanjem. Bodoče ualu^e Up^tevajoč dosedanje izkušnje in številne nasvete, ki so bili izraženi v diskusiji, so priäli prisotni na posvetovanju do mnenja, da je nadaljnje uspeSno delo na področju strokovnega izobraževanja kadrov odvisno od izpolnitve naslednjih nalog: Gozdni delauci 1. Sistematično izobraževanje gozdnih delavcev naj poteka prek centrov za izobraževanje delavcev pri podjetjih in prek skupnih gozdarskih Šolskih centrov. 2. Centre za izobraževanje delavcev je osnovati pri vseh večjili gozdnogospodarskih organizacijah, kjerlcoli doslej še niso bili ustanovljeni. Manjše organizacije, ki nimajo pogojev in možnosti, da hi osnovale lasi;ne centre, naj se glede tega naslonijo -na dejavnost večjih območnih organizacij. 3. Osnovna dejavnost centrov za izobraževanje delavcev pri podjetjih je praktično usposabljanje delavcev na delovnem mestu. Ta način izobraževanja bo potekal s pomočjo seminarjev in tečajev ter drugih podobnih oblik, ki imajo za svoj namen povečavanje delovne sposobnosti delavcev in njihove produktivnosti dela. 4. Gozdarski šolski centri se osnujejo za širša obmoCja (v republiki eden ali več). Praviloma nastajajo in se združujejo s sedanjimi srednjimi gozdarskimi šolami, 5. Stalnp. šole za gozdne delavce, ki se ustancivijo pri gozdarskih Šolskih centrih, opravljajo praittični del pouka prek centrov za izobraževanje delavcev pri podjetjih; lahko pa. tem cejitrom glede na njihovo stopnjo opremljenosti in sposobnosti zaupajo tudi teoretični del pouka. V vsakem primeru bodo gole za gozdne delavce v gozdarskih šolskih, centrih pomagale centrom pri podjetjih v strokovnem in organizacijskem pogledu in bodo uifmerjale njihovo dejavnost. V gozdarskih Šolskih centrih se bodo usposabljali tudi inštruktorji za izobraževajije delavcev pri podjetjih. To nalogo pa lahko zaupajo tudi Zveznemu centru za izobraževanje inštrulitorjev v Sarajevu. 6. Glede na pos&bne življenjske in delovne razmere gozdnih delavcev naj bi jemali v stalne šole za gozdne delavce le kadre s poprejšnjo prakso in takSnej ki bi bili primerno starij da bi mogli po končanem šolanju uspeäno opravljati naporna opravila na področju gozdnega gospodarstva, 7. Ker sedanja nomenldatura poklicev (profilov) za gozdne dolavce ne ustreza več stvarnim potrebam, bi bilo potrebno določiti novo nomenklaturo, ker je le-ta potrebna za sistematično izobraževanje gozdinrih delavcev. Pri tein bi bilo potrebno upoštevati dosle-j izoblikovana načela, po katerih naj poklici v gozdarstvu zajamejo <5im Širša delovna področja, ki pomenijo razmejitev celoletne trajne delavčeve zaposlitve in ki je za njih potrebna skuipna strokovna izobrazba. Glede na pomsn in vrsto c^ravil je v gozdarstvu najpogostnejši in zato tudi najpomembnejši profil sploänega (osnovnega) gozdnega delavca in profil gozdnega delovodja. a Cim prej se je treba lotiti sistematitnega izobraževanja gozdarskih poslovodij, kajti po ukinitvi logai-skib šol, kj so bile po svojem učnem programu najbližje sedanjemu profilu gozdnih 'poslovodij, za ta profil kadrov Še ni določena oblika izobraževanja. 9. Vprašanje dosedanjih logarjev je potrebno reSiti z njihovo prelcvalifikacijo v gozdne poslovodje in na ta nafin, da se najsposobnejšim logarjem omogoči nadaljnje Šolanje za tehnike s pomodjo vpeljanih oblik šolanja tehnikov za odrasle kadre v 2-letnih tečajih, 10. Pri prekvalifikaciji dosedanjih logarjev v gozdne poslovodje je potrebno logarjern s končano logarsko šolo in z opravljenim praktičnim izpitiom priznati Stopnjo kvalificiranega gozdnega delavca, logarjem s končano logarsko šolo in z opravljenim izpitom za gozdnega nadzornika pa stopnjo visokokvalificiranega gozdnega delavca. Potrebno je izdati v tem duhu ustrezna določila in priporočila, 11. Za gozdne čuvaje bo — kjer so še potrebni — rešeno vprašanje njihovega usposabljanja s pomočjo krajäih teSajev po ustreznih učnih programih. Gozdarski tehniki 1. Potrebno je uskladiti kapacitete gozdarskih šol s potrebami gozdnega gospodarstva po srednjem gozdarskem kadru, V zvezt s te^m je treba sedanje srednje gozdarske sole ohraniti in jih okrepiti z opremo in učnimi pripomočki. 2. Zlasti mora Zveza IT GLIJ ukreniti vse, kar Je potrebno, da bo gozdarska &cla za kras v Splitu kot edina te vrste v Jugoslaviji ostala in da bo okrepila svojo dejavnost, kajti potrebe po melioraciji in pogozdovanju so na krasu velike, äola pa ima dolgo tradicijo in bogato opremo za svoje delo, 3. Z ustrezno spremembo učnih programov je potrebno srednjim gozdarskim Šolam poudariti značaj končnih žol, da bi se tehniki ipo končanem šolanju bolj vključevali v proizvodno delo. V zvezi s tem je potrebno bolj uveljavljati praktični pouk in prek gospodarskih zbornic in poslovnih zdrušsnj reSiti problem organiziranega opravljanja počitniške prakse. i. Za stimuliranje tehnikov, da bi se po končani gozdarski Soli zaiposlovali in ostajali v gospodarstvu, je potrebno: — zagotoviti ustrezne pogoje za njihovo življenje in delo v gospodarstvu; — čim bojj natančno določiti delovna mesta za tehnike kakor tudi njiiiovo de'.ovTfCf področje, da se ne bi čutili odvečne na delovnih mes.tih, kamor so razporejeni ; — omogočiti tehnikom strokovno spopolnjevanje in dosego naziva viäjega tehnika na podlagi strokovnega uveljavljanja v teku delovnega staža in s pomočjo ustreznega izpita. Potrebno je — podobno kot v drugih strokah — določiti delovna mesta in delovno področje za viäje tehnike. 5. S štipendijami naj bi spodbujali k nadaljnjemu študiju. 16 najboljše tehnike, potem ko uspeSno opravijo pripravniško prakso in strokovni izipit. 6. Učiteljem v gozdarskih šolah je potrebno omogočiti specializacijo in strokovno spopolnjevanje pri podjetjih, da bi lahko vnašali v pouk novosti ie gospodarstva, 7. Ker imajo srednje gozdarske šole glede na svojo maloštevilnost izrazito republiški značaj, bj morale biti njihove osnovateljice republiške institucije, Id bodo sicrbele za njihovo financiranje in ^a povezavo i gospodai'stvom, V nobenem primeru ne bi smelo vprašanje financiranja gozdarskih šol pasti v breme komun. 8. Določanje profila gozdarskega tehnika in njemu uslrezajofiega poulta bo najbolje dosegljivo prek skupnosti gozdarskih Sol SFRJ, zato naj Zveza IT GLIJ nujno ukrene vse potrebno za osnovanje takšne skupnosti. Gozdarski inženirji 1. Ker so kapacitete gozdarskih fakultet glede na ugotovljene perspektivne potrebe po inženirjih prevelike, naj se nadaljnje delo fakultet usmeri prvenstveno na kakovost izšolanih kadrov in na postdiplomski študij, Število diplomantov pa je postopoma usklajevati s stvarnimi možnostmi za njihovo prevzemanje v gospodarstvu. 2. V zvezi s tem je potrebno dejavnost fakultet bolj kot doslej opirati na mnenje in na potrebe prakse in v tej smeri zagotoviti fakultetam vestransko pomoč in samostojnost v okviru pooblastil, ki naj jim po njihovih statutih pripadajo. 3. po mnenju prakse in na osnovi dosedanjih izkušenj pri pouku v gozdarstvu ni potrebna delitev fakultetnega študija na prvo in drugo stopnjo, kajti v proizvodnji ni ustreznih delovnih mest in tudi ni potrebno zaposlovanje inženirjev prve Stopnje. Zato naj bJ fakultetam, ki so pod vplivom posebnih okolnosti vpeljale .pi-vo stopnjo pouka, omogočili ponovno pretresanje tega vpi-ašanja, upoštevaje pri tem mnenje gozdogospodaiskih organizacij. 4. Potrebno je posvetiti več pokornosti tretji stopnji fakultetnega pouka in v ta namen zagotoviti ustrezne materialne pogoje za fakultete in za kandidate. Pri organiziranju tretjestopenjsliega pouka je potrebno doseči ustrezno sodelovanje med fakultetami, da bi bii tovrsten pouk £im bo]jSi in čim racionalnejši. 5. Delitev študija na s.meri je le tedaj opravičljiva, če izvira iz potreb gozdnega gospodarstva. Hkrati mora biti zadostno Število diplomantov, da bi bil pouk racionalen To je potrebno v vsakem primeru proučiti in ugotoviti. 6. Glede na sedanje kapacitete naših faikultet, ki več kot zadoščajo za izobrazbo zadostnega števila diplomantov, in glede na to, da je potrebno kakovost pouka izboljšati, bi bilo potrebno izogibati se izrednemu študiju oziroma omogočati ga le v izjemnih primerih. 7. Višje šole v gozdarsh^u niso potrebne, ker je mogoče radonalneje izobraževHti kadre 'Ustreznega profila — £e so potrebni — z že omenjenim strokovnim s po poln j e-vanjem tehnikov. 8. 2a financiranje fakiütetnega pouka ,ie potrebno zagotoviti več denarja iz lepiiblisltih virov, ker je za izboljšanje pouka potrebno več denarja za opremu kot ga je bilo doslej fakultetam na voljo. 9. Za. usti'ei:.n-o usklajevanje učnih načrtov in za medsebojno izmenjavo izkušenj je potrebno doseči tesnejäe sodelovanje med fakultetami in zato solidarno okrepiti pristojnost Medfakultetne skupnosti gozdarskih falcultet. Med učnimi načrti fakultet naj bi bile razlike le tedaj, če izvirajo iz posebnosti posameznih republik. Sfcupni ukrepi in naloge 1. Razen skrbi In velikih stroSitov za izobrazbo novih strokovnih kadrov je treba v bodoče več kot doslej posvečati pozornosti sedanjim kadrom. Zato je potrebna bolje organizirana kadrovska poliuka, tako pri posameznih organizacijah in ustanovah, kot pri centralnih organih up m ve, pristojnih za gozdarstvo. 2, Prevzemanje izšolanih kadrO'V in njihovo sistematično ui'ajanje v strokovno delo je zagotoviti s pomočjo dobro organiziranega pripravniškega staža, ki naj traja v gozdar&tvu praviloma 2 leti. V la namen bo 2veza IT GLIJ poskrbela, da bodo predpisana okvirna določila o pripravniškem stažu v gozdarstvu, da bi gozdnogospodarske organizacije mogle nato pripraviti in sprejeti kolikor mogoče enotne programe za opravljanje tega staža pri gospodarskih organizacijah, 3 Pripravniki (inženirji in tehniki) bodo po končanem pripravniškem stažu opravljali ustrezne strokovne izpite. Ker dosedanji način teh izpitov ne ustreza več stvarnim potrebam, je treba s spremembo zadevnih predpisov zagotoviti, da ti izpiti ne bodo imeli več značaj preverjanja v äoli nabranega teoretskega znanja, temveč naj bodo preialtuänja kandidatove sposobnosti za samostojno opravljanje strokovnih opravil na določenem delovnem mestu. 4. Za boljše razdeljevanje štipertdij naj gospodarske organizacije v bodoče izbirajo štipendiste po poprejšnjem posvetovanju z učnimi ustanovami in z prizadetimi študentskimi organizacijaimi, da bi na ta način dobili Štipendije pi-\'enstveno najboljši Študenti. To velja za štipendiranje študentov na gozdarskih učnih zavodih kot tudi za pridobivanje kandidatov z ustreznimi nagnjenji in sposobnostmi iz šol za poprejšnjo izobrazbo. 5. Za izboljšanje pouka je potrebno zagotoviti učiteljem izobraževalnih zavodov v gozdarstvu in za njihovo selekcijo ustrezne osebne dohodke, ki naj bodo na ravni dohodkov v gozdnem gospodarsti.'u. 6. Glede na težavne življenjske in delovne razmere gozdarskih kadrov bo Zveza IT GLIJ proučila možnost za skrajšanje njihovega penzijskega delovnega staža. 7. Zvaza IT GLIJ bo seznanila s sklepi tega posvetovanja pristojne organe in voditelje v državni upravi, zlasti pa še poslance jz gozdarskih vrst. Po posebni delegaciji bo predocila kulturno prosvetnemu oi'ganu ZT,'eznG skupščine poglavitne probleme pri izobrazbi kadrov v gozdarstvu in ga bo opozorila na to, da bodo nastale posledice, ki bodo jemale pogum, če še nadalje ne bodo obravnavana utemeljena strokovna mišljenja in ne bodo upoštevana pri njihovem uresničevanju TZ ZGODOVINE NAŠIH GOZDOV dolenjski gozdovi v terezl JANSKEM katastru (Nadaljevanje) Davčne občine in okraji Na Dolerflskem, v okrožju Novo mesto, so tii]i davCnL okraji z naslednjimi davčnimi občinami (7): ViSnja gora, Blečji vrh, Dedni dol, Dobrava, Draga, Grosuplje, Ilo-va gora, Hudo, Kresnice, Kresniäki vrb, Kriška vas. Lanišče, Leskovec, Lučk, Mali vrh, Polica, Ponova vas, Sela, Slivnica, Stara vas, Stranska vas, Sv. Anton, Šmarje, Trebe-ijevo, Višnja gora, Volavlje, Žalna (pi^ej Velika Lolia), Stična, Bukovica, Cešnjice, Dob, Dolga njiva, Gorenja vas, JablarJca, Libei-ga, Litija, Male Dole, Mali Videm, Metnaj, Muljava, PodborSt, Prapreče, Ri^dohova vas, Sobrače, Stehanja vas. Stična, Šentvid, Šmartno, Temenica, Velike Pece, Veliki Gaber, Vintarjevec Cprej Sv. Peter in Pavel), Zagorica. Mirna, Bistrica, Brezovica, Cirnik, Čatež, Dobovec, Dole pn Litiji, Gradišče, Jezni vrh, Konjsica, Mii-no, Moravče, Novo Zabukovje, Okrog, Ostroinik, Pijavice, Poljane, Polžnik, Selo-Mirnaj Straža, Sv. Jurij pod Kumom, St. Lrvvreric, Sentrupert, Tih a boj, Velilta Goba, Vodice, Žužemberk, Ambrus, Dvor, Gornji Križ, 1-Iinje, Krka, PodbultCfVje, Reber, Sela, Sniuka, Stavča vas, Sušics, Smihet pri Žušemberloj, ValiČna vas, Veliko Globoko, Veliko Lipje, Višnje, Vrhe, 2a&radec, Žužemberk, ZvLrČe. Trebnje, Ajdovec, Cešnjevelt, Dobrnič, Knežja vas, Korita, Lulcovek., Medvedje selo, Ponikve, Roje (prej v d. o. Skovec), Sela pri Sumberku, Sv. Stefan, Sevnica, Skovec, Trebrije, Velika I,oka, Vrhtrebnja. Mokronog, Dobrava, Dole, Gorenja vas, Jelševec, Krstnji vrh, Lakrüce, Mokronog, Omušica vas. Stara vas, Staro Zabukovje, Teiče, Trebelno, TržiSče, Zagrad, Zbure. Boštanj, Boštanj, Cerovec, Goveji dol, Hotemež, Kal, Kompolje, Njivice, Pod-boršt, Podkraj, Radeče, Svibno (prej Sv. Križ), St. Juni., Vrh, Vrhovo. Ki-S k o, Bučka, Cerklje, Dmovo, Hubajnica, Krška vas, Kräko, Leskovec, H^og (px-ej v d. o. Hubajnica), MršeČa vas, Površje, Ra.ka, Ravne, Senuse, Smednik, Studenec, Veliki Podlog, Veliki Trn, VeUlio Mraševo. Kostanjevica, BreganSj Bušeča vas, Cerina, Čatež, Črneča vas, GloboČice, Gradišče, Koritn'o, Kostanjevica, Oi-ehovec, Ostrog> Ostre. Plaruna, Stojauski vrh. Sv. Križ pri Kostanjevici, Šentjernej, Velika Dolina, Vrhpoije. Ruperč vrh, Bela cerkev, Brezova reber {prej v d o. Globodoi), BrŠljin, Bnjsniee, Cerovec, Cre^njice, Daljni vrb, Dobindol, Di-užinska vas, Gaberje, Globodoi, Golobinjek, Gorenja Orebo^ica, Gorenja Straža, Gorenje Polje, Gotna vas, Herinja vas, Hmeljčič, Hrušlca, Jurka vas, Kandija, Lakovnice, Mirna peč. Novo mesto, Pod-tum, Poliiovica, Potov vrh. Prečna, Ragovo (prej v d, o, Kandija), Smolenja vas, Stopiče (prej Crmošnice), Stranska vas, Smihel pri Novem mes.tu {pr&j v d. o. Kandija), St. Peter, Težka voda, Tomalja vas. Toplice, Veliki Podljuben, Vin j a vas, Za-gorica. Zajčji vi'h, Zaloviče, Zdinja vas, Turjak, Cesta, Kompolje, Krvava peč. Podgora, Osolnik, Podt.abor, Potiskavec, Račna, Selo, Turjak, Velike Ijpljene, Videm-Dobrepolje, Vino, Zagoriea, Zdenska vas. Ribnica, Dane, Dolenja vas, Dvorska vas, Gora, Gornja vas, Gorica vas, Grča-rice. Hrib, Jurjevica, Lužarji, Podpoljane, Prigorica, Rakitriica, Rarae pri Topolu, Eel je, Ribnica, Stjdraüca, Suäje, Sv. Gregor, Travnik, ülaJta, Velike LašCe, Velike Poljane, Vinice, Zamostec, Žign-Larice, Kočevje, Banja Loka, Blatnik, Borovec, Bosljiva Lcika, Brezje, Briga, Bukova gora, Crmošnjice, Cr?ii potok, Draga, Fara, Golobinjek, Gntenica, Hrib, Kleč, Kneija Upa, Koblarji, TCofe, Kočevje, Kočevska Reka, Koprivnik, Kumrova vas, Kuželj, Li-void. Mačkove C, Mahovnik (prej v d. o, Kočevje), Mala gora, iviozelj, Nemška Loka, Novi Lazi, Osilnica, Pifče, Planina, Podstenice, Poljane, Polom, Rajhenav, Rajndol, Spodnji )og. Stara ca'kev, Stare žage. Stari breg {prej v d. o. Mala go^ra), Stari log, Suhor, Skrilj, Stakecji, Stale, Trava, Vrh, Zeljne, 2urge. Poljane, Butoraj, Ceplje, Dobliče, Dol, Dolenja Podgora, Dragatuš (prej Obrh), Golek, Mavri en, P red grad, Radenci, Sodevci, Stari trg ob KoLpi, Tanča gora. K r up a, Adiesiti, Bedenj, Belčji vrli, Bojanci, Bojanja vas, BoŽakovo, Brezje pri Vinjeni vrhu, Bušinja vas, CreŠnjevec, Črnomelj, Damelj, Dobravice, DoJe, Dra-šiči, Grabrovec, Gradac, Griblje, Hrast pvi Jugorju, Hrast uri Vinici, Kot, Krasinee, Lojta, Lokvica, Meüika, Nova Lipa, Petrova vas, Podzemelj, Preloka, PribiSje, Pri-mostek, Radovlca, RadoviČi, Eosalnice, Semič, Sin'ji vrh, Slatnna vas, Sod j t vrh. Stara Lipa, Sb'ekljevec, Talčji vrh, Tribuče, UčatovcS, Vinica, Vinji vrh. Zastava, Zoniči. Davčni okraj Višnja eora Wa območju davčnega oki-aja sta bili dve gospostvi z večjo zemljiSkO' posesS.jo, BoStanj in Višnja gora; od ostalih dominijev sta upoštevani župniSči Šmarje in Višnja gora, posestva in dvori LJsičje, Podgorica, Prapreče, Podsmreka, Novi grad ali Tum na PeŠČeniku, Brinje ter mesto Viünja gora (8), Goispostvo Boštanj je imelo v okolišu Strug slar hrastov g07-d, od katei'ega zaradi oddaljenosti ni bilo posebne koristi. Majhen gozdič mladih smrek je bil pri gradu. Drva je gospostvo dobivalo v gozdu barona Ravbarja (najbrž lastnika posestva Krav-jek pri Krld), kateremu je zato odsiopilo desetino devetih kmetij. Pravico za. drva in drug potreben les je imelo tudi v Cužperških go?;dovili proti plačilu določenega zneska, in. to toliko časa, dokler bo Boštanj v lasti družine Blagaj, Pri pristavi Zavrh je bi i majhen bukov go-ztllč, kjer je pristava dobivala potreben les in hstje. Smrekov in hrastov les je gospostvo moralo kupovati, Bostanjski podložnlki so živeli v okoliških vaseh, na obrobju Suhe Jo-ajine, v okolici Stične in v Čatežu, torej tudi na območju stLškega "in žužemberškega okraja. Podložnih posestnikov je bilo 259 v 44 naseljih; 102 od teh sla imela gozdove. V gozdovih okolice boš tanj s ke ga gradu so bile razne vrste drevja; omenja se bukev, smreka, gaber, breza, hrast pa tudi brinje in leščevje. Nekatera gozdna zemljišča so označena kot grmišča. Lastni gozdovi posestnikom niso dajali potrebnega lesa; v največ vaseh so morali drva in stavbni les kupovati. V svojih gozdovih so dobivali le listje in drugo steljo, za,to so posamezne gozdne parcele označene kot steljniki, V nekaterih vaseh so se podložnlld osJn-bovali 7. drvmi iz čužperških gozdov, v drugili iz žužemberSkih; za to pravico so morali opravljati tlako (3 ali fi dni nta košnji), dajaü žito (npr. 2 niernika ovsa) ali plačevati v denarju (15, 24 ali 34 krajcarjev). Večkrat je bila pravica pre skrb o vazi j a z di-vmi omejena na poJomke, dievje podito od vetra Le redke so bile vasi s skupnimi gozdovi, v katerih so si mogli upravičenci preski-beU diva. Gospostvo Višnja gora razen grmovja na hribu pod gradoj-n in bukovega goediča pri Kriti ni imelo gozdov. Gradbeni les je kupovalo v Ljubljani, do hrastovega lesa je bilo upravičeno v štangarskem gozdu. Gospostvo je motralo celo kupovati drva. Pri gospostvu je bila ena vodna žaga, PodloŽnike je imelo v 39 vaseh na obse-Žnem območju od Suhe krajine do Litije ter od Šmarja do Čateža; segalo je v stiäki in delno v žužemherški okraj. Od 364 podložnikov je 49 imelo gozdove, katerih obseg je označen največkrat s sttelja.]i, bol) red)io s sežnji. Segali so streljaj ali dva v dolžino Ln isto tolilco v širino. Le posamezjii gozdni posestniki so in^eli dovolj lastnih drv, največkrat so jih morali dolcupovati; gradbeni l&s so brez izjeme kupovali, V več vaseh so imeli skupne gozdove, kjer so podložnlld. dobivali drva Skupni gozd, v katerem so se oskrbovali kmetje iz Šmarja in 2alne, je bil bukov, skupen gozd pri Sobračah je imel naziv Leščevje, v go®du pri Znojilah je prevladovala leska. Omenjajo se še gozdovi s hrastovim in gahrovim drevjem, ^7ajveč viSnjegorskih. podloz-nikov je bilo glede preskrbe z drvmi navezanih na donrumkaine gozdove sosednjih gospostev. Vasi okrog Krke so si iskale drva V čušperških goidoviti; vsak kmet iz Krke in Gabrovžčice je moral za to pravico gospostvu dajati 2 mernika ovsa in 2 kopuna; v Gabrjah 50 morali opravljati 3 dni tlake, v Dobrepolju pa plačevati 27 soldo v. Gradbeni les so povsod kupovali. V Litiji Ln v vaseh litijskega okoliša soi se podložniki oskrbovali v Siangarskem gozdu, kjer so doblvab deloma tudi gradbeni les. Trg Litija je za drva dajal 45 funtov masla; v nekaterih vaseh so podložniki za pravico dfv v Stangarskem gozdu plačevali 20 krajcarjev, Župnija in župnlSče Šmarje nista imela svojega dominikalnega gozda, tudi nista Iniela nikake gozdne pravice; drva in gradbeni les je Župni^če kupovalo. Župniji je bilo podložnih 84 posestniliov. največ v Smaiju in okoliških vaseh; 40 od njih je imelo gozdne parcele, Gozdovi iiiso zadostovali za lastne poti'ebe; drva in stavbni les so povečini lujpovali. Le pri treh vaseh je navedeno, da so les dobivali iz skupnega gozda. Župnija Višnja gora s svojimi podn)^nican^^ ni imela gozdov, V petih vaseh je imela 31 podložnih posestnikov, od katerih je 25 bilO' v posesti gozdnih parcel. Obseg gozdov je označen v seznjlh; površina je znašala največkrat nekaj desetin ali nekaj stotin kvadratnih sežnjev. Z drvmi so se proti dajatvam preskrbovali povečini v do-minikalnih gozdovih sosednjih gospostev, žužemberžkega, čušperškega in stiškega; stavbni les eo kupovali, V manjši meri so podložniki dobivali les iz skupnih ali lastnih gozdov Posestvo Lisičje je imelo dominikalni go?:d, Id je dajal letno 200 vozov drv za domače potrebe. Podložnih posestnikov je bilo 26, le 8 je imelo gozdove, Podložniki so les dobivali za dajatve v denarju ali tlaki v čušperSldh in turjaških gozdovih. V vaseh Male Lipljene i.1 Rožnik si> opravljali za drva Cušperku 3 dni tlako. Posestvo Pi-apreče s Podgorico ni imelo nobenega gozda, ves les je moralo ku-jiovaLi in sicer iz čušperškega gozda Jelovec; tudi steljo je moralo kupovati. Podložni, kov je bilo BS; 77 posestnikov je imelo gozdove. Skoraj vsa gozdna zemljišča so označena kot grmišča, iz katerih so lastniki imeli le malo drv, največ so jih i-:upovali. Pri posestvu Podsmreka je bil majhen gozd; dominlj ni imel gozdne pravice ter je drva in drug potreben les kupoval'. Grmičevje oki-og gradu je dajalo lesovje za ograje, Podsmreka je imela 50 podložnikav, 22 jih je bilo n'a podi-očju Kuma, Gozdne parcele je imelo IB posestnikov. Lastni gozdovi so dajali največ steljo, posameznikom tudi drva. Podložniki na področju Kuma so se oskrbovali z drvmi in gradbenim lesom v gozdovnh na Kumu. Kmetje so porabili povprečno pO 9 vozov di-v in voz lesa Ka plotove. Posestvo Novi grad ali Tum je imelo gozd za gradom, iz Icaterega se je preskrbovalo 7. drvmi; gradbeni les je kupovalo. V devetih vaseh je dominij imel 49 podložnikov, od katerih je 33 bilo gozdnih posestnikov. Obseg gozdov je naveden delonia v sežnjih, deloma v slreljajih, Na spic«no so bile to majhne parcele, nekaj sežnjev v doiSino ter toliko tudi v širino. Največji navedeni obseg je streljaj v dolžino, streljaj v širino, Imcfna gozdov so navedena v malo primerih. Dve zemljišči sta imeli naziv po smreki, ena po bukvi. Kljub svojim gozdovom so morali podložniki di-va kupovati ali pa so jih dobivali proti dajatvam iri Uaki v Suäpei-gkih, zužem-tieräkih in raltavniSkili gozdovih, Poneltod so smeli, čepi-av proti dajat.vani, pobirati le polonike. Posestvo Brinje je imelo' smreltov gozdič, ki Si ga je vzgojiLo za na j nuj ne j So po-trabor, pa ga äe rd izkoriščalo'. Ves poLi-eben les je kupovalo, Pn posestvu je bila vodria žaga. Imelo je 8 pofdloznikov, le 3 so imeli manjše, nekaj desetin kvadratnih seinjev obsega.] oče gozrfne parcele. Vsi sO' potrebni les kupovali. Mesto Višnja gora je imelo 2 gozdova, gozxi Grmada in mestni gozd za župni-SČein. Iz teh gozdov je meščanom prodajalo nekaj gradbsr.ega lesa in drv, nekaj gradbenega lesa je dajalo tudi brezplačno. Da.vCni okraj Stična. V okraju Stična sta imela svoj sedež gospostvi samostan Stična in Slatna. Ostali dominiji v okraju so bili: posestvo G nun del jj ki je bilo last samostana v Kostanjevici, posestvo Poganek, last ljubljajnskiln avgustincev, Supnišče Šmartno, samostanu Stična jnkorporirano župniSČe St. Vid, župna cerkev v St, Vidu s po-dmžnidnimi cerkvami, posestva Bukovica, Grbin, Selo pri Smartnem pri Litiji, Grmače, Maia Loka, Črni potok, Selo pri Bukovici in Bogenšperk (9). Med dominikalno posestjo stiSkega. samostana je bilo 9 gozdov, V enem je bilo staro bukovo drevje, v drugem mladi hrasti, namenjeni za gradbeni les. Drva so dajali sarnostanski gozdovi. Za kurjenje peči so porabili okrog 550 vozov. Lesa l;a plotove niso potrebovali, ker je bilo samostansko polje ograjeno z zidom. Ko-larski, mizarski in stavbni les, raKen nekaj hrastovega lesa, je samostan kupoval. Oglje so žgali v domačib gozdovih le za potrebe samostanskega kovača. Stični inkor-porirano zupnišče v St. Vidu ni imelo gozdov, kupovalo je ne le stavbni les in drva, temveö tudi lesovje za plotove, čeprav je imelo pravica do lesa v .skupnem gozdu. Stiska posest je bila zelo razsežna. sicer je bila z največjim delom na območju davčnega okraja Stična, toda segala je v precejšnji meri na območje davčnih okrajev Višnja gora, Žužemberk in Trebnje, Nekaj zemljiške posesti je stilki samostan imel tudi na f/otranjskem, v okolici Postojne Samostaji Stična (brez inkorporiranih do-minijev) je imel v dolenjskih okrajih 1027 podložnikov v 164 naseljih; med temi podložnilti je bilo 724 posesinikov gozdnih parcel. 2 lastnimi drvmi se je oskrbovalo komaj 24 podložnikov, v samostanskih gozdovih 8, v gozdovih tujih gospostev Žužemberk, LanSprež in Bogenšperk proti dajatvam 59, za 93 podložnikov ni omemb glede pre.^krbe z drvmi; ostali so dn^a kupovali- Stavbni les je večina kupovala. Gozdne parcele so največkrat navedene pn nazivih. V mnogih primerih so jih imenovali po drevju. Najbolj pogosta taka imena so bila Gabrje, Hraslije ali Hrastina, Bukovje, včasih je ime gozdne po reel e prihajalo tudi od drugega drevja, npr. topola, breze in jelše. V vaseh Velike in Male Pece so nekaj gozdnih parcel nazivali Zavod. Ponekod so jih označevali kot grmišča. Glavno korist so dajale v listju za krmo in steljo. Potrošnja na podložnika je znašala povprečno 12 vozov drv in 5 vozov lesov ja za plotove. Samostanu Stična inkorporirani dominij £upni5če v St. Vidu je imel lOi; pod-ložnikov, od katerih je 49 bilo v posesti gozdnih parcel. Kot gozdno drevje je prevladovalo gabrffvje, sledilo je bukovje, v nekaterih vaseh tudi hrastovje. V svojih gozdovih se je oskrbovalo 20 podložnikov, 31 v skupnih gozdovih, 16 v gozdovih žužemberškega in bogensperškega gospostva, 32 je drva kupovalo, za ostale ni podatkov. Gospostvo Slatna je imelo gozdove, iz katerih se je oskrbovalo z vsem potrebnim lesom. Imelo je tudi vodno žago. Drva so pripravljali podložniki s tlaicn, Podložniki so bili raztreseni v 33 naseljih; bilo jih je- B2. Le v vasi Javor je vseh 7 pocJloSnikov imelo svoje gozdove, ki so jim dajali drva. in stavbni les. V vseh ostalih naseljih se pri posameznih podloJ-nikih gozdovi ne omenjajo, dasi je pri 33 navedenO; da imajo les svojih gozdov. V gozdovih g&spostva ga je dobivalo podložnikov, v skupnih gozdovih 9. štirje so drva kupovali, Poraha je znašala na podloinika 8 do 10 vozov drv in 1 do 2 voza lesovja za plotove. Posestvo Grundelj je imelo dva dominikalna bukova gozdova, ki sta dajala le drva; gradbeni les je bilo treba kupovati, Ob dvorcu je bil £e mal zabavni gozdič V dolžini in §i-rini streljaja; bil je bolj gošča in je služil za sprehode, V desetih vaseh je ta dominij imel 35 podloznikov; 23 je bilo gozdnih posestnikov. Gozdovi so bili v glavneTn bukovi, bil pa je v njih tudi gaber. Med nazivi se zlasti omenjata Bukovje in Gabrje Posamezni gozdovi so dajali le steljo, to kažejo njihova imena (Sleljnik), Z drvmi so se gozdni posestniki oskrbovali v lastnih ter skupnih gozdovih. 12 pod-ložnikov jih je kupovalo. Posestvo Poganek je imelo za lastne potrebe deloma bukov, deloma smrekov gozd v obsegu približno pol ure dolg in tudi toliko širok. Podložrikov je bilo 39 v več vaseh v okolici gradu; 3 je imelo manjše bukove gozdove, katerih obseg je označen v se?.njih; sicer so imeli še steljnike. Lesa so imeli malo; gozdna :^emljišča so dajala v glavnem listje in steljo; drva so povečini kupovali. Posamezniki so imeli pi'avico do polomko-v v dominikalnem gozdu. Župnišče v Smartnem. pri Litiji ni imelo svojega dom i ni kal nega gozda. Pravico do drv je imelo "v ätangarskcm gozdu, zaradi težavnega dovoza jih je raje kupovalo drugod. Pri posestvu je bilo 39 podloznikov v veČ okoliSkih vaseh; 3 so bili lastniki manjših gozdnih parcel, katere so jim dajale neltaj drv. Ostali so jih dobivali v dominikalnih gozdovih Slatne in Bogenšperka ter v štangar&kem gozdu proti dajatvam, največltrat ovsa, kopunov in sira. ^upna cerkev v Stični s podružnicami je bila brez lastnih gozdov. Podložnikov je imela 26; z izjemo enega so imeli marijše gozdne parcele, V njih je bilo največ bukovja, nekaj je bilo hrastovja in gabra. V napovedih so koši listja navedeni kot edina korist 2a posestnike Drvarili so proti dajatvam v gozdovih zužemberškega, viänjegorskega J'n bogenšperš.kega gospostva. Pri dvoru Bukovica je bil precej razaežen gozd, toda razen listja je imel posestnik od njega le malo koristi; drva je IcupovaJ, Podložnikov je bilo ü; trije so imeli gozdne parcele z bukvami ali gabri. Gozdni posestniki so iz svojih gozdov dobivali drva in listje, ostali so si poiskali drva tam, kjer jih je bilo mogoče dobiti. Posestvo Grbin je imelo poleg pristave malo grmiSČe, kjer so pasli Sivino. Pravico do lesa je imelo v gozdovih gospostva Slatne. To pravico si je kupilo s plačilom 10Ü goldinarjev. Podložnikov je bilo 13; gozdne parcele je imelo 6: dajalo so jim drva za potrebo. V vaseh turjaškega olvraja je živelo 5 podložnikov; ti so drva proti dajatvam dobivali v cuäperäkih gozdovih. Posestvo Selo V Smartnem pri Litiji ni izkazalo svojih gozdov. Pod dommijem je bilo 54 podložnih posestnikov, od katerih je 22 imelo gozdove. V največ gozdovih so bile bukve, breze in gabri; smrekov gozdič se omenja en sam. Posamezniki so na svojih gozdnih parcelah dobivali drva, sicer je bilo listje glavna korist. V nekaterih vaseh so imeli skupne gozdove. Kjer niso imeli gozdov, so bili podložniki navezani na drva iz gozdov gospostva Slatne, Stangarskega gozda in drugih domini-jev proti raznim dajatvam, Nekaj podložnikov je di-va kupovalo. Posestvo Grmače je imelo 2 gozda, ki ju je bilo mogoče obiti v t.ri četrt ure Podložnikov je bilo 44, gozdnih posestnikov 14, Z drvmi so se preskrbovali v gozdovih Bogcnžperka in Slatne. NajvečJtrat so za tO dajali oves in Itopune Posestvo Mala Loka je imelo gozd Bukovico, v katerem ]e prevladovalo gabrovje; uporabljalo je gozd le za listje. Pravico do drv je imelo v tujem gozdu. Podložnikov je bilo 24; skoraj vsi so bili posestniki gozdov, iz katerih so dobivali drva za lastno potrebo in listje. V gosdovili je bilo največ gabra. Posestvo Cmi potok je potrebni gradbeni les ter drva dobivalo iz svojega bukovega gozda. V Tijom so proti plačevanju gozdne pravde* smeli sekati drva tudi podložniki zaselka Rlhai-jevec. V drugem gozdiču je rastlo grmičevje in stelja, kar je prišlo v korist za gnojenje njiv. Podložniki, bilo jih je 55, niso imeli pravih gozdov, temveč le male kmetijam pripadajoče parcele, na katerih je rastlo grmiEevje in stelja. Drva so kupovali drugje. Posamezni gospodarji so porabili 10 do 15 vozov drv, polovico ali en voz gradbenega lesa, prav tolilro lesa za ograje in nekaj manj za orodje. Posestvo Selo pri Bukovid je imelo dva zelo izsekana in tudi oddaljena gozdova. Od 18 podiožnikov je bilo 12 posestnikov gozdnih parcel; le 6 se je preskrbovalo i drvmi v lastnih gloadovjh, 9 jih je kupovalo. Smeli so pobirati odpadke v dornini-kalnih gozdovih, le za ograje so dobivali les tudi na gmajni. Posestvu Eogensperk je pripadalo 7 bukovih gozdov, en brezov ter dve grmiSCi. Kljub tolikim gozdovom je moralo stavbni les in les ze orodje kupovati. Podiožnikov je bi)o iS, od katerih je 23 imelo gozdove Drva in les za ograje so podložniki dobivali iz dominikalnih gozdov, eden je bil upravičen do drv proti dajatvam v gozdu gospostva Slatna, Davčni okraj Mirna, V okraju Mirna so bila gospostva Rakovnik, Lanšprež in Mirna, ostali dominiji so bili; župniSče PolŠnik, vikarlat Mirna s podružnico, podriižnlčne cerkve in bratov-fiPine v šentrupertskl župniji, posestvo Kumpolje, posestvo Skrljevo, posestvo Grič, dvor pod St. Jurijem, dvor Zagorica, dvor KleviäEe, posestvo Zavrh, pasestvo Turn, dvor Cerkno, imenje župnije St, Rupert, posestvo Zapuže in župan Tihaboj (1(1). Gospostvo Rakovnik je izkazalo 8 dominikalnih gozdov; njihov obseg je naveden v urah. Največji je inriel 3 ure na okoli; polovica lesa v njem je bilo bukovje, polovica pa hrastovje, ki ni bilo primerno za stavbni les. Drugi najveßji gozd, do dveh tretjin z lepim debelim bukovjem, ena tretjina pa le grmovje, je meril 2 uri na okoli. Ostali gozdovi so imeli vsi manj kot eno uro po obsegu. Največ je bilo v njih bukovja, neliaj je bilo hrastovja. Edina korist gozdov ,so bila drva ter dajatve podiožnikov za njihovo izkoriščanje. L-es za kozolce in stavbe, le bukov, so podložniki dobivali brezplačno. Gradbeni les za svoje stavbe je gospostvo kupovalo v Ljubljani PodloSnike je imelo v 58 naseljih, razen v davčnem okraju Mirna tudi v okraju Mokronog. Bilo jih je 21B, od teh 110 posestnikov gozdnih parcel. Obseg gozdov je deloma naveden, največkrat s številom mernikov semena, potrebnega za posejanje take povräine. V gozdovih je prevladovalo bukovje, na drugem mestu je bil hrast. Večina gozdnih posestnikov je uporabljala iz svojih gozdnih deležev predvsem Ustje, le 19 tudi drva. V skupnih gozdovih je dobivalo drva in listje 71 podiožnikov, največ brezplačno, posamezniki proti tlaki, 23 se je oskrbovalo v gozdovih lastnega gospostva, 57 v gozdovih gospostva Bo.štanj, Cretež, LanspreŽ, OtoČec in Svibno, največ proti dajaftvam. Običajne dajatve so bile oves in kopuni. Precejšnje število podiožnikov je drva kupovalo. * Pravda, latinsko: ius, census, nemško; Recht, Zins, je naziv za večji de! osnovnih gmotnih obvez podiožnikov do zemljiškega lastnika. Pravdo so dajali v natura-hjah, predvsem v žitu ali pa v denarju. Gozdna pravda pa pomeni podložnikove dajatve zemljiškemu gospodu za pravico do drv, včasih tudi do drugega lesa, v gozdovih zemljiškega gospoda. Pri gospostvu Lanšprež je izkazanih 9 dominiltalnjh gozdov brez vsake pripombe glede njihovega obsega. Sedem fjözdov je bilo bultovih, eden je bil hrastov, v enern je bilo ra^no grmovje. Bukovi gozdovi so dajali predvsem drva in sleljo; gi'a(3beni les je gospostvo dobivalo v enem izmed bukovih ter v hrastovem gozdu. Gozd z grmovjem je dajal vinogradniško kolje V omenjenih gozdovih so imeli proti dajatvam pravico do drv domaČi in tuji podložnikt. Gradbeni smrekov les je bilo treba kupovati v Ljubljani, ker takega lesa v okolišu ni bilo dobiti. V 10 naseljih okolice Trebnjega je gospostvo imelo 107 podložnikov, med katerimi je bilo 82 posestnikov gozdnih parcel. Ti so dobivali drva v svojih gozdnih deležih, nekateri so se oskrbovali deloma tudi iz dominikalnih gozdov; gradbeni les so k'jpovali. Wa gozdove gospostva je bilo navezanih 12 podložnikov, S je drva in drug les kupovalo. Za les, ki so ga dobivali is dominikalnih gozdov, so podložniki dajali oves. PotroSnja lesa 96 podložnikov je znašala po napovedih 731 vozov drv, 334 vozov le.'ia za ograje, 119 vozov gradbenega lesa in 84 vozov lesa za orodje. Dva podložnlka tega gospostva sta prodala po dva voza drv. Take omembe sü zelo redke, čeprav so bili na drugi strani .Številni podloSnikj, ki so po navedbah v napovedih morali drva kupovati. Gospostvo IVIirna je imelo 15 gozdov; obseg je naveden v sežnjih. NajveSji je meril 300 sežnjev v dolžino in Širino, ostali so bili manjši, npr. 115 ali 100 sežnjev dolgi in šimki. V osmih gozdovih je bilo največ bukovja, sicer pa grmifevje in nizko drevje. Drva je gospostvo do^bivalo iz teh gozdov. Letna poraba je bila i50 vozov drv in 200 vo^ov lesa za ograje; gradbeni les je kupovalo. Med denarnimi dajatvami, ki jih je gospostvo dobivalo, je naveden znesek 3 goldinarjev od žage. Podložnikov je bilo H-l, med njimi 133 gozdnih posestnikov. Obseg gozdov je deloma naveden v sežnjih, le redki so imeli po nekaj tisoč seinjev, Prevladovalo je bukovje, v nekaj manj.5ih gozdičih je ra^tlo hrastovje. Od podložnikov se je 101 oskrboval v lastnih gozdovih, 12 v skupnih, 8 v gozdovih mirenskega gospostva., 4 v gozdovih drugih gospostev, ifl je drva kupovalo. SupniŠče na Polšniku je imelo mal gabrov gozdič, 2 streljaja dolg in streljaj Širok, Ni zadostoval ne za drva, ki jih je dobivalo iz gozdov gospostva Slalna, ne 7.a listje. Podložnikov je bilo 17, na Polšniku 3, sicer po eden v posameznem naselju. Gozdnih lastnikov je bilo 14 Obseg gozdov je naveden v streljajih ali lučajih. Prevladoval je gaber, omenjajo sc še buitev, hrast in breza, v enem gozdu tudi smreka. Le trije so se z drvmi preskrbovali iz svojih gozdov, 8 je dajalo gozdno pravdo gospostvu Slatna, 3 raznim drugim gospostvom, ostali so drva kupovali. Od Šentrupertskih podružničnih cerkva je cerkev Naše ljube gospe v Dolah imela tri gozdne deleže, iz katerih je dobivala 5 vozov drv in 2 vozova stelje. Podložnikov so imele vse podružnice in bratovščme 23, gozdnih posestnikov je bilo 113. V lastnih gozdovih je drva dobivalo 11 podložnikov, nekateri so jih deloma tudi kupovali. 10 je dajalo gozdno pravdo za pravico do lesa, 2 sta vsa drva kupovala. S steljo so se deloma preskrbovali v gmajni. Posestvo Kumpolje je "imelo 2 bukova gozda, enega na Jatni, ätiri ure daleč, ter hrastov gozdič. Drva in drug bukov les je dobivalo iz lastnih gozdov, gradbeni les in äkodle je kupovalo, V gozdu na Jatni so podložniJii ene vasi mokronoškega gospostva pobirali polomke, za kar so dajali 30 mernikov ovsa in 12 kopunov. Posestvo je imelo 46 podložnikov v 23 naseljih okrog Tržišča, St. Janža in St. Ruperta; 21 je bilo gozdnih posestnikov. Od podložnikov se je 20 oskrbovalo z drvmi, deloma tudi z gradbenim lesom, v svojih gozdovih, 9 v skupnih, 6 je dajalo gozdno pravdo za drva, 2 sta jih dobivala v kumpoljakih gozdovih, ostali so jih kupovali. Gradbeni les so z izjemo nekaterih gozdnih posestnikov kupovali, (Nadaljevanje bo sledile) ^ ^ „ , x-x Dr, Vlado V ale nČ5 č PREDPISI ODLOČBA o jugoslovanskih standaiidih s področja konserviranja llsa (Uradni list žt. 44 ct3 11, 11. 1Ö(J4) 1. Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpisuje tale dva jugoslovanska stan svojem značaju vsekakor uravnovešena, toda dinamična, ne pa statična tvorba nar-ave. Človek s svojo gospodarsko dejavnostjo spreminja to uravnoveSenost in vnaša v razvoj gozda posebno dinamiko, Zato so gozdovi v svoji funkcionalni povezanosti s splošnim gospodarskim razvojem nenehnem gibanju, tako po svoji površinski razprostranjenosti in porazdelitvi, kakor tudi po svoji zgradbi Značilnost prirodjiega ravnovesja je tudi v tem, da potekajo vsi naravni procesi zelo počasi, za človeška merila skorajda neopazno, da pa so s povečanim človekovim vplivom vedno izrazitejši in hitrejši in lahko dosežejo celo tisto skrajno mejo, kjer je naravno ravnovesje že neposredno prizadeto, ko se začenjajo degradadjski prtxiesi in regresiven razvoj. V skrajnosiy se prirodno ravnovesje lahko docela poruši ob vseh katastrofalnih posledicah, ko je vrnitev nazaj dejansko nemogoča ali pa je pridržana več človeškim generacijam. Pri obravnavanju gozdov v najširšem kompleksu prirodnih in gospodarskih faktorjev vrednotenje gozdov za oblikovanje naše pokrajinske podobe in našega življenjskega okolja zaradi sorazmerno visoke stopnje gozdnatosti nikakor ne sme biti na zadnjem mestu. Ustavimo se zato pri dveh širših vprašanjih: pri površinski razprostranjenosti in razpodelitvi gozdov znotraj našega življenjskega območja in pri notranji sestavi teh gozdov, na katero se opira tako trajnost njihovih neposrednih in posrednih koristi, kakor tudi kakovost vseh njihovih funkdj. Razprostranjenost gozdov v prostoru Ugotovitvi, da je Slovenija nadpovprečno gozdnata dežela, smemo dodati še dejstvo, da se je gozdnatost v zadnjih 100 letih moČno povečala, še posebno v zadnjih desetletjih, kot posledica mnogoterih sprememb v gospodarski strukturi dežele, zlasti še v zvezi z opuščanjem drobne kmečke proizvodnje v ob-m^očjih, ki äo bila za kmetijstvo neugodna; tj. pojav, ugotovljen tudi povsod drugje, Statistični podatki govore o 47% površin, ki da so pod gozdom, lahko pa trdimo, da je ta odstotek gotovo večji in da se ne motimo, če označimo sedanj,o gozdnatost v Sloveniji s Vsaka nova meritev, zlasti še aerofotc^ gi-anietrijski posnetki kažejo, da gozd skoraj povsod napreduje in da osvaja vedno nove tisoče hektarov nekdanjih kmetijskih zemljišč, predvsem raznih steljnikov, odročnih senožeti in pašnikov. Največ novega gozda je nastalo na Kočevskem, Ekdenjskem, v Beli Jcrajini, na krasu ter nasploh v hribovitih predelih. Seveda t» še niso gospodarski gozdovi, ampak z gimovjem in pionirskimi drevesnimi vrstami zaraščajoče se površine. Da je stopnja gozdnatosti pri nas res visoka, nam pokaže naslednja primerjava v odstotkih: Dežela Gozda v i Kmetijska zemljišča D .ms a zemljišča Slovenija V.sa Jugoslavija Avstrija Švica 50,0 22,3 37,8 23,8 45,0 57,B 52,3 56,3 5,0 13.9 0,9 19,9 Vendar je za naše obravnavanje morda pomembnejša razporejenost gozdnih površin. Značilno 2a našo deželo je zlai^ti to, da je gozd povsod pričujoč, da je nekoliko manj gozdov le v panonskem delu Slovenije in na krasu: pa tudi tam v zadnjih letih močno narašča delež gozdnih površin. Podrobnejša razčlenitev nam pokaže, da uspeva gozd v Sloveniji predvsem tam, kjer bodisi tla niso ugodna za drugačno gospodarsko izrabo, bodisi to omogoča reliefna oblikovitost. Pri tem gre za določeno uravnovešenje med kmetijskimi in go-^ča-nimi zemljišči, ki je nastalo v teku zgodovinskega razvoja kot posledica prvotna naselitve, razvoja fevdalne kmečke ter druge posesti in kmetijstva kot tudi gospodarske dejavnosti sploh. V mnogocem ta odnos tudi še sedaj prevladuje Gozd prerašča Kočevsko. Kot da so minila stoletja, a še pred peti ndva j šestimi teti je bila tu vas Zgornja Topla reber na obronkih Kočevskega Roga (foto!: M, Ciglar.)- in razporeditev gozdov obravnavamo glede na obdelovalne in druge kmetijske površine. Prav gotovo se je kmetijstvo prav v zadnjih desetletjih kvalitetno močno spremenßo. Vedno bolj piihaja do veljave kot gospodarska dejavnost in se 7>ato neogibno vključuje v splošne gospodarske silnice, uravnavano od ekononnskih načel ostalega gospodarstva. Kmetijstvo se je preusmerilo od drobne kmečke avtarkične proizvodnje v vedno bolj specializirane dejavnosti na vedno večjih površinah. Praviloma z višjo stopnjo industrializacije hitreje potekajo tudi razvojni procesi v ktneLijstvu, Formiranje večjih kmetijskih gospodarstev pomeni zato tudi določeno pregrupacijo gozdnih in kmetijskih zenrJjišč. O procesih zaraščanja v hribovitih predelih, kjer zemljišča niso tako ugodna za sodobno in ekonomsko kmetijsko proizvodnjo, smo že govorili. Nekoliko drugače pa je v nižinskih, za kmetijstvo ugodnejših razmerah. Tam je mogoče združevanje večjih kmetijskih kompleksov, v prvi vrsti z odkupom ali arondadjanii drobne kmečke posesti, razen tega pa tudi s pridobivanjem novih kmetijskih površin na račun gozda, na tako imenovanih >+relat"ivnih gozdnih tleh*. Nedvomno je v Sloveniji še dovolj zemljišč, zaraslih z gozdom, ki iz rä z ni h vzrokov v preteklosti niso bila izkrčena za kmetijske ah druge namene. Za osrednjo- Slovenijo cenimo, da je ta delež v nižinskih predelih dokaj velik, tako po Meliku znaša 19—23%. Prav gotovo bi lahko marsikatera zemljišča na dnu naših velikih kotlin in ravrdn, po gričevju in nižjem hribovju, ki jih sedaj pi'elcriva gozd, izkoriščali tudi kmetijsko. V perspektivi gospodarskega razvoja naše repubhke, ki predvideva., naj bi bilo v prihodnje 82% kmetijskih zemljišč v km«čki lasti, ost ah h 18% pa naj bi bilo združenih v večjih družbenih kmetijskih posestvih, bodo zaradi slednjih gotovo nastajale v ravninskih predelih določene spremennbe v odnosu med kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Vsekakor pa bodo prišle za morebitno krčenje v poštev le razmeroma majhne površine, gotovo veliko manjše od Listih, ki jih je na novo zarasel gozd v opu-jčenili predelih in veliko manjše od celotne površine vseh tako opredeljenih Relativnih gozdnih tal. Upoštevati je naiitireč dvoje dejstev; prvič, da potekajo sedaj krčenja docela diTigače in z di-ugimi nameni kot denimo v srednjem veku oziroma ob prvotnih naselitvah; mehanizacija sicer omogoča nagle spremembe na veUkih površinah, vendar so tudi krčitvena dela ter proizvodnja na novo urejenih kmetijskih površinah podrejene splošnim ekonomskim pogojem in računom. Načelo rentabilnosti v največji meri zavira prevelik razmah krčitev. Drugič, in to je morda Se važnejše, se gozd in tudi kmetijska zemljišča vključujejo pri svoji prostorski razporeditvi v enoten kompleks vseh faktorjev, ki sodelujejo pri oblikovanju našega življenjskega pi-ostora. Ta življenjski prostor pa je seveda sedaj spričo industrializacije, splošnega napredka in urbanističnega razvoja docela drugačen kot pred desetletji ali celo pred daljšimi razdobji. V pojenü relativnosti gozdmh tal so se vključili novi elementi, ki vi-ednotijo gozd docela drugače kot z gledišča samo kmetijske ali samo gozdne proizvodnje. Gozd ima ne glede na svojo dejansko zmogljivost pri proizvodnji lesne surovine v okolici industrijskih naselij in mest drugačno vrednost in pomen kot y odroičnih hribovitih predelih, Z razvojem prometnih zvez nastajajo nove dimenzije našega življenjskega prostora; v ekonomiko dežel in pokrajin se z yazrvojem turizma, domačega in tujega, vnašajo novi elementi. Varovalni pomen gozdov stopa tako vedno bolj v ospredje. Zgrešeno bi bilo, če vsega tega ne bi upoštevali in bi obravnavali ureditev našega prostora na veliko samo z nekaterih gledišč oziroma brez kompleksne povezav-e. Pestrost sLavenalte pokrajine je Se posebno izražena s prepletajočiin se mozaikom gozdnih in negozdnth povräin. Ne bi bilo prav, če bi divje zaraslo\ kar so naži predniki iakrcili. Iz okoHcc Črnega vrlia n^ Polhovim Gradcem (foto: M. Ciglar) Objektivno smo v Sloveniji v širšem, povprečju Še vedno na boljšem kot v drugih deželah. Upoštevajoč gostoto naseljenosti kot eno izmed mnogih menil za obravnavanje medsebojnih odnosov med površinskim deležem go«!;dnih in negozdonih površin, pridemo do primerjave glede deleža, ki odpade na enega prebivalca, predočene v razpredelnici (v ha). Dežela Skupna površina Gozdovi Krnetijska zemljišča Ostala zemljišča Slovenija 1,24 0,56 0,06 Vsa Jugoslavija 1,36 0,46 ü,79 o,u Avstrija 1,16 0,44 0,6a 0,11 Švica 0,B9 0,16 0,39 0,14 Kljub temu, da pomenijo navedene številke povprečje xa celotn« dežele in da bi morda za ožja območja prišli do nekoliko drugačnih rezultatov, pa podatld vseeno potrjujejo, da je bogastvo naše dežele prav v njeni gozdnatosti. To prednost nikakor ne gre zametavati ali jo celo napačno razlagati, češ da z našim pokrajinskim (ne samo gozdnim) bogastvom lahko »»pogumneje« razpolagamo in gcxipodarimo, namesto da ga skrbno varujemo in negujemo, posebno Še zaradi vedno večjega in intenzivnejšega gospodarskega razvoja ter naraščanja prebivalstva na svetu. Razpolagamo narm-eč s kapitalom, ki nenehno in vedno bolj pridobiva na vrednosti in veljavi, še posebno, ker naša dežela leži prav v osrčju Evrope. Spričo perspektiv, ki eo v povečanju našega prebivalstva in v vedno večjem industrijskem ter splošno gospodarskem razvoju, naj pono^nio poudarimo važnost nadaljnje ohranitve kmetijskih površin. Kljub temu, da je zaraščanje negospodarskih kmetijskih taJ v določenem smislu normalen in neogiben pojav, vendar takšnega poteka ne bi smeli pospešiti, ampak bi si morali prizadevati, da se nezaželeno širjenje gozdov čimbolj omeji. To pa je že drugo vprašanje, ki sega izven našega okvira. Prav tako lahko docela jasno ugotovimo veliko izgubo kmetijskih zemljišč v nižinskih predelih, posebno v bližini industrijskih središč, zaradi nenačrtnega in slepega furbanističnega-« razvoja ter širjenja naselij. Te izgube so gotovo veliko prevelike, da bi jih mogli pokriti z novimi in ne-iaželenimi krčitvami. Tudi tako posredno rešujemo vprašanje obstoja gozdov v nižinah in v okoliei naseUj. Ravnovesje notranje strukture Tako kot uravnovešenoat gozdnih in negozdnih površin v prostoru, ali pa celo še bolj, je pomebna tudi uravnovešenost tistih notranjih procesov, ki potekajo znotraj gozdov spričo človekovega gospodarskega uveljavljanja. Govorili smo že O' dinamičnem značaju taksne uravnovešen osti, -obenem pa o neogibnosti ohramtve prirodnega T.avnotežja, Potrebno je to še enkrat poudariti, Itajti ni.w tako redki tisti, ki menijo, da je že samo z zeleno obra.slo površmo zagotovljen obstoj gozdov. Neposrednemu gospodarskemu pomenu gozdov za preskrbo z lesom nikakor ne moremo odrejati podrejene vloge, toliko manj, k^r je pri nas gozd zaradi dokajšnje gozdnatosti in močno razvite lesne ter celulozne industrije eden glavnih temeljev narodnega gospodarstva. Pa tudi inaš kmet,- ki mu v skupnem številu prebivalstva še vedno pripada pomemben (Jeiež, v veliki m«ri črpa svoje dohodke iz gozdov, Ce naj bi imel gozd samo varovalno nalogo, ali če naj bi v vedno bolj industrializiranem in tehniziranem človekovem okolju pomenil samo pljuča tega okolja, potem bi bila seveda njegova najidealnejša oblika takšna, kot je bila prvobitna in najbolj uravnovešena, tj. prago^:d. Toda s splošnim razvojem gospodarstva, s krepitvijo industrije, se potrebe po lesu ne zmanjšujejo, ampak nasprotno le rastejo: Ko pa posegamo v gozd z žago in sekiro, mu neogibno spreminjamo tudi notranjo in zunanjo podobo. N'e samo, da z gradnjo gozdnih cest, z napeljavo motornih in drugih Žičnic, z ropotom traktorjev in motornih žag prenašamo del teh-nitacije v še tako naravno okolje, ampak gozdu kot celoti hkrati spreminjamo njegovo notranje naravno življenje. Pri vprašanju, ki se nam. zastavlja, kako ohraniti priiiodno-st naših gozdov, zato ne moremo iskati izhodišča v ohranitvi prvotnega pragozdnega stanja, ampak v ohranitvi takSne prirodne uravnovešenosti, ki bo vseeno zagotovila gozdu tisto naravno specifičnost, tisto biološko vrednost, ki pomeni stalno in trajno protiutež sodobni tehni7,aciji in tehniziranemu načinu življenja. Pa ne samo to, edino takšno ravnovesje more zagotoviti tudi neposredno trajno gospodai'sko vrednost gozdov. Obe funkciji gozda se torej ne izključujeta, ampak se v marsičem dopolnjujeta. Vprašujemo se, ali so naši gczdovi se ohranili takšen značaj in ali niso začeli tudi v njih spričo dolgotraineg.a izkoriščanja degradadjski procesi, ki pomenijo slabitev tiste vitalne moči, ki edina lahko zagotovi njihovo triijnost in prirodni razvoj. Morda smo sediij se tako srečni, da na to vprašanje v glavnem, ne v celoti, odgovorimo pritrdilno. Naša glavna go^^dna območja, ki segajo od Pohorja prek Zgornje Savinjske doline na Gorenjsko, Pokljuko, Jelovico in dalje prek Trnovskega gozd^ tja do Notranjskega Snežnika, Kočevskega Roga in Gorjancev, imajo ne glede na nekatere odklone svojo prirodno osnovo vendarle Še ohranjeno, če jih primerjamo z idruginii gozdovi v Jugoslaviji ali pa tudi z boljšimi gozdovi v Srednji Evropi. Drugacrijo pa je stanje v nekaterih osrednjih in vzhodnih predelih Slovenije, Za skoraj tretjino naših gozdov lahJto trdimo, da je njihova vsestranska vrednost močno zmanjšana in daleč pod vi-ednostjo, ki jo imamo za relativno normalno. Kljub razmeroma ugodni oceni ne bi smeli biti brezskrbni glede bod'OČ-nosti naših gozdov. Potrebe po lesu vedno bolj naraščajo; pa ne samo to, narašča povpraševanje po čisto določenem lesu, predvsem po tanjšem za potrebe kemične; celulozne industrije. Upravičeno so lahko vprašujemo, ali naši gozdovi s svojim prirodnim značajem in v mejah prirodrvega ravnovesja še lahko sledijo takšnim zahtevam? Predvsem si moramo biti na jasnem glede dveh stvari. Prvič, da je za ohranitev prirodne uravnovešenosti ob povečani gozdni proiTvodnji neogibna potrebno gozdove intenzivneje gojiti in jih negovati. Zato so potrebna vedno večja sredstva. Motijo se tisti, ki menijo, da je gozd neizčrpno bogastvo, dano od narave, ki torej samo raste in se I'azvlja. Nekatere analize zadnjih let nam v tem pogledu ne odpirajo nič kaj rožnate perspektive. Nasploh lahko trdimo, da gozdovom za njih razvoj in ohranitev ter večanje njihove gospo-dar.ike vrednosti ne' posvečamo tistih sredstev, kot bi bilo treba; vsekakor pa ne v razmerju s tem, kar gozdovi naši skupnosti dajejo. Drugič: morali bi končno vendai-le razumeti, da se naravi ne da ukazovati, Ker imamo žagarske industrije v Sloveniji vsaj za polovico preveč, v glavnem kot dediščino iz preteklosti, ima vsaka odločitev o ustanovitvi katerekoli nove industrije ali tovarne na osnovi lesne surovine gotovo veliko daljnosežnejše posledice kot pa denimo odločitev o izkrčitvi nekaj hektarov gozda za te aH one namene, pa čeprav nam je slednja veliko bolj v očeh in velikokrat glavni kamen spotike. Niso taJvo redki glasovi, Id svetujejo, naj spremenimo strukturo naših gozdov, njihovo starost, povprečno debelino, da bi se tako bolj prilagodili zahtevam sodobne, predvsem kemične industrije, Gozti je komplicirana živa tvorba, ki reagira na vsako spremembo okolja, posiljevanja, zlasti v kratkih časovnih razdobjih in na velikih površinah gotovo ne prenaša brez posledic. S trajnim izgubljanjem svojih rwijbolj pozitivnih genetskih zasnov je gozd gotovo zapisan nenehnemu biološkemu slabljenju. Takšne negativne posledice ugotavljamo zaradi napačnega gospodarjenja v preteklosti vsaj pri tretjini naših gozdov. Cas je, da takšne procese enkrat za vselej usta\'imo, če jih že ne moremo uravnati v pozitivnejše smeri. Skrb za naše gozdove, za njihovo notranjo in površinsko ohranitev naj se ne bi pričenjala samo pn gozdu, ampak bi morali biti pri vrednotenju lesa in ob njegovi uporabi boljši gospodarji, kot smo danes. Skupnost bi. morala nadalje imeti več razumevanja za tiste gozdne površine, ki so sicer «zelene«, za gospodarstvo pa bore malo pomenijo. Predvsem so to degradsirani gozdovi, ki nujno terjajo premeno v intenzivnejšo obliko. To so seveda dolgotrajne in težavne naloge, vendai- bomo v perspektivi le tako mogli ob vedno večji potrošnji lesa razbremenili naše osnovne gozdove. Se veliko je neizkoriščen:^h zemljišč, npr. ob vodah pa tudi da-ugje, ki bi jih lahko zasadili v tej ali oni obliki, predvsem, s hitro r^istočimi topoli in vrbami, na nekdanjih steljnikih pa bi odJično \jspevali hitro rastoči iglavci. Morda piesojamo Lakšne naloge še preveč odmaknjeno, morda smo še preveč prepričani o n^šem neizčrpnem gozdnem bogastvu, čas pa bo prav gotovD aahteval svoj«,, drugače si bomo neogibno spodkopali tiste življenjske temelje, na. katerih gradimo svoj gospodarski obstoj, toda ne le gospodarski, ampak tudi kultu mi. Gozd in skrb za njegovo prisotnost v našem Življenjskem okolju naj bi postala del nase kulturne zavesti. In ker nas imajo Slovence za kulturen narod, naj nas ob tej nalogi vendarle preveva vsaj nekaj optimizma. ea-l. 0.232 r 167.623.234.2 TREPETLIKA ~ GOSPODARSKO DREVO NAŠIH GOZDOV Martin Potočnik (Slovenj Gradec) Trepetliko pogosto nahajamo v gozdovih kot manj vredno drevo, včasih celo grTnaste rasti. Najdemo jo po pogoriščih, ob gozdnih robovih, na opuščenih paänikih in grobijah. Poleti nas preseneča s svojim mačilnim trepetanjem listja. Se nedavno trepeUikovina na kmetih ni imela nobene veljave. CeniU so jo le čebelarji, ker je baje posebno primerna za izdelavo čebelnih panjev. Dandanes pa bi bil trcpeüikov les laüko deležen vsestranske uporabe, tako kot topolovina, ki jo v plantažah na veliko pridelujemo. Gojitvene lastnosti Trepetlika spada med topole in je ostala v naših gozdovih prirodna, kakršna je najbrž bila. Medtem ko sorodnim evroamerižkim vrstam topol dandanes posvečamo veliko pozornost glede pridobivanja ustreznih klonov, križanja in sclekdje, je ostala trepetlika pri nas še vedno drevesna vrsta, ki ji ne prisojamo pomembne gospodarske vrednosti. Evropski areal trepetlikie je zelo velik in zajema skoraj ves srednji in južni del Evrope ter sega visoko na sever, kjer v Skadinaviji z maloštevilnimi vrstami: breso, rdečim borom in vrbo gradi prirodno združbo. Pri nas je trepetlika drevo hribov, razžirjena pa je tudi v visokih planinskih območjih, Čeprav tam gospodar.i?ko ni posebno pMnembna. Ob priliki ekskurzije v Švici smo jo npr. nahajali na planinskih pašnikih kot pionirsko vrsto v grmovnem sloju. Tako kot za klimo tudi za tla trepetlika ni zahtevna. Po prirodnih na-haj.ališah sodeč, so ji za dobro rast potrebna sveža, plodna, zračna in po možnosti zmerno apnena tla. V takšnih razmerah dosega maksimalni prirastek, čeprav tudi na slab.^ih tleh še zadovoljivo uspeva. Najdemo jo tudi na kislih in s. plastjo surovega humusa pokritih zemljiščih. Raste tudi na suhih in peščenih tleh ter po grebenih. Prenaša kratkotrajne ipoplave, v nobenem primeru pa ne dalj časa stoječe vode. Trepetlika razvije zelo razpotegnjeno plitvo koreninje in spada med vrste, ki potrebujejo svetlobo in ne prenesejo močnejšega zasenčenja. Za mraz in vročino ni občutljiva^ večjo Škodo pa ji prizadevata veter in sneg, posebno starejšim drevesom, ki se jih zeJo rada loti gniloba koTerun. Ce trepetliko spremlja ustrezni polrdlni s]oj, oblikuje ravno in gladko deblo. Iz štorov le poredko in pičlo poganja, pač pa izredno bujno iz korenin posekanega drevja. Na ta način se v naravi zelo razmnožuje. Okrog panja posekanega drevesa se pojavi gost in bujen poml.adek iz korenin in često obraste Slika 1. Sredi stnrekove gošče raste nad 40 cm debela trepetlika — Slika 2. Opraäevanje trepetlikinih cvetov v sobi — Slika 3, Poletne presajenke, ki sO' pognale tretji par listov — Slika 4. TrepetUčice emo leto po presaditvi — Slika 5. Ena med najlepšimi enoletnimi trepetlikami po več arov veliko ploskev, kjer se pozneje izdifei'eTicii'a skupina mladih drevesc, ki pa ]e redko dosežejo zadovoljivo kakovost, StarejSe trepetlike najdemo v gozdovih le bolj poredko, kajti pri 70. do 80. letih se navadno kloči iz sestojev. Trepetlika raste v mladosti razmeroma hitro, pozneje pa opeša in jo druge drevesne vrste prerašcaj-o in končno pri starosti 70—80 let zatrejo. Zaradi strojih pc>sebnih lastnosti bi bila trepetlika zelo primerna za poprej.šnjo kulturo drugim, predvsem senčnim drevesnim vrstam. Trepetlika s svojim listjem zelo popravlja, tla, ker se le-to hitro raz-Icraja in daje blagi humus. Uporabnost trepetlike JUS uvrsöa les topol in s tem tudi trepetlike med mehke listavca, Od sortimentov so upoštevani hlodi za furnir nad 35 cm, hlodi za luÄöenje od 30 cm d^lje, hlodi za šibice od 21 cm dalje; nadalje hlodi za žaganje nad 30 cm, les za celulozo in lesovino in les za lesno volno. Komercialna vredn&st, trepetlike je v primeijavi z bukvijo 1 : 0,6. Specifična teža zračno suhega lesa. znaša 480kg/m^. Trepetlikovina je belkaste barve, debla so brez srca, brez črnjave, vkkna pa pri 'Obdelavi kažejo boljše lastnosti kot kanadske topole oziroma evroameriške vrste. Mejnice, tj. meje med branikami so le težko opazne in se letnice le slabo razločijo. Dandanes ima trepetlika posebno vrednost v kemični industriji, ker daje odlično surovino za proizvodnjo celuloze in papirja. Trepetlika ima še posebno prednost, ker je pri njej mogoče izkoristiti tudi material od vmesnih užitkov: čiščenj in redčenj, medtem ko je ta uporaba pri drugih listavcih omejena, npr. pri jesenu, kjer je razmeroma majhna možnost za izrabo drobnega tehničnega lesa ter je primerna vrednost dosegljiva šele pri velikih dimenzijah in pri starejšem drevju. Tre peti i kovina je zelo iskana surovina za kemično predelavo. Po podatkih ing. D, MaŠireviča, ki je leta 1955 laboratorijsko raziskal les trepetlike iz bosanskih gozdov s stališča uporabnosti za proizvodnjo celuloze, izhaja, da les trepetlike pri proizvodnji papirja v industrijskem merilu lahko zamenja do 50% celuloze smreke, in da pri tem ni težav pri proizvodnji pa tudi kakovost papirja zaradi tega ne trpi. Pri sušenju se trepetliko vi na zelo enakomerno krči, kala se elastično in drobi enakomerno. Njena teža je v primerjavi z lesom evroameriških topolov znatno večja, kar je posebnega pomerxa za industrijo papirja. Teža suhe lesne snovi variira glede na starost drevja kakor tudi glede na položaj v drevesu. Tako npr. teža lesa s starostjo drevesa upada od 0,53 do 0;50, prav tako tudi od six>dnjega proti gornjemu delu debla od 0,5Ü do 0,47, Izmed kemičnih sestavin je v trepetlikovini največ celuloze, tj. 55%. Zanimiva je ugotovitev, da starost drevja glede količine celuloze ne igi-a. posebne vJoge in že mlado drevje vsebuje maksimalno količino celuloze, torej podobno kot pri drugih topolih. Med drugim je ugotovljeno tudi dejstvo, da se pri predelavi trepetlikovine lahko doseže večja stopnja izkoriščanja kot pri smi'eki. Za kakovost papirja, je važna zlasti dolžina vlaken, Analisa je ugotovila, da so v spodnjem delu debla daljša vlakna kot v zgornjem in da povprečna dolžina raste s starostjo. Celulozna vlakna imajo tanke stamčne stene. Papir z določenim odstotkom topolovine je lahko prav dober, pri tem pa ima les trepetlike prednost. Da je temu res Uko, potrjuje primer Iz prakse, o katerem je poročal gozdarski tehnik Satler iz "Ptuja: Leta 1957 so v gozdnem revirju Sre- diäce ob Dravi izdelali ok, 120 prm trepetlikovega celuloznega lesa, ter so ga prodali v Italijo a skladišča ob kamionski cesti. Poleg trepetlikovine so imeli ob kamionski cesti pripravljen tudi celulozni les evroameriških topolov. Medtem ko je italijanski kupec priäel s kamioni iskat trepetlikov les, se za les evroamcriških topol sploh ni zanimal. Drugi primer je iz prakse pri Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec, Leta 1961 so pri negi nasadov posekali nekaj debelejših trepetlik in so Jih z drugimi sorümenti vred prodali v Ilirsko Bistrico, Povprečno dosežena cena za 1 m' je znašala 18.300 din, medtem ko so bili smrekovi hlodi tistikrat po B90Q din/m". Trepet Ii kovina je zelo iskana tudi za žago in za luÄcenje. Hlodi trepetlike se zelo radi luščijo, posebno sveži neposredno po sečnji, in jih ni potrebno prej namakati v vodi ali pariti. Zato je zelo važno, da hlode pravočasno, pred začetkom vegetacije odpeljemo iz gozda, ker trepetlikovina zelo rada požene iz adventivnih popkov, in pri tem les pod lubjem počrni. Zaradi vsestranske uporabnosti trepetlikovine in pri pravilnem krojenju lahko izkoristimo za celulozni les tudi tako hlodovino, debelejše veje, tudi do 5 cm, tako da za kurjavo takorekcč nič ne ostane. Cvet in semenitev Trepetlika je z botaničnega kot tudi s stališča razmnoževanja zelo zanimiva. Cveti so enospolni, dvodomni, v -mačicah. Podpirajo jih krovni listi, ki so proti robu zelo dlakavi. Moški cveti — mačice so daljše od ženskih ter hitro po oprašitvi odpadejo. Ob toplih sončnih marčnih dnevih, ko se od pro Levo: Dvoletne trepetlike v drevesnid MisUnja — Desno' zrasle iz korenin trepetlike Petletne mladice, krovne luske mačic, ae v pazduhah pokažejo praški karminasto rdeče barve. Število prašnikov v cvetu je lahko 4—30 in so v vsej svoji krasoti vidni sele ob natančnejšem pregledu mačice pod povečevalnim steklom. Ob fiasu cvetenja se v velikih količinah prasi cvetni prah, ki ga veter na daleč raznaša. Po {x3cvetenju se cvetne vrečice spremenijo v trdno snov, ki se zdrobi, aato st> podobne drobnemu semenu. Tudi ženski cvet je mačica, nekoliko krajša in tanjša, se odpira podobno kot moški cvet Pod resnimi pazduhard (krovni listi), izstopajo pestiči s svetlordečimi brazdami, ki se pri nadaljnjem razvoju po oploditvi obdajo z zelenim mesnatim ovojem, v katerem so skrite drobne semenke. Pri oprašitvi morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, tj. potrebna sta primerna toplota in zmerno vetrovno vreme. Večkrat smo opazili, d.a je kakšno spomlad ostala veČina ženskih mačic neoplojena, zato je semensko leto izostalo. 2enske mačice se začnejo razvijati ^elo zgodaj spomladi, takorekoČ že v teku zimskih mesecev. Brž ko je vreme nekoliko toplejše, se okroglasti cvetni popki razJezejo v mačico, ki se vedno bolj povečuje, dokler se končno ne odprejo krovni listi, tj. sažčitne rese, ki d.ajo cvetu videz rruičice. V naravi so ženske in moške trepetlike navadno raztreseno pomešane. Včasih prevladujejo drevesa z moškimi cvetovi, medtem ko so Ženske trepetlike redkejše. Skupina drevja, ki zraste iz korenin posekanega drevesa, je navadno istega spola. Pri iskanju semena v oplojenih mačicah smo navadno naleteli na gluh-o seme, torej mačice niso bile oprašene. Po oploditvi se pcstič z oplojenimi plodnicami zapre, iz njega nastane sve-tlozelena glavica, v kateri doaoreva seme Dozorevanje traja določeno dobo, ki je odvisna od števila sončnih in toplih dni. Pri tem igrata zelo važno vlogo nebesna smer in nadmorska višina. Navadno dozori seme v oplojenih mačicah koncem aprila oziroma v začetku maja, po navadi tedaj, ko trepetlika zeleni. Pri nabiranju mačic oziroma semena je izredno važno zadeti pravi čas. Aprilsko vreme z večkratnimi spremembami sonce—dež kaj hitro povzroči nenadno odpiranje glavic, ki pri tem ne spremenijo svoje zelene barve. V nekaj dnevih se na vrhu glavice pojavi bel puh. Vsak šopek dlačic nosi na spodnjem koneu drobno seme. Ob sončnih dnevih se glavice začno odpirati in veter raznasa mehki puh s semenom. Ko seme s puhastim čopom vred pade na tla, ga dlačice ovirajo, da ne more priti do zemlje, kjer bi moglo skaUti. Velika množina tega vlaknastega puha je vzrok, da se seme le slučajno prerine do zemlje, kjer najde primemo vlago in druge začetne pogoje za kaljenje. Gojenje sadit Osnovrd r^amen naših poskusov jc bil ugotoviti najprimernejši način za množično razmnoževanje trepetlike ter s tem za načrtno povečanje njenega deleža v mladih sestojih. Leta 1956 smo poskušali v drevesnicah pridobivati sadike iz delov korenin. Posadili smo jih nad 570, vendar je bil uspeh slab. Verjetno so bile koreninice nekoliko prestare, čeprav so bile ustrezno debele. Poskušali smo pridobivati sadike tudi iz naravnega pomladka, tj. uporabljali smo odganjke iz korenin posekanih trepetlik. Posadili smo na poseko nad 2100 lepo razvitih osebkov z obilnim korenin jem. Vse sadike so se posušile, čeprav so imele vse pogoje za ugodno rast. Vse to je kazalo, da po vegetativni poti ne bomo prišli k zastavljenemu cilju, tj. do sadik, primernih za pogozdovanje. spomladi leta 1961 sem koncem februarja natrgal vejice z nastavki moških in ženskih niačic ter sem jih v sobi vložil v primemo posodo z vodo, kateri sem prej dodal nekoliko oglenega prahu. Možke in ženske macice so se po daljšem času začele odpirati, nato sem i2rvršil opraäitev s stresanjem m^oškega cvetnega prahu na ženske liiačice in tako dobil nekaj oplojenih mačic. Vodo v posodi sem večkrat menjal. Seme, dobljeno na tak način, sem pozneje po-sejal na gredici. Zrastle so prav lepe sadike. Spomladi istega leta pa sem koncem aprila natrgal vejice z oplojenimi, že skoraj dozorelimi ženskimi mačicami, jih obesil v sobi med okna na posebno ogrodje, tako da je bila vsaka vejica pripeta za&e. Pod vp-livom sonca so se načele glavice po par dnevih odpirati, iz njih pa izpadati puh a semenom. Na koncu snežnobelega puha so bile svetlo rumene, skoraj prozorne semenke. Takoj nato s(>m vložil vzorec semena v zelo preprost kalilnik, V navaden plitev krožnik sem položil v vodi prekuhan kos platna, nanj pa seme s puhom vred, 2rav&n pa sem postavil kozarček z vodo. Nato sem vodo v kozarcu spojil s tkanino s pomočjo platnenega traku, da bi krpa bila trajno vlažna. Vse to sem postavil v kuhinji na omaro in opazoval razvoj kaljen ja. Po par urah je seme močno nabreklo in je postalo še prozorne j še. Po 24 urah se je seme še bolj spremenilo. Kazati so se začele kij äste kalčkove koreninice — radikule, ki so bile blago zakiivljene. Nato so se začeli razvijati khčni listi — kotiledoni in končno se je vsa klica začela osvobajati semenske luske. 2e po 48 urah je večina semenja na. krožniku ozelenela, razvUe so se majhne k al ice trepetlike. Nadaljnl razvoj sejank v kalilniku je potekal tako, da so radikule prodirale v tkanino. Na koncih kalčkovih koreninic so se kmalu pojavile Številne dlačice, medtem ko je sam vrh še nadalje prodiral v tkanino. Končno sta se na vrhu stebelca pokazala dva značilna okroglasta kotiledn^i. Kalčki so ostali živi več tednov le s pomočjo lastnih hr^anilnih snovi in vode. Dosegli so višino 1,2 cm. Poskus na krožniku je ostal ves mesec brez plesni ali kakgne druge bolezni. Od 100 semenk jih je skalilo 87. Ohrabren s poskusom v sobi sem se lotil setve semena na domaČem vrtu. Za ta namen sem skrbno pripravil dve gredici, t. j. skupaj 10 m^ površine. Zemljišče ima razmeroma visoko podtalno vodo in spada po svoji strukturi med psevdogleje z drobnim krem en časti m peskom. Zemljo sem prej pognojil s prepereiim konjskim gnojem, da bi se hladna tla ogrela. Gredice sem ob straneh zavaroval s podolzno položenimi letvami, da robovi gredic pri zalivanju oziroma pri pletvi ne bi biU poškcNiovanl Setev smo opravili f>opoldne ob mirnem vremenu, ko rd bilo vetra, in sicer tako, da smo stresali vejice z odprtimi ma-čicanni, iz katerih je padal puh s semenom. Po setvi sta postali obe gredici beli. Istočasno s stresanjem vejic smo na rahlo škropili z vodo, in sicer s Škropilnico za flit, Tako se je puh s semenjem oprijel tal. Zaradi poskusa sem prvo leto del gredic pokril z drobnim rečnim peskom — mivko. Na prizadetem delu gredice se je že nekaj dni po kaljenju pojavUa glivična bolezen, ki je posevek poplnoma uničila in ga tudi škropljenje z bordojsko brozgo ni moglo rešiti. Setve nismo zasenčili Gredici pa sta bili stalno vlažni in pri zalivanju nismo zamudiU niti ure. Navadno je bilo potrebno zalivati vsake 3—4 ure. Uporabljali smo prestano vodo, ki se je na soncu nekoliko ogrela. Uporabljali smo navadno vrtno škropilnico, Razvo,i rastiinic iz posej.anega semena na gredici je potekal takole: Prve radikule so bile vidne že 10 ur po setvi (bil je lep sončen dan), medtem ko so se po 24. urah že množično pojavili prvi kotiledoni in lasaste koreninice na radikulah. Nato je sledüa najobčutljivejša, faza, t. j. zak or eni njen je in poja.-v prvih pravih lističev. Ta doba je bila razmeroma dolga ter je trajala nad mesec dni. Medtem so prizadele posevke rajne pogubne nevšečnosti, ki so cesto ogrožale uspeh. Močan nahv je na gredicah pritisnil in celo odplavil nežne ItalČke, zemljo pa zbil in z raztopljenimi grudicami pokril marsikateri kalček. Na kotiledonih se je pojavila, kalčna gliva ter je začela prodirati v vegetacijske stožce. Kot že omenjno, so se tam, kjer je bila setev narahlo pokrita s peskom, kalčki množično suäili. Brž ko so se klicni listi popolnoma razvili, sem začel škropiti z 1% bor-dojsko brozgo s pomoSjo škropilnice za flit. To je bolezen vidno zajezilo. Poleg tega sta se uveljavljala še krt in bramor, ki sta povzročila v posevku znatno škodo. Po daljši vegetacijski stagnaciji (ok. poldrugi mesec) so se "začeli pojavljati med klicnimi listi nežni svetlordeči mešički, iz katerih sta se razvila dva majhna lističa, ki v tej razvojni stopnji nista bila prav nič podobna listom odrasle trepetlike. Za prvim parom pravih Hstov so se nakazali zametki naslednjega piara. Tedaj so bile rastlinice visoke ok. 1,5 do 2 cm. Potrebno je bilo odločiti se, ali pustiti sejančke rasti nepresajene aH pa jih presaditi. Odločili smo se za drugo in smo le majhen del pustili zaradi primerjave nepresajen. Presaditev smo izvršili na skrbno pripravljene gredice. Razen razkrojenega hlevskega gnoja smo dodali še ogleni prah (0,50 kg/m"). Dosegli smo odlične uspehe. Presajali smo takole: S prirezano paličico smo previdno dvignili semenke, tako da &o ostale kepice zemlje na koreninah sadičic. Zato smo gredico prej primemo navlažili. Vsega smo naenkrat dvignili po kakšnih 20 sadik. V zemljo^ smo napravili s klinom majhne luknjice, kamor smo posadili rastlinice v vrstice po 10 cm vsaksebi, Sadičice smo potikali v zemljo nekohko globlje kot so prej rasle, ker se je zemlja kasneje zaradi zalivanja zelo usedla. Razdalja sadik v vrstici je bila ok. 3cin, Presajanje zelenih trepetličic je zelo zamudno in zahteva izj'edno natančnost. Po presaditvi je zopet nastala zelo kritična doba mirovanjaj ki je trajala tudi po 2 meseca. Medtem so bile nežne rastlinice izpostavljene raznim nevarnostim, zasti v zvezi s poletno (junij, julij) sončno pripeko, Izkušnje so pokazale, da bi morebitno močnejše zasenčenje, ki bi bilo po eni strani sicer zelo primerno, lahko bolj škodilo kot koristilo. Ugodno pa je vplivalo na presad stransko za&enčenje z navpično^ za.'5ajenimi vejami. Brž ko .so se na lističih pojavile rjavkaste pege kot ^naki bolezni, smo škropili z 1% bordojsko brozgo. Ko so bile končno premagane začetne težave, so trepetličice začele znova odganj.ati in obhkovati prve večje prave liste, sposobne za asimilacijo. S tem so bili ustvarjeni tudi osnovni pogoji za osam.osvojitev rastlinic. Zaradi pogostih zaJivanj in nalivov se je zemlja zelo oskorjila, Pri prvem rahljanju in pletju gredic smo zelo pazih, vendar se je kljub temu veliko rastlinic posušilo. Odločilno je, da je zemlja na gredicah vedno vUžna, Ko je na trepetličicab zraslo po 4 do 6 listov, so bile praktično že izven večje nevarnosti, ker so bile takrat že krepko zakoreninjene in jim suša kakor tudi škodljivci niso mogli več do živega, V avgustu, ko so se sadike že okrepile, amo dodajali vodi ob zalivanju dušično gnojilo, tj. 3—4 Slice čilskega solitra na 10 litrov vode, IT&peh gnojenja je bil viden, kajti na trepetličicah so začeli poganjati novi široki, bujno razviti hsti,-ki pa niso bili podobni listom na starejšem drevju. Opisani način začetnega gnojenja trepetličič smo uporabljali tudi v naslednjih letih. Izkazalo se je, da je zanesljiv in da ga je nnogoce uporabiti tudi v ekstrem-nejSih razraerah. Ve.ndai pa imo imeli opraviti z najrazličnejšimi nevšečnostmi v z:vezi s semenitvijo kvalitetnih dreves in s pojavi bolezni ter Škodljivcev in pod, PQjub temu pa je bila proizvodnja sadik uspešna. Primerjava rezultatov Na dveh kvadratnih metrih smo za primerjavo gojili trepetličice, ne da bi jih presadili, V jeseni, ob zaključku vegetacije smo našteli 129 zdravih osebkov, primernih za presad in 93 v rasti zaostalih neuporabnih rastlinic. Prvo omenjene so bile visoke od 21 do 79 cm, povprečno 45 cm, torej so bile v višino dobro razvite. Koreninje pa. je bilo glede gostote in dolžine slabo razvito, Stebelca so bila Šibka s slabo razviti listnirni popki. Iz grafikona je razvidno izločanje sadik in njihova višinska razporeditev. Glede maksimalnih viäin in glede povprečja, so bih torej doseženi dobri uspehi, Presajenke smo vzgajUi v vrstah po 15 cm vsaksebi in v vrsti po 8 cm narazen. Za uporabo na terenu je bilo sposobnih 87%, V jeseni so bile pre-sajenke visoke od 28 do 72 ctn s srednjo višino 45 cm. Za razliko od .sejank so imele presajenke neprimerno bolje razvito koreninj«, tj. po 4 ali 5 plosko razrasle korenine. Obravnavani posevki so bili vzgajani na tlu z rahlo hu~ možno zemljo na naplavinah, pod njimi v globini 70 cm pa je bila plast neprepustne gline. Zemljišče je vlažnejše tudi poleti Po analizi kmetijskega inštituta Slovenije vsebuje naslednje količine gla\Tiih hranilnih snovi: P-^Oj 40 mg / 100 g, KgO, 38 mg / 100 g, pH pa je E),95, tj. tla so nekoliko bazična. Enoletne sejanke smo presadili deloma v drevesnico Vrhe, kjer prevladuje težja, toda rodovitna peSčena ilovica, deloma pa v drevesnico Mislinja Diagram 1. ViSinska razporeditev enoleLrJh trepetličič ---itm^iiliE - pisiiriiike BO ni cm s svežo in rahlo zemljo. V drevesnici Vrhe se je ob presaditvi prijelo 93% trepetličič. Nadaljni razvoj, predvsem glede rasti v višino, je bil dokaj različen. Saditvena razdalja je bila 70 X 50 cm. Ob k.oncu vegetacijske dobe so bile presajenke visoke od 40 do 141 cm in so dosegle povprečno višino SO cm. Med presajenkami na Vrheh sem na nekaterih sadikah pogrešal normalno težnjo v višino. Namesto glavnega poganjka je zraslo več stranskih vejic, tako da so trepetličice dobile grmičast habitus. Presajenke smo med letom večkrat okopali in opleh, zalivali pa jih nismo. Naslednje leto smo jih pognojili z nitrofoskalom. Zaradi zatiranja Škodljivcev smo jih redno škropili s 1/2% lindanom, V jeseni je bila višina 3-letnih sadik od 70 do 295 cm, debelina, merjena 10 cm nad tlemi, pa od 10 do 30 mm. Višinski in debelinski interval sta bila torej zelo široka. Ker stno imeli opraviti s težjo zemljo in presaj-enk poleti nismo zalivali, se jih je le malo normalno riazvilo. Zato se vprašujemo, ali je za gojenje trepetlike primerno takšno tlo, ki je sicer plodno, vendar pa nima najboljših fizikanjh lastnosti? Razmerje 32 24 16 Diagram 2. Primerjava Višinskega prirastka dvo-Miilifija letnih trepetlikovih sadik v dveh drevesnicah \ vrhe 40 60 ao 100 120 1« 150 Vilina m Drevesnica Mjslinja ima globoka, rahla in peščena tla. Ob koncu prvega leta po presaditvi so trepetUčice dosegle višine od 31 do 171 cm ali povprečno 119 cm. Pojavi grmičaste rasti so bili redkejši. V jeseni je bila višina 3-Ieta.ih sadik od 101 do 381 cm, debelina, merjena 10 cm nad tlemi, pa od 10 do 30 mm. Sadike so se v drevesnici Mislinja razvijale veliko bolje kot na Vrheh. To nam kažejo višinska povpi-ečja za debelinska stopnje, predočena v diagramu. Najvišja sadika v Mishnji je merila 381 cm in je za 86 cm prekašala najvižjo trepetliko v drevesnici Vrhe. Iz. diagrama vidimo, da enakim debelinskim stopnjam pripadajo v Mislinji večje povprečne višine kot so jih dosegle trepetlike v drevesnici Vrhe. Vendar pa debelejšim osebkom ne pripadajo vedno večje višine. lEjema so zlasti grmičasti osebki, ki so razvili mnogo stranskih vejic in so dosegli precejšno debelino, vendar pa so v višini zaostajali. Domneva, da irvira ta pojav iz slabe genetske zasnove, ni verjetna. Utemeljitev za takšen dvom ni le dejstvo, da smo seme pridobivali od dobrih dreves, kajti veter raznaša cvetni prah zelo daleč in pri tem obstaja možnost, da so pri oploditvi sodelovali slabo raSčeni moški osebki. O tem, da grmičaste rasti ni pripisovati dednim Listnostim, nas je zlasti prepričal sledeči primer; Leta lEt63 sem na domačem vrtu pustil rasti najlepšo sadiko z namenom opazovati njen razvoj. Bil sem presenečen; namesto pričakovanega lepega vrha so naslednje leto zrasle le dolge šibasLo veje. Sprva sem si razlagal, da ta pojav izhaja iz slabe genetske zasnove in da je takšen razvoj za ti'epetliko morda značilen. V jeseni istega leta sem sadiko previdno izkopal z vsem korenin jem. Začuden sem opazil, da se korenine niso dobro razvile, ker je bila zemlja v nižjih plasteh preveč vlažna. Hkrati s podzemeljskim delom se tudi nadzeraski ni mogel razviti. ICo sem prizadeto trepetliko presadil na ustreznejše mesto, je po dveh letih izginila grmičasta oblika in drevesce je oblikovalo normalen habitus. Zanimalo nas je tudi vprašanje, kakšen je razvoj trepetUkinega mladja, zraslega iz korenin posekanega drevesa. Pri izkopu smo naleteli na členkasto zaporedje koreninskih izrastkov na eni in isti korenini. V nadaljnjem razvoju, ko se mladica osamosvoji, strohni matični del korcninfi in s tem nastane nevarnost, da trepetUčico okuži gniloba. Koreninje se razvija zelo enakostransko, zato mladice po&asneje rastejo v višino. Ce pi-imerjamo vitalnost in kakovost enako starih nijadlc, imajo sadike, vzgojene v drevesnici, vsestransko prednost pred mladicami, zraslimi iz koreninja posekane trepetlike. Gospodarske perspektive trepetlike Kot je že omenjeno, trepetlike ni najti v strnjenih ali mešanih sestojih, temveč raste v glavnem kot primes v skupinah ali posamez ob robu gozdov. V splošnem ta drevesna vrsta ni posebno zahtevna na klimatske in na talne razmere. Izvzeta so rastišča, ki so glede vlažnosti,in hranilnih snovi skrajno siromašna. Razumljivo pa je, da sta proizvodni potencial in kvaliteta odvisna od rastiščnih činiteljev. Za delno ocenitev proizvodnosti smo dendrometrijsko obdelaU skupino trepetlike v gozdu zasebnega kmečkega posestnika v odd. 45/a Blatnica. Po poizvedbah in lastnih ugotovitvah v skupino doslej niso posegali z gozdnogojitve-nimi ukrepi ali pa s kakršnokoli sečnjo. Obravnavano skupino gradi cista trepetlika na povräini 520 m^ Gozd ležL 830 m nad mor. vis., ima lego V—JV, položne in blago valovite konfiguracije. Tlo je sveže, plitvo, deloma skeletno na apnenčasti podlagi. Humus je sestavljen iz sprhnine listja trepetlike, je 'odliČne kakovosti in brez znakov kislosti. Fito-sociološko gre za gozd žlahtnih listavcev. V okolici obravnavane skupine je mešani gozd bukve, smreke, bora in jesena. Skupina trepetlike predstavlja v tem gozdu sklenjeno enklavo. cnt 380 340 300 260 220 1B0 (40 100 Diagram 3, Primerjava viSin. kt pripadajo razjično debelim 3-letnim presajenim trepet liči cam Mllllnjj vrl>« tO 12 18 16 20 2S 28 30 32 mm dciwl™ Trepetlike v skupini so lepe stegnjene rasti, opazne pa so večje diferenciacije v debelinah, medtem ko so di-evesne višine precej enake. Značilne so kratke krošnje z razmeroma malo Ustno površino, Tako ima npr,, drevo z 31 cm prsnega premera 5,3 m visoko krošnjo, 15 cm debela trepetlika pa le 2 m visoko krošnjo. V povprečju gradi skupina ok. 4,8 m visoko plast živega zelenega vejevja. Debla so precej ravna in gladka, tu in tam suhe veje občutno zmanjsujejoi tehnično vrednost. Razlika med dvojnimi premeri v prsni višini znaša povprečno 7,3%, to pomeni, da so debla precej ovalna. Lubje je od panja do prsne viSine blago razpokano, višje pa svetlozeleno in gladko. Izračuriali smo aritmetično sredinsko drevo in smo ga nato posekali ter analizirali. Za primerjavo častnosti smo nato analizirali tudi ustrezno trepetliko 2 drugega rastiSča, tj, iz dravske ravnine in sicer iz revirja Središče ob Dravi, v odd. 24, imenovanem Staxi Marof. Gi>e torej za drugo klimatsko in pedološko okolje. Ravnina leži 230 m nad morjem; tla so sveža do vlažna in slabo 9 18 6 16 7 14 6 12 S 10 4 a 3 6 2 4 1 S- tn m. Diagram i. ViäLna in tekoči prirastek trepetlik z raaLičnih rastišč BUtnico. H&roF ^nštria. (m) tek. prirast 10 ?o 30 40 50 igta propustna, tj. .diluvialna ilovica, ki je ponekod podzolirana. Tam rastejo od-litcne trepetlike, ki skupno s hrasti, brezami in jeseni poraSčajo nekdanji golosek. Trepetlika pa izhaja iz koreninskih izrastkov. Primerjava obeh analiziranih trepetlik, iz Blatnice in iz Starega Marofa, kaze kljub precejšnjim rastiščnim razlikam podobni razvojni tendenci. Trepetlika iz Blatnice se je do starosti 30 let bolje razvijala kot primerjalna z obdravskega rastišča. V višino je priraščala vedno hitreje kot marofska, glede tekočega prirastka mase pa je že po 25 letih začela zaostajati z njo. Pri računanju lesne mase obravnavane skupine trepethk iz Blatnice smo uporabljali nepravo obličnico »f«, ki izhaja iz analize srednjega drevesa ter znaša 0,47. Povprečni starostni prirastek maša 9,7 m' ria ha. Podatki o sestavi trepetlikove skupine so predočeni v razpredelnici. Vladajoče drevje je povprečno po 5,2 m vsaksebi. Pri pravilni n^i skupine bi verjetno en del sovladajočega drevja prešel v vladaj.očo plast, ki je v pi-oizvodnji najvažnejši činitelj. Pomembna je ugotovitev, da gradi 75% lesne zaloge drevje z gladkimi debU brez vej. Ta razmeroma velik d^lež čistih debel je prepisati dejsL"VU, da gre za čisto skupino, v kateri se je vršila ostra prirodna borba, Zato je razumljiv pojav, da trepetlika vkljub pripadnosti svetlobnim drevesnim vrstam v določenih okoliščinah kot samostojna populacija prenese vseeno precej zasenčenja. Sestava, trepetlikove skupine v BIa.tnicl Nakazovalec Debelinslca stopnja Skupaj na Na ha % 3 4 5 6 7 ploskvi Število drevja B 6 17 13 2 46 883 100 ViäiTia (m) U,6 15,6 18,7 20,5 23,5 18,10 — — Masa bruto (m^) 0,65 1,04 5,88 7,38 1,72 16,6S 320,3 100 Masa bruto (%) 4 7 35 44 10 100 — — Masa rieto (m^") 0,S7 0,90 5,11 1,49 14,61 273,6 87 Število vladajočega drevja __ _ 7 10 2 19 3ß5 41 Število spremljajočega drevja 5 8 3 _ 16 307 35 Število izloCe-čega drevja 8 1 2 _ - _ 11 211 24 Masa vladajočega drevja Masa spramljajo-6ega drevja Masa izločenega drevja 0,65 0,36 0,17 2,43 2,73 0,69 5,68 1,70 1,72 3,82 5,34 1,51 108,7 102,5 29J 59 32 9 Masa debel brez vej bruto (m^) _ 1.71 3,32 6,42 1,17 12,62 242,30 75 Masa debel brez vej {%J 13 27 51 9 100 _ _ Masa drevja odlične kakovosti fm®> — _ 0,10 3,42 0,57 4,39 B4.2i 26 Dreves, ki kažejo odlične lastnosti in imajo perspektivo za dober razvoj, je bilo 102 na ha ah 84,28 m'. S pravočasnimi, smotrnimi gojitvenimi ukrepi, ki jih pa obravnavana trepetUkova skupina sploh ni bila deležna, bi bUo mogoče delež odUčnih trepetlik še občutno povečati. Iz teh primerjalnih podatkov izhaja ugotovitev, da sodi trepetlika k 2elo don-osnim in hitro rastočim drevesnim vrstam. Ob določeni gojitveni pomoči bi mogla občutno povečati prirastek v marsilcaterih gozdovih SR Slovenije Zaradi svojih odličnih gojitvenih lastnosti bi mogli trepetUko s pridom uporabljati za poprejšnjo kulturo. S svojim razmeroma velikim viš-inskim prirastkom v mladosti, s prepuščanjem svetlobe, s široko površinsko zakoreni- njenostjo in s ti-dnostjo vej omogoča trepetlika normalen razvoj podstojnemu ozii'oma glavniSTnu sestoju smreke, jelke, bukve ali gabra. S pravdo nego bi bilo mogoče pospešiti debelenjc trepetlike in izboljšati nj&no kakovost, hkrati pa doseči harmonično vraščanje podstojnega sloja v sestoj. Nadalje bi bila trepetlika zelo primerna za spopolnitve manjših za plevel jenih vrzeli, kjer se pogozdovanje z malimi sadikami ne obnese. Tu-di pri pogc^ 2riitvah opuščenih pašnikov in travnikov bi bila trepetlika primerna za po-pi'esnjo kulturo. Stroški za takšen nasad s predvidenimi donosi na 1 ha bi bili naslednji: Material in usluge; 1. sadike: 400 kosov 2. transport sadik 3, material za zavarovanje 87.000 din 12.000 din 20.000 din StroŽki za delo: 1. sajenje 2. varstvo sadik 3. okopa van je 4. nega Skupno 56.000 din 43.000 din 12.000 din IIO.OOO din Skupno 119.000 din 221.000 din Skupni stroški za poprejšnjo kulturo bi torej znašali 340.000 din/ha. Na podlagi dendrometrijske proučitve tcepetlikove skupine v Blatnid predvidevamo, da bi pri 45-letni obhodnji mogli pričakovati naslednji uspeh; Od posajenih 400 sadik na ha bi bilo ob sečnji 320 dreves povprečno 7. debelinske stopnje s Icubaturo drevesa 0,35 ra= ali 272 m" bruto ali 237 m' čiste mase na ha. Predvideni asortiment posekanega lesa in njegova tržna vrednost sta prikazana v razpredelnici. Skupaj 237 100 Sortim.enL Lesna masa Vrednost m^ % za 1 m" skupaj Hlodi FL 40 17 22 000 880,000 Hlodi za žago 74 31 13,000 962.000 Celulozni les L04 10.500 1,092,000 Drva 19 a 4.800 B1.200 12.763 3,025,200 Cc od izkupička za les odštejemo poprečne proizr-zodne stroške jzkoiiščanja, tj, sečnje in izdelave sortimentov, spravila in transporta 6870 din/m", nam ostane čisti dohodek 5893 din/m^ ozi^-oma -ia ves les 1,396.641 din. Ker so stro-ski za snovanje in nego nasada 340,000 din/ha, znaša presežek dohodka 1,056,641 din/ha ter gre lahko v koi-ist obnove in n^ige mladega sestoja. S tem pa bi dosegli osnovni cilj: povečati proizvodnjo lesa oziroma prirastek obstoječih osnovnih gozdov. Povprečni prirastek trepetlike v poprejšnji kulturi bi znašal za 45-letno obdobje 6 m'/ha. To pa pomeni normalno donosnost povprečnega rastišča ne glede na to, da ob poseku podraslo drevje bodočega sestoja že ki-epko prirašča. Levo Skupina trepetlik v Blatnici — Desno: Sožitje trepetlike in. smreke na Polanskem v Mežiški dolini Zanimiv-a je pnnrierjava le Kruh z^log trepetlike in plantaže kanadskega topola. Nasadi, kanadskega topola lahko pri sedanji, stopnji intenzivnosti že v 12 leüh proizvedejo 320 m'/ha, torej toliko kot v našem primeru trepetlika, stara 33 let. Pri vsem tem pa vsekakor moramo upoštevati dejstvo, da so za snovanje in negO' nasadov evroameriških topolov potrebni precej večji investicijski stroški. Razen tega zahtevajo take plantaže kar najboljša rastišča m možnost strojne obdelave. Pi-avilno gospodarjenje s trepetliko je lahko zato tem renta bilnejše. Glede perspektive o gojenju trepetlike za. povečano proizvodnjo lesa in za boljše izkoriščanje rastiščneg.a potenciala v osnovnih gozdovih povzemamo naslednje zaključke: Trepetlika je zaradi dobrih tehničnih lastnosti lesa v predelovalni industriji zelo iskan in uporaben les. Trepetlikovina vsebuje razmeroma visok odstotek celuloze, ki po količini v mladosti prekaša celo smreko ali bukev. Zaradi raznwoma male specifične teže v svežem, še bolj pa v gozdno suhem stanju, je transport topolovega lesa lažji in cenejši kot lesa trdih listavcev. Dosedanje gojenje trepetlike, če so ga sploh kje izvajali, je bilo le stihijsko, brez posebnih gojitvenih ukrepov, zato tudi proizvodnja ne dosega možnosti rastiščnih razmer. Trepetlika je glede na klimatske in talne razmere zelo prilagodljiva in jo je mogoče s pridom gojiti na razmeroma obsežnih območjih. S pridobivanjem saditvenega materiala iz semena najboljših dreves je zajamčena hitrejSa rast, zdravje in boljša kakovost kot v primeru razmnoževanja s pomočjo koreninskih izrastkov od posekanega drevja. Glede na odlične fiziološke lastnosti ima trepetlika vse pogoje, da kot poprejšnja kultura sluŽi osnovanju stabilnih sestojev jn zagotavlja izredno zgodno donosnost pomlajenih površin. Trepetlika je razmeroma odporna, proti škodljivcem in boleznim ter ne zahteva posebnih varovalnih ukrepov. S sajenjem trepetlike lahko v precejšnji m-eri nadomestimo plantaže in intenzivne nasade, kjer le-ti zaradi posebnih razmer niso mogoči. Proučevanje gojenja ti-epetlike za služi torej primerno raziskovalno dejavnost in zanimanje strokovnjakov v praksi, da se bo mogoče na Široki fronti lotiti gojenja trepetlike in v veliki meri pokriti primanjkljaj lesne surovine v predelovaJjvi in v kemični industriji SR Slovenije. 634. Q. 226 (497,121) IZKUŠNJE IN USPEHI DESETLETNEGA GOJENJA BUKOVIH GOZDOV NA IDRIJSKEM Ing, Franjo KordiŠ (Idrija) Nad 10 let skušamo v idrijskih gozdovih z uvajanjem sodobnih gozdnogc^ jitvenih postopkov povečati intenzivnost gozdne proizvodnje, V tem prispevku nameravam opisati probleme oziroma izkuSnje in uspehe večletnega dela v gozdni proizvodnji, ki so zlasti zanimivi, ker gre za bukove gozdove s primesjo jelke. Obravnavani gozdovi se razprostirajo v okolici Idrije po zelo razčlenjenem Idrijskem pogorju med 400 in 1350 m nadmorske vižine. Tamkajšnje podnebje je pod vplivom vi a ž na h alpskih gmot in toplih tokov z morja, ki prodirajo po dolinah globoko v notranjost. Posebna značilnost so zelo obiln-e in precej enakomerno razporejene padavine z letnim povprečjem 2500 m/m in povprečno letno temperaturo, ki se zaradi velikega višinskega razpona giblje v mejah od do 10® C, Prizadeto območje gradijo triadne, jurine in kredne kamenine apnenca ter dolomita z večjimi in manjšimi vložki peščenih skrilavcev. Tla so pretežno rendzine in globoka rjava tla na apnencih ter kisla rjava tla na sili-katih. Zaradi razmeroma dobrih tal, zlasti v dolinah in jamah, in obilnih padavin so rastišEne razmere zelo ugodne, Posebno lepo se to kaže na izredno visokih jelltah (v dolinah do 40 m in več) in tudi bukvah, ki le malo zaostajajo za jelkami. Gozdovi so večinoma čisti enodobni bukovi z rahlo primesjo javora, jesena in bresta ali pa z jelko, ki v mrazJščih kraških kotanj po višjih legah prehajajo v čiste smrekove sestoje, Kekaj manj je tudi piebiralnih gozdov jelke s primešano bukvo. Po dr, Wrabru pripadajo gozdovi dinarski združbi bukve in jelke (Abieti — f age tum dinaricum) z njenimi številnimi variantami, kakor so cardamini oxali-detosum, asperuletosiim, hacquetitetosum, omphalodetosum vernae, adenosty-le'tosum glabrae, homogynetosum silvestris, piceetosum, myrtiUetosiim, cala-magrostidetosutn arundinaceae in varie, aceretosum, uln\etosum scabrae, mer-curialetosum perennis in festucelosum silvaticae. Sveža rastišča po dolinah z globokimi hu možni mi tlemi porašča združba plemenitih listavcev Aceri-Fraxi-netiosum in-na kislih tleh peščenjakov združba jelke Galio-Abietetum. Gozdovi imajo bolj fagetalni videz. T-o je pač posledica preteklih gospodarskih razmer in izredne l^bilnosti jelke v mnogih od navedenih združb. Gre za dve urejeni gospodarski enoti s 6249 ha gospodarskih in 879 ha varovalnih goadov. Po ureditvenem elaboratu iz 1954. leta jima pripada lesna zaloga 526.000 m'' iglavcev in 1,028,000 m" listavcev, skupaj torej 1,554.000 m®. Prirastek znaša 9533 m'' iglavcev in 14.744 m^ listavcev, skupaj 24.277 m^ V razpredelnici je naveden etat, ki je bil določen leta 1954. "Vrsta užitka l&lavci Lisitavci Skiupaj m' % m' % % Glavni užitek 5563 77 12.S18 67 18.401 70 Redčenja 1354 19 4,202 22 5.556 21 Izredni užitek 315 4 1,935 11 2.250 9 Skupaj: 7352 100 18.955 100 26.207 100 Gospodarjenje v preteklosti Iz zgodovine zvemo, da so idrijske pragozdove za6eli sekati pred dobrimi 400 leti, ko so v Idriji odkrili živosrcbrno rudo in začeli pridobivati živo srebro. Najprej so z gozdovi gospodarili prebiralno in le v neposredni okolici rudnika, ker niso rabili veliko lesa. Z naraščanjem potreb po lesu so uvajali gole sečnje, pozneje pa velikopovršinske zastorne sečnje, ki so se v raznih prilagojenih oblikah ohranile vse do dandanes. Wa gozdno proi/rvodnjo je močno vplivala velika poraba drvi in lesnega oglja v živosrebrnih topilnišldh pečeh. Tudi težke terenske razmere brez izdelanih transportnih žil so dale izrazit pečat ekstenzivnemu gospodarjenju v idtijskih gozdovih. Velikopovršinske zastorne sečnje z zelo kratko pomladitveno dobo so bile v prid bukvi, aato je le-ta osvojila zelo obsežne površine. Pri tako ustvarjenih, za jelko neustreznih ekoloških pogojih se ,je le-ta zelo slabo pomlajevala. Z namenom, da bi jo vendarle ohranili, so povsod po prostranem bukovju puščali jelove pi'ediastnike. Nepomlaje^ne površine pa so pogozdili s .smreko. Nega, zlasti v mlajših razvojnih stadijih, tedaj ni bila znana. Drogovnjake so sicer redčili, toda z nizkim redčenjem, ki so ga opravljali oglarji sami. Do dvakrat tako preredčene sestoje so tja do njihove zrelosti prepuščali lastni življenjski poti. Posledice takega gospodarjenja so bile naslednje: Bukev se j s brezmejno širila. Sveže doline s plodnimi tlemi, poraščene z bujnim plevelom, zasajene s smreko ali pa gole, so skoraj vedno zaraščale zelo redke in slabe bulcve ter javori, Ker so opuščali negovalna opravila, so vsi smrekovi nasadi propadli, V mladosti jih je prerasla ofenzivna bukva, in od posajenih smrek so se ohranila le še tu in tam posamezna drevesa ali pa šopi in man.jše skupine. Redke jelke, ki so se razvile iz zelo slabih in vejnatih pred ras trnkov, le težko doživijo zrelost sestoja, 2e v osrednji starosti, ko bukev doseže ok. 25 cm, so takšne jelke debele skoraj 50 cm in celo še več ter s svojimi vrhovi Štrlijo visoko nad vladajočim slojem bukve. Zato jih omela navadno predčasno pokonča. Tako osnovani in gojeni sestoji so navadno pri 120 letih se vedno pregosti in drevje pretanko. V množici tanjsih, vendar po zunanjih znakih sodeč zelo dobrih dreves, se utapljajo posamezni debeli zelo slabi osebki, ki so se razvili iz pred rastni kov, V Tazpredelniei s.o navedeni podatki debelinske in kakovostne analize 1 ha 130 let starega bukovega sestoja z rahlo primesjo javora, jesena in jelke, ki po dr, Wrabru pripada rastlinski združbi Abieti-fagetum aceretosum. Deb. stop. S lev. dreves 4 182 5 163 e 94 7 51 27 20 10 11 30 — 12 11 Skup. 57B Kakovost le—30cm 31—50 cm nad 5L cm Odlična kakovost kosov — 32 Tehnično' še uporabno kosov 232 flfi Mar.jvredno kosov 207 10 n Iz debelinske analize sklepamo, da je drevje za svojo starost pretanko in Ztilo n.i doseglo tiste vrednosti, ki bi jo Ishko. Iz kakovostne razžleinbe ugotavljamo, da je veČina tanjžih dreves glede na zunanje znake zelo dobra, žal pa pretanka, da bi dosegla večjo tehnično uporabnost. Debelejša drevesa, zlasti tista nad 50 cm, so brez vrednosti, ker so uporabna le za drva, Kakih 10 let pred drugo svetovno vojno so si italijanski gozdarji prizadevali prenehati z gospodarjenjem z zastornimi sečnjami in vpeljavati prebiralno gospodarjenje. Toda velike sečnje na obsežnih povrSinah so pripeljale do enakih posledic kot prejšnje za štor no gospodarjenje. Fron tal na pomladitev z bukvijo je presegla pričakovanja in poskus prebiraln^ega gospodarjenja je popolnoma propadel. Posledice vidimo v gozdovih, ki so leta 1945 imeli nekaj nad 700 ha pomlajenih povrSin, katere je bilo nujno potrebno z nadaljnjo sečnjo prevesti v mlade sestoje. To je bil eden od vzi-okov za neogibno nadaljevanje tradicije vehkopovTŠinskih zaalornih sečen j tudi v povojni dobi. Uvajanje nege Proces zorenja misli o potrebi uvajanja nege v idrijskih gozdovih kot posebnega in novega feinitelja v gozdni proizvodnji se je razvil iz vrste dejstev, ki izhajajo iz stanja teh gozdov in iz spoznanja, ki je slonelo na sodobnih znanstvenih dognanjih, da z nego gozda lahko ustvarimo neprimerno večje vrednosti kot nam jih daje stihija same narave. Ta dejstva &o slonela na naslednjih činiteljih; — da imajo prizadeti gozdovi zelo dober rastiščni potencijal, ki ustvarja premalo visoko vred nega tehničnega lesa; — da prevladuje bukev, ki ima v proizvodnji zelo širok razpon kakovostnih učinkov, v veliki meri odvisnih od negovalnih del; — da po preobilnih sečnjah prevladujejo mladi in srednje stari gozdovi, kjer se ravno z nego da doseči velike proizvodne aspehe; — da je ok. 400 ha goličav, kjer je gozdove razdejal kata.strofalni požled ter so potrebni nujni ukrepi. Leta 1953 je namreč na drevju nakopičen led na severnih pobočjih uničil vrsto sestojev. Gojitvena misel, razvita iz teh dejstev, je v vsem povojnem obdobju dosegala razvojne oblike, ki so v skladu z občasnimi koncepti postajale stvarnost ter iz leta v leto zorele in so se kristalizirale v vedno sodobnejšo proiOTOdnjo, To pot sodobne gozdne proizvodnje v idrijskih gozdovih bi lahko razdelili v 3 razvojna obdobja: I. Obdobje nenačrtnega dela bre2 kakršnekoli •^ačl•tane poti, ko so bile vse moči usmerjene le na Dbo, lesko, in pod. Vzrok za to je bila izredna gostota in težave zaradi nepreglednosti pri delu, Mlado goščo, ki je segala do pasu, je bilo treba najprej razgrinjati in šole nato analizirati ter določati osebke za sečnjo. Drugače pa smo gošče množično zajeli, toda le z zelo rahUm posegom po najočitneje slabih osebkih, ki smo jih posekali, obglavüi in jim okresali veje. Po nekaj letih takega ravnanja smo opazili, da je s takšnimi ukrepi premalo doseženo za utrjevanje notranje zgradbe in za ust-varjanje boljše sestave mladega sestoja. Izredna gostota gošč, nastalih po zastornih sečnjah, je bila glavni vzrok, da so v mladosti in pozneje zelo labilne na sneg. V množici osebkov je bilo tudi veliko slabih in takšnih, ki za ti jih ni bilo perspektiv. Po teh .dognanjih smo se odločili za močnejše posege v goščo, da. bi tako z množično izbiro in stabilizacijo gošče s pomočjo krepkega rahljanja oziroma odsti-anjevanja odvečnega materiala izboljšali množično kakovost. Tako zastavljeno delo je razmeroma kmalu dalo uspehe. Množica dobrih osebkov je dobila svoj nov življenjski prostor in gošče so postale kot celote bolj odporne proti snegu. Zadnjih 4—5 let ni bilo nikjer opaziti zaradi snega pregnjenih osebkov ali skupin. Skozi zrahljane gošče sneg zelo dobro pronica. Vsako leto obdelamo po 250—^350 ha gošč, pač glede aa obseg diugih negovalnih del, slasti pogozdovanja, kajti potrebno se je držati letnega finančnega okviTa, določenega za vsa gojitvena opravila. Zadnja tri leta so v gozdni proizvodnji na obravnavanem območju potekala v znamenju j.asnejše perspektive, saj so bili principielno razčiščeni številni problemi v zvezi z modernimi gozdnogospodarskimi ukrepi. Serija seminarjev, ki jih je vodil docent dr. Mlinšek in proučevanje modernega srednjeevropskega gospodarjenja v gozdovih so pripeljali do spoznanja, da ni dovolj samo z nego vplivati na gozdno proizvodnjo, temveč je treba iz temelja spremeniti tudi tehniko gospodarjenja, z gozdovi in uporabljati takšno, ki bo omogočila maksimalno uporabo gozdnih proizvodnih potencialov. "Vse to obsega sedaj že praktično preizkušeno skupinsko-postopno gospodarjenje, ki im.a svoje zametke tudi v slovenskih gozdovih. Zastorno gospodarjenje se umika počasi v preteklost. Spremljajo ga težko popravljive slabosti: slabšanje ekoloških razmer, frontalna enostranska pomladitev z bukvijo ne glede na mikroekološke razmere, primanjkljaji v proizvodnji Zc/ega' ir «BJ/n Slika 1 Porazdelitev lesne zaloge po debelinskih razredih za sestoje, stare nad 120 let, ki poraSčajo 712 ha. H-H} J/W ii.so f-^fj 1,1-Ti^ if.« IP -"Debef^mtr .zaradi velikopovršinskih sečnih posegov po proizvodni glavnici, ustvarjanje neprirodne in aelo labilne notranje zgradbe ter draga gojitvena dela, potrebna za zboljšanje težkega stanja. Ni več dvoma, da je zastorno gospodarjenje proizvodna oblika preteklosti in je bila v določenih gozdnih predelih neogibno izgodovinsko pogojena. Sedaj pa takšen način gospodarjenja ni več opravičljiv, kajti modernizacija transporta in tudi kadrovska zasedba sta dosegli že tolikšno stopnjo, da je potrebno zastomo gospodarjenje postopno opuščati. Prehod na skupinsko-postopno gospodar j en j.e je v idrijskih gozdovih počasen zaradi številnih s sečnjo ali katastrofo načetih sestojev^ ki so v celoti pomlajeni in jih je potrebno s sečnjo dokončati. To bo trajalo Se nekaj let, medtem p^ bomo skuäald cestno omrežje tako zgostiti, da bo mogoče vse gozdove zajeti s skupinsko-postopnim gospodarjenjem. Pri tem mislimo le na zrele sestoje, medtem ko so mlajši že deležni skrbne nege. Začetni koraki so že storjeni in skupi tisk o-postopno gospodarjenje je že vpeljano v vrsto starih zrelih sestojev. Ne bi mogli trditij da. gre pri tem za idealne oblike tega gospodarjenja, toda v konkretne razmere skušamo vpeljati čim več njegovih elementov. Konkretneje povedano: pri uvajanju skupinsko-postopnega gospodarjenja na nekem kraškem platoju smo v srelih sestojih, Slika 2. Dinamika redfenj v obdobju 1056—1983 glede na površino in na maso, fiiiii rtii Itla polnih pomlajanih vrzeli^ začeli ustvarjati pomladitvena jedra ravno v vrzelih; vendar pa ni bila upoštevana transportna meja in tudi pomladitve dosiikrat niso idealne glede na mikroekološke razmere. ]sFa drugem območju skušamo v mnogih sestojih, poškodovanih od katastrofe, iabrati konkretno rešitev z vnašanjem elementov skupinsko-postopnega gospodarjenja. V nekem konkretnem primeru je po katastrofi nastalo nekaj hektarov veliko pomlajeno jedro bukve s plemenitim: listavci, obrobljeno s starim sestojem, pod katerim se pojavljajo poaamezni z bukvijo pomlajeni fragmenti. Regeneracija sUrega sestoja se nadaljuje v skupinah na robovih in tudi v notranjosti, tako da se oblikujejo na nepomlajenih in zelo razredčenih površinah skupme smreke ali macesna, medtem ko z bukvijo pomlajene dele Še vedno zadržujemo pod zastorom, z namenom, da bi jih pozneje povezali z umetno zasnovanimi skupinami iglavcev. Umevno je, da to gospodarsko obliko uvajamo načrtno s prej izdelanimi gozdnogojitvenimi načrti. Podobno in načrtno urejamo tudi s sečnjo degradi-lane sestoje ali pa izredno slabo pomlajene površine. Redčenje, zelo važen negovalni ukrep v razvoju sestoja Posebna skrb je bila v idrijskih gozdovih posvečena selektivnemu redčenju. Ce si ogledamo starostno sestavo, se lahko prepričamo, kako nujni so bih negovalni okrepi v srednjedobnih pa tudi starejših sestojih. Gostota in stegnjenost nezadostno debelih in množično dobrih dreves z zelo labilno notranjo zgradbo je bila osnovna lastnost teh sestojev. Starostna sestava sestojev, ki jih je bilo potrebno negovati z redčenjem, je biLa naslednja: Stai-ostni razred 21—40 41—60 61—80 Bi—100 ha 908 931 649 752 Presenetljivo in hkrati spodbudno podobo stanja je dala tudi analiza debelinske sestave nad 120 let a t ari h sestojev. Z a na liao zajetih 712 ha starih bultovih sestojev, klupanih leta 1954, je imelo lesno zalogo, kot jo kažej razporejeno po debelinskih razredih, grafikon na sliki 1. V bistvu gre pri tem za vrsto bukovih in mešanih bukovo-jelovih sestojev, ki v mladosti niso bili negovani in so bili pozneje gojeni le Z nizkim redčenjem. Kakovostna analiza z vidika debelinskega priraščanja je dala porazno podobo, kajti 66,13% lesne zaloge pada v debelinske razrede pod 40 cm in le 33,87% v razrede nad 40 cm. To dejstvo kaže, da je v proizvodnem obdobju teh sestojev proizvedeno prevei drobnega materiala in hi morali prizadeti sestoji doseči za pripadajočo starost neprimerno večje debeline, če bi bili ustrezno gojeni. Ze. bežen 'Ogled teh sestojev pokaže, da so pregosti za svojo starost jn da js veliko dobrih bukovih osebkov stisnjenih v skupinah tanjših bukev, le jelke ali bukve zelo slabe kakovosti, nastale iz pred častnikov, so debelejše. Na podlagi takšnih ugotovitev analize je bilo leta 1955 sklenjeno, da je potrebno sečnje v starih sestojih takoj omejiti, da bi se moglo drevje še odebeliti. Prizad-eti del etata naj bi se nadomestil iz redčenj sestojev, potrebnih take nege, da tudi njih ne bi doletela usoda sedanjih starih gozdov. Izdelan je bil tudi šestletni program sečenj glede na površino in maso in določeno je bilo prioritetno zaporedj-e. Ze tedaj je bilo ugotovljeno, da bo nujno potrebno v strukturi etata povečati predpisani delež iz redčenj. Pri tem je nastal problem, kako ohraniti sortimentno strukturo etata, ki je bila že tedaj precej neugodna, saj je vsebovala 40% drvi. Srečne okoliščine ekonomske narave so pomagale ugodno rešiti to vprašanje, kajti odprlo se je ugodno tržišče za bukov okrogli les nad 15 cm in tudi bukova celuloza je iz leta v leto dobivala vedno večjo ceno. Pri iglavcih je tudi celulozni les dosegel ceno žagovcev srednje kakovosti. iJiiM ^fSjt <3ii -ass liio fJ«' fi^ /ela Slika 3. Delež redčenj v sestavi etata za obdobje 1956—1963 Vse to in tudj primerna izbira sestojev s:a redčenje so pripomoglij da je sorti-nientna sestava etata Se nadalje obdržala ugodno vrednostno razmerje. Tako smo iz neorganiziranega minimalno zastavljenega redceinja leta 195& prešli v smotrno predvideno množično redčenje, ki se je veCalo ü: leta v leto, Na sliki št. 2 je ra'zviden za razdobje 1956—1963 razvoj redčenj glede n.a površino in na maso. V obravnavanem obdobju je bilo preredčeno 2065 ha sestojev vseh starosti^ ki so bili potrebni tega ukrepa. Pri tem je bila pridobljena naslednja lesna masa: 15.980 m^ iglavcev in 60,829 m'' listavcev ali skupaj 76.809 ml Leta 195& je bilo zastavljeno delo s komaj 1% deleža v etatu. Začetek je bil zaradi ka- Palmtr Slika 4. Reakcija bukve na osvetlitev s povefanim debelinskim prirastkom (premer 39 cm, višina 32,3 m, starost 105 let) io ^ ^ 'fO ti/ fo » «e w tto drovskih problemov in previdno 530 2W ■ ■ JfiO - > o o 80 4, s«2on. -fecno l, italpi c^e/avci - mc/io 3. 5a o -Ji » < Si^klsna votnc 1, Odpadna ivtehka tekstilna y(aif/lCX 3. Poiivin/tne vreiUe ■i. Kem,s/ecistva^ x navadna po- 5odo in ples. čopičem 5. Kerr). si^editvo s Spit^ber-tjsrjevim kötLiäUf^rn Slika 7. Bazlični učinki pri zavarovanju vrSičkov sadik spodarstvu v razmeroma kratkem času dosti vec dobrih gozdnih proizvodov kot v preteklosti. V listnatih gozdovih je introdukdja iglavcev zelo važen gojitveni poseg za njihovo ekonomsko vrednotenje. 6, Uspeh pri delu jamčijo predvsem dobra organizacija dela, primerna usposobljeno.';! strokovnega in delavskega kadra kakor tadi dobra tehnična opremljenost. 634. 0. 304:362,7 VTBRACIJSKA BOLEZEN PRI DELU Z MOTORNO 2AGO V GOZDARSTVU Dr, Mario Kocijančič (Kranj) Za razliko od mnogih drugih profesionalnih bolezni je vibracijska bolezen tipično obolenje, ki se pojavlja šele v dobi industrializacije. Pomembnost vibracije kot zdravju škodljivega činitelja postane predmet opazovanja in proučevanja šele v začetku 20. stoletja, in to v prvi vrsti a pojavom pnevmatskih orodij in mehaničnega transporta v industriji. Od tedaj interes za ekoloäke raziskave vibracije in za bolezensko podobo vibracijske boleziii naj-asča. Do sedaj so bila odkrita mnoga delovna mesta, opravila, stroji in orodja, kjer se vibracija ah tresenje pojavlja v tolikšni meri, da lahko ogroža zdravje delavcev. s pojavcjm mehanizacije v gozdarstvu, predvsem z uvedbo motornih žag najdemo v tehnični in medicinski hteraturi vedno vec opisanih primerov vibracijske bolezni pri delavcib, ki daljšo dobo delajo z motornimi žagami. Osnovni vzrok vibracijske bolezni je vibracija ali tresenje. Nekateri avtorji delajo razliko med vibracijo in tresenjem, kjer postavljajo mejo v številu tresljajev. Toda sodobna znanost meni, da prave meje med obema praktično ni in da sta vibracija in tresenje sinonima za isti pojem. Ravno vibracijska bolezen je pomagala takemu konceptu, ker so zdravniki ugotovili iste bolezenske znake pii delavcih, ki so bili izposta.vljeni vibraciji z različnim številom tresljajev. Vibracija se da uspešno meriti na strojih ali orodju kakor tudi na tistih delih telesa, ki so izpostavljeni vibraciji. To uspešno opravljamo z vibi-aeio-metrom, ki je lahko samostojna naprava ali pa dodatni del naprave za merjenje ropota. Vzrok in nastanek vibiacijske bolezni Omenili smo ze, da je osnovni vzrok vibracijske bolezni vibracija ali tresenje. Poleg tega pri nastanku vibracij'ske bolezni vplivajo Še v veliki meri mraz in siabsa prskrvavljenost tkiv zaradi nefiziološke drže ali zaradi kake že prej nastale bolezni ožilja. Vpliv mraza je pri delavcih, ki delajo z motorno žago, veliko pomembnejši kot pri delavcih v nekaterih drugih gospodarskih panogah. Pri nastanku vibracijske bolezni ima velik vpliv lokalno delovanje vibracije na posamezne dele telesa, predvsem na zgornje okončine. Ta lokalni vpliv vibracije je tudi veliko bolj raziskan kot vphv na celo telo. Doba do pojava prvih znakov vibracijske bolezni je različna in znaša lahko od nekaj mesecev pa do nekaj let. Pri tem je poleg drugih činiteljev (vrsta stroja, vrsta dela, mraz, delovni čas) odločilna tudi individualna naklonjenost. Bolezenska slika Značilna za vibracijsko bolezen je raznovrstnost bolezenskih znakov aH celo skupin bolezenskih znakov. Glavne 3 skupine bolezenskih makov pri vibracijski bolezni so: 1. tako imenovana travmatska vazonevroza, to je okvara končnih majhnih krvnih žil na prstih rok. Uporabljamo strokovni medicinski izraz »travmatska vazonevroza-«, ker se bodo s tem jzi-^zom vedno bolj srečavali tudi ostali strokovnjaki (varnostni inženirji in tehniki, sanitarni tehniki, tehnična operativna služba, kadrovska služba itd.); 2. okvare živcev zgornjih okončin; 3. okvare ?cosii in Mepov zgornjih okončin (k tem okvaram lahko prištejemo tudi okvare hrbtenice in mišic), Travmatska vazonevroia To je najbolj pogostna iJn najbolj raziskana skupina znakov pri vibracijski bolezni, čeprav jo lahko zasledimo tudi pri delih, kjer ni vibracije (krivljene ali ravnanje vzmeti in jeklene pločevine); Osnovni pojav pri travmalski vazo-nevrozi je okvara majhnih končnih krvnih žil na prstih roke. Praviloma je pri- zadeta leva roka več kot desna roka — pri levičarjih je obratno. Prizadeti so ponavadi, čeprav ne enako, vsi prsti razen palca. Okvara nastane, kev oslabi, elastičnost tkiv krvnih žil, medtem ko gladko mišičje krvnih žil postane napeto. Posledica tega je krč krvnih žil, ki se pokaže kot bledenje prstov, posebej v hladnem vremenu, pri dolgotrajnem delu ali pa pri provokaciji med preiskavo. Najpogostejši sahjektiimi znaki, ki jih navajajo delavci, kateri so zboleli za travmatako vazonevrozo pri delu z motornimi žagami, so mravljinčenje in brnenje v prstih, izguba občutka v prstih, izguba moči v prstih, pekoče bolečine v prstih, bledenje prstov pri mrazu, težko prenašanje mraza ali preobčutljivost na mraz. Večkrat prizadeti delavci navajajo težave zaradi mi-zlih rok in prekomernega potenja rok, včasih izrazito dolgotrajno modro barvo prstov po poprejšnjem blodenju prstov. Nespečnost zaradi mravljinčenja v prstih ni redek pojav. Občasno delavd navajajo bolečme v mišicah rok in brnenje v ušesih ponoči, kar je posledica utrujenosti in ropota, ki so redni spremljevalci škodljivega vpliva vibracije pri delu z motornimi žagami. Pri sumu na travmatsko vaz0nevr020 zdravnik lahko ugotovi: 1. da po stisku prstov nad nohtnim ležiščem v trajanju 3 sekund nastane ponovna normalna prekrvavitev kože prs.ta Sele po 10—15 sekundah — normalno se ta prckrvavitev normalizira že po 5—6 sekundah (Lewis — Prusikov poizkus pozitiven); 2. da po ohladitvi rok in podlehti v vodi, kateri je dodano nekaj kock ledu, nastane karakteristično bledenje prstov pri-iadete roke. Bledenje gre v poševni Črti in nikoli n€ zajame dlani ali hrbtiSca roke (poizkus ohladitve pozitiven); 3. da pri specifični preiskavi ožilja z aparatom, ki ga imenujemo vodni pletizmograf, nastane značilna zmanjšajna krivulja žilnih utripov na prstih bo~ lane roke. Okvare živcev Te okvare so pri vibracijski bolezni precej pogostne in lahko spremljajo travmatsko vazonevrozo ali nastopajo popolnoma neodvisno. Okvare živcev iudi niso odvisne od morebitnih sprememb na hrbtenici. Najpogostnejše vrste okvar živcev pri vibraciji so tiste, ki kažejo bolezenske znake kot vnetja živcev drugega izvora. V območju okvarjenega živca je možno ugotoviti občutljivost živca na. pritisk, diskretno ali izraženo ohromelost v območju živca, atrofijo posameznih mižičnih skupin, znižanje moči v mišičnih skupmah in motnje občutljivosti v predelu okvarjenega živca. Te okvare živcev se dajo zelo zgodaj ugotoviti s posebnim aparatom, ki ga imenujemo elektro-miograf. Druga vrsta okvar živcev pri vibraciji so kombinirane okvare živcev kot smo jih pr«j opisali z okvarami hrbtnega mozga. Diagnozo okvar živcev pri vibradji lahko postavi le specialist — nevrolog. Okvare kosti in sklepov Tudi te okvare so pri vibracijski bolezni precej pogostne in neodvisne od okvar krvnih žil in Živcev, Najpogostnejše okvare sklepov so v komolčnem sklepu, potem sledijo zapestni in ramenski ."sklepi. Okvare sklepov nastopajo največkrat liot deformacija ali destrukcija kosti aH hrustanca v sklepih. Zaznamovane so tudi okvare hrbte-nice, predvsem vratnega predela,, ki jih lahko razložimo kot nastale pod vplivom vibracije. Diagnozo okvar sklepov in kosti pri vibraciji lahko postavi le specialist — ortoped s pomočjo rentgenske slike. Za razliko od iravmatske vazonevroze so okvare živcev, kosti jn sklepov pri vibracijski bolezni pogostnejše na desni roki in to šele po večl€>tni ekspo-ziciji. Na te okvare pri delu z motornimi žagami poleg vibradje vpliva tudi nenaravna drža telesa in napetost in preobremenjenost posameznih mišičnih skupin pri tem delu. Preprečevanj« vibracijske bnlezni A. Tehnični del Ker zdravljenje vibracijske bolezni nima zadovoljivega učinka, je potrebno ifse moči posvetiti preprečevanju te nevarne poklicne bolezni, katere trajne posledice lahko pogostokrat peljejo v invaüdnosi:. Preprečevanje vibracijske bolezni se prične že pri konstrukciji m izvedbi strojev in orodij, kjer je potrebno zmanjšati amplitudo in frekvenco vibracij do skrajnih možnih meja. Dosedanje raziskave so pokazale, da so glede vibracije in ropota škodljive vse motorne žage. ki jih sedaj v SR Sloveniji uporabljamo (Kovač, Dretnik; Gozdarski vest-nik 9-10/1964), Pri Že uporabljenih strojih in orodjih je potr^ibno z ekološkimi meritvami ugotoviti nevarnost vibracije in s tehničnimi zaščitnimi ukrepi zmanjšati vibracije na minimum. B. Zdravstveni del Ker to ni vedno izvedljivo, je potrebno veliko pozornosti posvetiti zdravniškim pregledom pred začetkom dela in periodičnim pregledom delavcev. Pri pruem zdravniškem pregledu je potrebno upoštevati, da pri delu z stroji in orodji, ki povzročajo vibracijo, ne smejo delati delavci, ki bolujejo za kronično boleznijo ožilja (arterioskleroza, zvišan krvni pritisk), ki imajo bolezni živcev, kosti, sklepov, kit in mišic na zgornjih okončinah in ki imajo bolezni ali okvare vratnega dela hrbtenice. Pri delu, kjer nastaja vibracija, ne smejo biti zaposleni mladoletniki in nosečnice. Na tako delo se tudi ne smejo zaposliti osebe, ki so prestale ozebline rok in osebe, ki so že daljšo dobo delale pod vplivom večjega mraza aÜ višje toplote za roke. Periodični zdravniški pregled delavcev, ki so zaposleni na delovnem mestu, kjer nastopa nevarnost vibracijske bolezni, se mora vršiti vsakih 6—12 mesecev (kar je odvisno od stopnje ekspozidje). Periodični zdravniški pregled mora obsegati osnovne preiskave za ugotavljanje okvar ožilja, potrebno pa je konzultirati tudi specialista neuvologa in ortopeda. C. Organizacijski del Ker na pojav vibracijske bolezni vpliva v veliki meri še mraz, predvsem na nastanek travmatske vazotievroze, je poti-ebno urediti delovno mesto tako, da je delovni prostor v zoni toplotnega komforta. Zato je potrebno izločiti kot škodljive činitelje mraz in mokroto. Velike uspehe ima dovajanje toplega zraka neposredno na roke delavca ter uporaba toplih rokavic z mehkimi vložki na dlaneh. Velik pomen pri preprečevanju vibracijske bolezni ima dobra organizacija dela, ki mora upoštevati delo v izmenah in delo s pogostimi odmori. V odmorih je zaželeno, da so delavci organizirano deležni toplih kopeli in da opravljajo vaj« za boljšo prekrvavitev prizadetega območja. 2al večino teh ukrepov, ki jih lahko opravljamo v delavnicah industrijskih podjetij, kjer se piijavlja vibracija kot škodljiv činitelj, ne moremo preprosto in lahko opravljati tudi na teronu^ to je pri uporabi motornih žag v gozdarst\'U, Zato nam v sedanji situaciji ostanejo le preventivne možnosti, ki jih navajata Kovač in Dretnik v svojem članku, predvsem pa menjava delavcev pri delu z motorno žago, odmori v delovnem času in pravilno vzdrževanje motornih žag. Sklep Samo s poziiavanjeiT) nevarnosti profesionalne bolezni, ki jo imenujemo vibracijska bolezen, s poznavanjem I'aznovrstnosti bolezenskih znakov te bolezni bomo lahko uspešno bolezen pravočasno odkrili in preprečili njene hujše posledice. Ob upoštevanju kontraindikacij ea zaposlitev na delovna mesta, kjer obstoja nevarnost pojava vibracijske bolezni, in ob doslednem izvrševanju vseh preventivnih ukrepov bomo zmanjšali verjetnost obolevanja na najmanjšo stopnjo. To nam bo pomagalo v prehodnem obdobju, dokler ne bomo s konstrukcijo in proizvodnjo novih motornih žag ter s sanacijo obstoječih vibracijsko bolezen preprečili do največje možne mere. Pri raziskavi specifičnosti okvar z motornimi žagami v gozdarstvu SR Slovenije bodo koristno prispevali pregledi deUvcev, ki potekajo po dogovoru med Gozdnimi gospodarstvi Ljubljana, Bled in Kranj z dispanzerji za medicino dela in poklicne bolezni v Ljubljani in Kranju, DRUŠTVENE VESTI PLENUM ZVEZE [T GI.I SR SI.OVENIJF; JE SKLEPAL. O FINANČNEM POSLOVANJU Hlcrati s posvetovanjem na temo; '^Odločilna ^ijrašanja našega goKdai'Stva,« ki ga je pripravila naša weza 6. marca t. 1. v Ljubljani je bil tudi 2. plenum zveze. Na dnevnem redu je bila obravnava zaidjučnega računa ZIT GLl SRS in obeh strokovnih revij za leto 1964 ter Unančnih predračunov za tekoča leto. Blagajnik zveze je v imenu upravnega odbtvra predložil zaldjučni račun zveze, ki je izkazoval 4,849,758 din dohodkov in 4,733.625 din izdatkov, realiziranih v letu 1964. Nato je urednilc Gozdarskega vestnika v Imenu upravnega odbora seznami prisotne z zaJtljučnjm računom omenjene revije za preteklo leto, kakršnega objavljamo. V pojasnilo je urednik poročal, da je lanskoletno gospodarsko poslovanje Gozdarskega vestnika izkazovalo 1,531.406 din zgube, ki jo je ob bilanci pokrila zveza iz svojih sredstev. Do neuravnoteženosti je prišlo zlasU zato, ker so se .podra.žile tiskarske usluge in paipir ter povečala režija in osebni dohodki. Po drugi plati pa dohodki niso bili realizirani do predvidene višine, zlasti so bili dohodki od naročnine in oglasov oibčubno inižji od -n'acrtoivanih. Finančno poslovanje Gozdarskegra. vestnika v letu jgfil PostavJca Dohodki din Stroški di n NaroSnina 1,3B4.4S7 Oglasi 75.000 Dotacije — zunanje 610.00Ü Dotacije — interne 1,531.^06 2,141.406 DrugI dohodki 2fl,260 Neposredni stroški izdajanja 2,022,157 Avtorski hojiorarji 965.930 Osebni dohodki s prispevkj 435.847 Režijski stroški iji drugo 205.219 Vsota 3,629.153 3,639.153 Blagajnik zveze je nato v imenu, upravnega odbora predložil naslednji predračun za poslovanje zveze v letu 1965: Dohodki din Izdatki diJi Iz društvene dejavnosti 3,114.000 Dotacija 1,200.000 Skupaj 4,314.000 Osebni 710,000 Materialni 451,000 Funkcionalni 3,653.000 4,814.000 Nadalje je bil plenumu predložen naslednji proraiču.n ts. Gozdarski vestnik v lelu 1965: Doh-odkl din Izdatki din Naročnina Oglasnine Drugo Dotacije Skupaj 1,750.000 500.000 156.000 1,500.000 3,905.000 Neposredni stroski izdajanja Avtorski honorarji Osebni dohodki s prispevki Režiiski strt^ki in drugo 2,175.000 1,000.000 505.000 224.000 3,905,000 Po nekaterih doipolnilnih pojasnilih in diskusiji, ki je sledila, je plenum poudaril potrebo ustrezne finančne pomoči strokovnim revijajn, zlasti Gozdarskemu Vestniku. Po ukinitvi medobdins.kih gozdnih skladov so sedaj gozdna gosipodarstva tista, ki naj Skrbijo za materialno plat naäega strokovnega tiska, in sicer z naročanjem Gozdarskega vestnika aase in za vse svoje obrate, hkrati pa naj z naročanjem oglasov nudijo finančno pomoč svojemu glasilu, da bo le-1® moglo še nadalje uspeäno opravljati svojo odgovorno strokovno nalogo, Plenum je končno potrdil zaključne račune zveze in obeh revij ter Je sprejel pi'oracune v predloženi sestavi in višini. ^ ^ ^ Ing. J. Božič KNJIŽEVjVOST TREPETUKA IN NJENO SAJENJE Marcet, E,: Die Aspe und ihr Anbau, Die Hr>lzzucht, 19G4/1—2. Nöbena drevesna vrsta ni bila v preteklosti deležna toliko različnih ooen in \Tednoterija kot trepeUika. Medtem ko v baltišloih deželah in v ZSSR trepetliks že dolgo pomeni gospodarsko drevesno vrsto, v ostali Evropi in tudi pri nas še ni prišla do svoje prave veljave. Do .pred kratkim so jo celo sistematično iztrebljali. Za to so krivi različni vzroJfi, nasadi hitro rastoEih iglavcev, razmnoževanje trepetlike iz korenin na seäScih, ki povzroča slaibše sortimen-te, trepetlika kot vmesni gostitelj borove zavijalke, itd. Zadnje čase pa pridobiva trepetlika vedno bolj na pomenu, zlasti odkar se je zelo razvila industrija papirja, vžigalic in ivernih plošč. Treipetlika ima: izredno široko horizontalno in vertikalno amplitudo razširjenosti, saj sega do sev. šir.; v Evropi jo najdemo skoraj povsod; v visokem gorovji.! sega do gozdne meje. Vse to dokazuje, da je trepetlika izredno pillagodljiva in klimatsko indiferentna, ter se s tem razlikuje od drugih topolov. Odporna je proti mrazu ler ni zahtevna glede toplotnih in talnih ra2mer. Višinsld piir.astek trepetlike je izredno velik, V prvem letu lahko zraste do 50 cm, v drugem pa že do 2 m. .V optimalnih razmerah (S in SV Evropa) zraste v 1(10 in več letih tudi od 35 do 40 rn visoko in doseže prsni premer do 1,75 m. Vendar pa pri nas le redkokje Se najdemo trepetliko, staro nad 60 let, ki bi ne bila nagni ta. Kljub temu pa trepetlika zelo obilno sejneni, saj ima eno samo drevo lahko nekaj milijonov semen, in četudi je kalivost semenja navadn-o 100%, vendar naravna nasemenitev ni posebno pomembna in ni uspeSna, Trepetlikine mladice rastejo zelo počasi in jih navadno okoliSna konkurenčna vegetacija zaduši, Kratkotrajna suia lahko uniči vso naravo nasemenitev. Navadno se trepetlika uspešno pomlajuje na naiplavljenih in sltrornnih peščenih tleh ali pa na požganicah, kjer so se druge rastline le še pičlo naselile in je zato ne morejo zadušiti, V takšnih primerih se uveljavlja trepetlika kot pionirska vrsta. Ker se naravna nasemenitev le težko posreči, v praksi v glavnem uporabljajo saditev: Trepetlikino seme sejejo na pravilno pripravljene grede. 2a setev so primerna grcznata ali močvirna tla (ne .pretežka in tudi ne prelahka). Pred setvijo pomešamo seme z drobnim peskom, da je setev cnakamemejša. Posejana greda se ne sme osušiti! Mladice presajamo praviloma spomladi naslednjega leta 3D—40 X X 40—50 cm vsaksebi. Za saditev na terenu uporabljamo 2 do 3-letne tropetličice, ki so zelo občutljive na presaditev, zlasti ker imajo zelo malo koreninskih laskov (pri prenialo skrbnem odkopavanju jih ostaiie precej v zemlji). Začetne težave laŽe prenesejo trepetliČice, stare 1/2 ali 2/3 leta. Trepetliko lahko gojimo v čistih ali mešanih sestojih, skupno z druginni hitro rastočinni in svetloljubnimi drevesnimi vrstami, kot so; črna jelša, jesen, breza. Češnja itd. Mešan sestoj je neogibno potreben na težkih tleh za ohranitev biološke aktivnosti tal. Dobro skJenjen spodnji sloj -preprečuje nastanek neželenih poganjkov iz korenin. V prvih letih je tjreba nasadu trepetlike posvečati največ pažnje, ker mora trepetlika v mladosti rasti ipovsem neovirano. Obravnavejia vrsta se vedno bolj uveljavlja kot pioninka. Njena vrednost in uporaba nenehno naraščata, zato bi toilo prav, da bi tudi pri nas uvajali trepetliko kot gospodarsko drevesno vrsto na rastiščih, ki ji ustrezajo. Ing. Sonja H or v a t OBOGATITEV SLOVSTVA O GOJENJU GOZDOV Safar, J,: Ekouomslci i biol-oški temelji za uzgajanje šuma; izdala Zveza gozdarskih društev 'PlrvaŠJte. Zagreb, 1963. V lanski številki S/6 Sumarskega Usta je bilo objavljeno prvo obvestilo o izidu omenjene knjige Prav gotovo so se doslej že marsikateri gozdarji, ki spremljajo I'azvjjj svoje sti-oke, seznanili z obravnavanim delom, vkljub temu .pa menim, da v naši reviji ne bi smeli pogi'esati vsaj kratkega zapisa o tej pomembni pridobitvi jugoslovanskega gozdarskega sloivstva Knjiga' ni le zajetna — saj obsega 614 strani —, ampaJt se odlikuje tudi z izredno bogato in vsestransko vsebino, 'ki daleč presoga z naslovom napovedan okvir. Dejstvo, da delo otosega pet obširnih delov z 63 oddelki, razdeljenimi v nič manj kot 180 poglavij, nas odvrača od običajne tovrstne prakse, da bi vsaj približno predočili značaj in razčIeTijtev obravnavane snovi. Gre naini-eč za hairmonično zgrajeno vsestransko <3bdelano ustvaritev, W rie dc^ušCa brez škode skrajsave ali pov2el;ka. Pisec v obravnavani knjigi z dosledno dialektično pogloibitvijo sodobnih teoretičnih spoznanj razlaga gozd in njegove pojave, opiraje sc pri tem na bogate lastne izkuSnje, ki jih je zbral z neposredno prakso v gozdu, za katedro in v inštitutu. S tem svojim delom nam je ustvaril dragocen pripomoček za pravilno spoznavanje bistva, nastanka in razvoja goisda kot e novi tost i v raxnovTstnosti, skladnosti v nasprotjih, stalnosti v spremenljivosti, medsebojne podpore v tekmovanju, reda v navidezni zmedi in ravncrtežja v delovanju na&protaj. Čeprav upošteva avtor razen lastnih dognanj jn stališč tudi vsestranske izsledke in razlage vodilnih gozdarskih strokovnjakov in jih kritično presoja, je vendar pri razčlenitvi gradiva in pri njegovi obravnavi ubral povsem svojstveno pot, maj^sikje zelo različno od običajnih men] in stališč drugih piscev gozdnogojitvenih učbenikov ali priročnikov. Vsestranska, (.eoretično utemeljena in sfcoai praikso oplojena razlaga pojavov, njihovih vzrokov in posledic je v naši knjigi sproščena vseh suhoparnih in vsiljivih značilnosti, Id pogosto uü'ujajo uporabnika gozdnogojitvenih knjig^. V Safar-jevem delu bravec — bodisi da je mlad gozdar ali pa izkušen strokovnjak — kaj hitro najde stik s piSčevimi izvajanji :n rad pritegne njegovim izvirnim razlagam ter kritičnim sodbam, kajti sltoraj ga ni odstavka, kjer se ne bi srečal z mojstrsko ob de lan O' aktualno problematiko gozd nogo j it vene teorije in pralcse. Ne nameravam podcenjevati drugih staliSč in -prvinskih sestavin kompleksne gozd-nogojitvene vede, ko s čisto praktičnega razloga le z enega poskusnega stališča presojam raven sodobnosti obravnavane knjige. S stališča npr. gozdarske genetike, ki ne sodi v piSčevo ožjo specialnost in ji tudi knjiga ni posebno namenjena, moremo z zadovoljstvom ugatoi'iti, da so vsi poglavitni pojmi prav dobro razloženi in ustrezno povezani v celoto gozdnogofjitvenega kompleksa, hki'ati pa so načela in do.-KŽki gozdarske genetike skrbno obi-avnavaini ob tehtnem upoštevanju rasnih skupin domačih in tujih drevesnih vrst. Tako nas pripelje presoja ne le s tega ampak tudi z drugih specifičnih stališč do sklepa, da gre za sodabnoi zgrajeno, z napredno miselnostjo prežeto, za naš strokovni razvoj zelo pomembno delo. Tudi ponazori t veni in dokumentarni plati svoje knjige je pisec z uspehom posvetil primeiTio skrb. Na žaliost kakovost tiska močno zaostaja za ravnijo, ki drugače odliltuje to odlično delo PoJeg kopice maku latum i h spodrsljajev tudi ne-zados.tno jasne slikovne repnodukcije ne bi smele najti prostora v drugi izdaji, ki bo po razprodaji sedanje naklade prav zelo zaželena in koristna Glede na kakovost obravnavanega dela in na izredno nizko ceno knjige je narnreč pričajtovaii, da bo zaloga kaj hitro skopnela, če znabiti že ni. Knjiga se naroča pri Savezu šumarskih druätava Hrvatske, Zagreb, Trg Mažuraniča 11, in stane za posameznike 2000, za organizacije ipa 6000 din'. Zveza gozdarskih društev Hi'vaSke, Iti je z vnetim prizadevanjem omogočila in uresničila izdajo obravnavane knjige, je pač lahko ponosna na ta svoj uspeh, s katerim je ne le svojim članom, ampak tvidl našim gozdarjem dala v roke odlično delo. Ob prelistavanju knjige nas njeno besedilo ali pa slike pogosto prijetno spomnijo na dejstvo, da je avtor svoje delo oprl na marsikaitere izkušnje in spoznanja, ki jih je abral, ko je služboval v Sloveniji. Ilkr-ati pa se nam vsiljuje občutno manj prijetno vprašanje, kako to, da pri nas do dandsJies vkljub dolgoletnemu obstoju poklicanih ni bil natisnjen se notien učbenik ali podoben izdelek iz obravnavane in večine drugih panog gozdarske stroke, navkljub dolga leta Ln pogosto poudarjanem pomembnem slovenskem kulturnem poslanstvu naših gozdarskih prosvetnih institu-eij, zlasti najvišjih? ^^^ M. B r i n a r NOVA KNJIGA O UREJANJU GOZDOV V zagxebäki založbi »-Znanje" je pred kratkim izšla knjiga prof. dr. Dušana Klepca i>Oredivanje šuma^. Knjiga ima 341 strani, njefia vsebina pa je razdeljena na sest delov: SploSni del. Urejanje visokih enodobnih gozdov, Urejanje visokih prebiraln.ih gozdov, Urejanje srednjih gozdov, Urejanje mediteranskih in .sub-mediteranskih gozdov in Estetüko ter rekreadj^tko urejanje gozdov. Delo izhaja iz avtorjevili ipredavanj, ki jih jc objavil kot sJcripta za študente gozdarske fakultete v Zagrebu. Pirvi del, v katerem obravnava razvoj urejanja v svetu in pri nas, je najobšimejgi. V njem je avtor obdelal razne vrste in oblike gospodarjenja z gozdovi, n-ajnost, zrelo&t, prostorno urejanje gosdov, etat in sam ureditveni elaborat. Pil tem je ob ugotovitvi, da .tudi gozdarstvo doživlja svoj razvoj, skušal analizirati njegovo sedanje stanje ter določiti perspektivo, upoštevajoč poraibo lesnih sortimentov. V drugih poglavjih je avtor obdelal vprašanje urejajija gozdov različnih gospodarskih oblik. Knjiga se ra7,lilcuje od dosedanjih, Id obravnavajoi urejanje gozdov, po ve£ no\"ih elementih in je občutiti hotenje avtorja, da bi zajel snov dinamično, upoštevajoč razvojne težnje gozdarstva in lesne industrije. Obširen pregled ustrezne strokovne literature na koncu vsakega poglavja dopolnjuje knjigo in olajäuje bralcu orientacijo pri iskanju virov za reševanje strokovnih problemov, ^ Mikuletič KNJIGA O GOSPODARNEM NAČRTOVANJU GOZDNIH POTI Matyni, K,: ökonomische Planung von Waldwegen, BLV Ver-lagsg«seUschaft München Basel Wien 1964, 108 strani, 48 slik in 3 skic o polaganju gozdnih mrež. Splošno priznani, vsestranska razgledani gozdarski strokovnjak, profesor gozdarske fakultete v Pragi, dr. ing. Karel Matyai, je v obravnavanem priročniku zgoščeno nanizal rešitve številnih problemov, s katerimi se srečuje vsalc načrtoivalec in traser gozdnih prometnic, ko išče ustrezne odgovore. Ifaj le na kratko omenimo bogastvo sno;.-!, ki jo razčlenjuje priročnik. Začne z navajanjem osnovnih načd in z označevanjem novih pojmov, ki so za razpravo potrebni. OpiSe, kako odločujoče delujejo pri načrtovanju gozdne prometne mreže zunanji vplivi: geološki, petrografski, klimatski ter načdni gospodarjenja z gozdovi in vphvi terenskih obJik, Po naiogi in kakovosti loči avtoc prometnice na tri kategorije: na takšne s solidnim gornjim ustrojem, na skromneje utrjene m na neutrjene prometnice, Po- slednje služijo spravilu, prvi dve pa kot spojnice ali kot prociulctivne prometnice prevozu lesa. Prometnice nadalje deli na dolinske, poboCne (terasne ali vzpofredne) in na ovin'karice. Nadalje avtor določa naklone in širine prometnic, polmere njihovih krivin in njih lego. Poudarja, naj bodo Liste prometnice, ki vežejo dve vzporedni pobočni cesti, strmo grajene. Gravitacijsko silo naj traser vsestransko upošteva in uporablja tudi pri motornem tianspcotu. "V priročniku so podrobno načrtovana lesna skladišča kot sestavni deli gozdne prometne mreže. Ta služijo prevozu ali le kot skladišča ali kot preklad ali šč.a ali kot deloviäca za končno izdelavo sortimentov. Avtor navaja razne primere sklčidiSč, ki so prilagojena i;erenskim razmeram. Znano je, da izravnavajo skladiSča sunkovito gozdno proizvodnjo z enakomerno predelavo lesne industrije. Potem ko so za različne terenske razmere obravnavane raznovrstne oblike prc-metnih mrež, razloži pisec svoje nazore o za;plelenern probleniu optimalne gostote gozdnih prometnic. Pisec po eni strani obravnava vlečne sile človeka, vprežne živine, motorjev, gravitacije in koeficient njihovega izkoristka, po drugi pa upore (osnovni in upor zaradi naklona prometnic), Iti jih vlečne sile morajo, ipvemagavati. Posebej razčleni prednosti traktorja kolesnika in goseničarja. Vsaka gradnja moia biti ekonomsko utemeljena z neposrednimi in posrednimi koristmi, ki .pa jih je težko točno zajeti. Vsak 'krak prometnice moramo obravnavati kot del celotne prometne mreže. Za mehke poti je primerna amortizacijska doba 20 do 30 let, za utrjene pa 30 do 50 let. Uporabljaimo pa goiZdne ceste, ki so tudi do 200 let stare, Kot nekoč Laijnhardt tudi pisec posveča vso pozornost: vprašanju, kako priključiti gozdne prometnice spojnicam ozia'oma javnim cestam glede na količino in na mesta pwrabe gozdnih sortimentov. Knjiga se konča z napotili o teoretskih in praktičnih uJcrespiih pri načrtovanju gozdnih prometnic, Koristno bi bilo, Če bi bila tu in tam bolj ipondarjena prdmama vloga gozdnih prometnic pri pocenjevanju apravilnih stjviškov. Strokovnjakom, ki znajo češko, tjriporočamo ae obsLrnejže delo, ki obravnava isto tvarino le Se mnogo Isolj poglobljeno. Prof. Kari Matyaž je namreč 1. 1957 napisal knjigo f-Lesni dopravni site-" s 25i stranmi, 61 slikami in s 16 skicami. Izdala jo je Cehoslovaška akadeinija poljedelskih znanosti v državni poljedelski založbi v Pragi. Kljub večkratnim prizadevanjem se nan: ni .posrečilo izdati je v srbo- Pror. Ivan Klemenčič PRISPEVEK K BOLJŠEMU POZNAVANJU NASIH BUKOVIH GOZDOV Wraber, M.; Vegetacija slovenskega bukovega gozda v luČi ekologije in palinodogije Biološki vestnik, 196i, 77—93. Čeprav je razprava izSla v tisku, namenjenem strokovnjakom s področja ožje biologije, vendar izbrana snov, zlasti pa še način njene obravnave nič manj ne zbujata živega zanimanja bravcev s področja gozdarstva. 2e površen pregled naslovov nad poglavji nam napof^'eduje, da se pisec ne omejuje zgolj na področje, ki ga zarisuje nastov razprave. Študija nas namreč popelje skozi neikdanji in .sedanji buk.av gozd po takšnih stezah, ki nam mnogostransko. razkrivajo značaj bukve in njemih go^diov ter njihov razvoj, hferati pa pisec tudi .kritično j>resoja ustreznost različnih stališč ob Eitosocioloäki razčlenitvi in sistematski opredelitvi bukovih združb, s posebnim poudarkom na njihove svojevrstnosti -v okviru slovenskega ozemlja, Po uvodnih besedah avtor prek karakteristike našega zemljepisnega prostora, ki mu prisoja pripadnost štirim različnim cnoLam, povezanim s prehodi v vseh sma-eh, opredeli fUogeografsko lego Slovenije än ugotavlja, da jo pokriva pet vegetacijskih regij. Od severa sega k nam evrosibirsk'o-seveinoameriska regija s svojo srednjeevropsko provinco, od vzhoda irano-turanska s panonsko stepno prt/vinco, od juga 51'edözemska 2 mediteranskoi-mojitansko in sybmediteransko infiJtradjo, od severa in severozahoda alpsko-no rdi j ska, od jugovzhoda pa iliro-balkans^ka, :ki zajema naš dinarski svet in širi svoj vpliv tudi v predalpsko in alpsko območje. V nadaljnjih izvajanjih pride pisec do spoznanja, da se tjpt^o.ško bogastvo naše vegetacijske odeje le malo kje tako živo in presenetljivo izraša kakor v vegetaciji bukovega gozda. K temu so pripomoeli -zlasti: zgodovina naže vegetacije v poledeni dobi, razsežnost našiJi bukovih gozdov, genetična plaaücnost bukve, njena Široka ekološka prilagodljivost in končno tudi njen velik sociološki potencial. Avtov opozarja na močen selektiven v.pliv bukovega gozda na spremljevalno floro, zlasti zel i 5f no. V poglavju, posvečenem razvojni zgodovini našega bukovja, je pri oceni migracije poudarjena močna povezanost, značilna za balkanski prostor, ki pcevladuje nad izolacijo, značilno za Aperiinski in za Pirenejski polotok. Spričo razmeroma ugodnih življenjskih ra-zmeir v ledeni dobi v primerjavi z mačno pol eden i t vi jo alpskega prostora in srednje Evrope, so se pri ijas ohranile mnoge terciarne vrsLe, med njimi tudi bukev, za ketero je dokazan refugij na jugovzhodnem Balkanu, Zato se je bukev razširila po ozemlju sedanje Slovenije Že proti koncu poznega glaciala ter je bila skozi ves holooen. -vodilna drevesna vrsta. Njen delež se je začel v prebo-reaJni dobi naglo poveča vati in je dosegel v borealu, tj. v to.plem in suhsim obdobju svoj najviäji vzpon in absolutno prevladovanje, zato piscc to dobo imenuje »bukov zlati vek-i. TaJtSen nagel razmah v borealu ni znan niJcjer drugje v Evropi in je torej specifičen za slovensko ozemlje, 'medtem ko tedaj v srednji Evropi že ni bilo niti sledu o tej drevesni vrsti. Zanimivo je, da prihaja pisec glede nazadovanja bukve, zlasti na račun jelke v atlants-ki in v subatlantski dobi do ugotovitev, ki se ujemajo z razlago, objavljeno v raz^travi o življenjski krizi jelke, tj, v obeh delih je pojav pripisan nastanku hladnejša in vlažnejse klime. Pisec prisoja — povzeto po A. Sercljii — buJtvi iznačaj »najmlajšega gozdnega elementa« ki mu Sercelj priipisuje veliko genetščno plastičnost, tj. genetsko ne-ustaljenost, hkrati pa predpostavlja obstajanje več različnih bukovih ekoloških ras. Čeprav je ocenjevanje mladosti oziroma starosti zaradi relativnosti teh pojmov nehvaležen opravek, hkrati pa še dokaj delikaten, saj gre pri tem za bukev, ki nosi žensko ime, se bomo vendarle nelcoliko ustavili ob tem vprašanju. 2e podatki iz palinoloških .diagramov A, Sercija samega nas navajajo v dvom glede prioritetne mladosti bukve, V primerjavi npr, z jelko nam namreč paMnoloäki diagram A, Scrclja za Sotišče pri Igu pokaže, da se je jelka pojavila (890 cm) za bukvijo {930 cm), Isto velja tudi za profil v Dolini triglavsluh jezer, kjer sega jelka le 220 cm globoko, medtem ko najdemo sledove bukve tja do globine 2S0 cm. Nadalje tudi in ter glacial ni paiinoloSki spekter. A. Serclja iz Zaloga pri Novem mestu določa bukvi neprimerno večji in starejši delež kot jelk.i. Končno pa najdemo v diagramu, Ic predstavlja povprečje dotedanjih preiskav na nažem ozemlju (A. Sercelj: Prispevek k zgodovini naših gozdov, Gozdarski vestnik 1959/7-8) bukvo v starejšem subai-ktvloi, ka o jelki še ni nikakrSnih sledov. Ta dejstva nam vsiljujejo domnevo, da 7.a naše ozemlje najbrž rti povsem trdno stališče, ki prisoja bukvi značaj »-najmlajSega gozdnega elementa-, Ce takäna opredelitev velja za, sredjijo Evropo, bd jo bilo potrebno glede na naše razmere s pridržkom ponovno presoditi. Kritična ocena tujih dognanj, tj. ravnanje, ki še posebno odlikuje delo A. Sefclja, bi znabili tudi v našem primeru pripeljala do nekoliko drugaänih irvimih Izsledkov. Ker nas nadalje dosedanja dognanja sploSne in gozdarske genetike udijo, da f,enetska neu s taljeno«! oziroma mladost nasprotuje rasni delerenciaciji, ali pa je vsaj ne pospesuje, postajajo nasi pom-isleki glede biikvjne mladosti še trdo-vratnejäi, kajti o dbstoju bukovih ras spričo naših dosedanjih spoznanj, ki jih priznava tudi obravnavana razprava M. Wi-abra, ne bi mogli več dvomiti. Njihov nastanek je poleg drugih -usmerjevalnih čini tel je v odvisen zlasti od primerno dolgega filogenet-skega razvoja, tj. od radostne genetske starosti, ki j« edcvn poglavitnih pn.gojev za genetsko divergeneo. Bukvi torej za razmere na.5ega ozemlja ne bi smeli brez resnih pomislekov prepisovati značaja »najmlajšega gozdnega elemtrnta-" (Zadnja dva odstavka vsebujeta opombo M. B.) V poglavju, posvečenem isocioIoSkemu sistemu slovenskega bukovega gozda, izraža pisee mnenje, da je dozorel čas za ustrezno sistematsko razvrstitev zelo številnih bukovih združb, ki so bile doslej opisane V raznih evropskih, deželah, da bi se na ta nadin odpravile razne nejasnosti in nesoglasja, Vkljub prizadevanju nekaterih fitosociologov, da bi ohranili vsem evropskim bukovim združbam enotno ivezo In enoten red, je šel razvoj svojo pot, ki ni podprla takega stalisča, Tako so npr, prizadevanja I. Horvuta za združitev ilirskih bukovih združb v poseben red ilirskih bukovih gozdov naletela ponekod na odpor, toda ogrski litosociologi so brez oklejevanja sprejeli Horvatov o novo zvezo Fagion illyTicum. Tako poiänamo doslej v redu Fagetalia pet r^ionalnih fageitalnih zvez, med katerimi je zveza Fagion illyri-cum najznačilacjša in najbolj utemeljena, Droibljenje srednjeevropsko-aipske zveze bukovih gozdov (Pagion medio-europaeuml gre Tieizadržano svojo pot kot tudi miizb ilirskih bukovih goKdnv. Pisec izraža tehtne pomisleke proti uvrščanju vseh siovenskih Vzhodnih ALp v zvezo Fagion iUyricum, kajti srednjeevnopski in alpski eJemeaiti tam marsikje prevladujejo nad ilirskimi po številu, obilnosti in vitalnosti. Zato jih avtor razvršča v prehod med zvezama Fagion Tnedioeuropaeum in Fagion illvrtcum. Pisec nadalje zavrača domnevo G. Torrutiiiaj po kateri naj bi potekala meja med v-slovenskim-« (Fagetum praealpino-dinaj-icum) in »hrvaškim-" ali •■■pravim di-nai'sktm-" bukovim gozdom (Fagetum dinaricum) od Nanosa pa:oti Rogu in Kumu, kajti on meni, da ni upravičeno izključevanje iz območja iUrsikih bukovih gozdov obsežne planote hribovja, prostranega Trnovskega gozda. Idrijskega pogorja, Hru-šice, Škofjeloškega hribovja Isn obsežne planote Krimskega pogorja. Avtor ugotavlja, da se Je od prvih poskusov sistematske opredelitve slovenskega bukovega gozda znanje o našem bukovju toliko spopoiniio, da si ni mogoče zamišljati ene same enotne bukove združbe v rangu asociacije, kajti naše bukove združbe pripadajo celo različnim, zvezam. Glede razvrstitve naših fagetalnih združb, kof jo je izvršil >1. Börhidi, ima pisec pomislftke zlasti v zvezi s ponovnim spreminjanjem imen in sistematske vredbosU mnogih zdiiižb. Avtor nadalje ugotavlja, da je Z. Košir sicer postavil nekatere nove bukove združbe, vendar pa pri tem ni upoSteva) že dognajiih in vpeljanih enot bukove vegetacije in do njih ne zavzema staliSča. Pisec meni, da bi postavljanje novih zdi-uzb moralo sloneti na dovolj prečiščenem in usklajenem tabelarnem gradivu in opozarja na težave, ki nastajajo zaradi KoSirjcvega neusklajenega drobljenja Ii to cen oz. Študija se konča s poglavjem, kjer je podan fitosocioioški sistem naše bukove vegetacije. Razred Querco-Fagetea je razčlenjen v 3 rede, v njih je uvrščeno 11 zvez le-tem pa je podrejeno f? podzvez in 10 asociacij. ^^^ Brinar VI.OGA OGRAJE PRI GOJENJU GOZDOV Dt. h. Sovimer: "Waldbau durch Zaunschutz, Porstwiss. Forschungen 1956/7. V tujini so že dodobra analizrali äkodo, ki jo povzroča pre veli Ic s tale ž divjadi v naravno in umetno nastalih gozdovih. Tudi pri nas so te šlcode zelo občutne in imamo podobne proibleme pri ohncwi in negi sestojev. Avtor ugotavlja, da se kljub znanim težko popravljivim posledicam v Nemčiji še vedno Sirijo jnonokulture iglavcev, in to celo v sestojih, kjer je mogoča Tiaravna obnova:. Divjad se nemoteno množi tudi zato, ker so uničene zveri in je biološko ravnovesje porušeno'. Lovci trdijo, da je bilo rielcoe več divjadi kot sedaj, vkljub temu pa so se gozdovi obnavljali. To je deloma resnica. Neizpodbitno pa je, da je mnogo gozdov, kjer peža mešanost v korist listavcev, zato so tudi pašne povräinc za divjad vedno manjše. Prav v taJ^ih sestojih je naravno pomlajevanje že zaradi vpiti v a divjadi nernogoče. Tam divjad -ne objeda le listavcev, ampak todi vse vi-ste iglavcev. Zmanjševanje paSnih površin je eden glavnih vzrokov za škodljivo nesorazmerje med gozdom in divjadjo. Dosledno zmanjševanje staleŽa divjadi bi bilo prav gotovo najboljše jamstvo za intenzivnejše in ekonomičnejše gospodarjenje z gozdovi. Stalež naj bo enak normalnemu Številu divjadi, ki omogoča nemoten razvoj gozda v danih razmerah. Naravno ali umetno obnavljanje sestojev bo najuspešnejše takrat, ko bo za določeno dobo divjad popolnoma odstranjena. Tako totalno odstranitev divjadi omogoča ograjevanje, -ki pa je zvezano z veliltimi izdatki. Stroški za ograje ne nastanejo zaj-adi gozdnega gospodarjenja, pač pa zaradi neprimernega staleža divjadü Končnih donosov gozdarstva in lovstva ne moremo primerjati, ker ena panoga gospodarstva vlaga velika sredstva zaradi druge, W ji zavira prozivodnjo Na neograjenih površinah todi najsodobnejša gojitvena tehnilca ne glede na višino izdatkov ne bi mogla popraviti tistega, kar iznakazi divjad'. Rebel je Že leta 1922 dejal: "Pri bukvi in jelk: sploh ni mogoča uspešna obnova brez ograjevanja." Neloteri so se TavnaJi po tem navodilu in so dosegli nemoten razvoj sestoja. Tudi »Femelschlag" doživlja neuspehe prav zaradi vpliva divjadi. Osebki, ki kljub objedanju še rastejo, so zelo slabe kakovosti, ker so invalidi. Gošča, ki pa nastane iz takih osebkov, je zelo redka, slabe kakovosti, neustrezne mešanosti in nepravilne slojevitosti. Ograja pomeni snovanje sestoja brez spopolnjevanja, omogoča Tiavavno nase-menitev vseh avtohtonih drevesnih vrst in s tem poljubno uravna vam je meSanosti, Naravna pomladitev je navadno zelo bogata in daje sadike, ki dobro služijo za pogozdovanje v drugih delih sestoja, Taiko se zmanjšuje izdatek za ograje. Trajnejše ograje na velikih površinah omogočajo skupinsko gosipodarjenje. poleg tega pa so cenejše od ograj na malih površinah, omogočajo bolje uravnavanje mesanosti posameznih isitupin, in tudi izkoriščanje ter gojitvena dela nemoteno potekajo. Pojav hiranja in nepomlajevanja jelke, doslej še ne popolnoma razi&kan, ima \'erjeti50 vzrok tudi V objedanju in mnogokrat v popolnem uničenju jelovega mladja. Prav gotovo je, da bi se jelka drugače pomlajevala, Jtajti njeno seme je zdravo in normalne kaljivosti. Med močno razbohoteno travo in lasastim loapičarjem zelo po-gostoma najdemo tri in tudi več let stare jelldee, V gostem grmovju pa najdemo tudi po desetietjie in še starejše jelke. To ni le dokaz, da se jelka pomlajuje, ampak potrjuje tudi domnevo, da ima možnost za razvoj, če ne bi bilo njenega smrtnega sovražnika — divjadi. V mladosti na jelko ugodno vpliva rahlo zasenčenje. Na ograjenih površinah se nasemenijo tudi mehki listavci, ki so spremljevalci naših jelovih gozdov. Ti listavci so navadno heliotiti, zato prerastejo jelovo mladje in ga podpirajo .pri nadaljnjem razvoju, v živo obžrta jelka morda še nesltaj časa žvotari, vendar pa je ostalo le malo upanja na dokončno normalno rast. Vsakodnevno vidimo prenekateio propadlo jelSico, ki je bila svoj čas neätetokrat obžrta. Tako tjorej no trpj le zaradi izgube na prirastku, ampak tudi zaradi občutnega pešarija vitalnosti, ki je pri nas za jeUco najvažnejša okoln&sl. Vidimo torej, da je objedanje od idivjadi veliko boJj nevarno, kot to navadno mislimo. V čistih sestojih iglavcev, npr. bora, ki raste na osiromašenih tleh, se je pokazalo, da je za uspeSno pomladitev potrebna poprejSnja kultura avtohtonih Ijstavcev, ki ustvarjajo ugodne pogoje k a nasernenitev in za izboljšanje vastiščt\e zmogljivosti. Za uspeän© vnašaj:ije listavcev v take sestoje jih moramo ograditi, ker bi bili drugače ti listavci edina hrana divjadi. Ta ukr«p velja tudi pri .premeni čistih sestojev iglavcev v mešane sestoje. Podobno je tudi 2 listavci; javorom, hrastom, brestom ali bukvijo. Da bi bil uspeh intenzivnega gojenja večji, nnoramo sestoje ograditi, drugače bi divjad zdeseUiala mladje, to kar bi ostalo, pa ne hi bilo dosti prida. Znani hrastovi .gozdovi v Spesartu so pretežno ograjeni, in bodo ostali ograjeni, dokler se skorja na drevju ne bo oti-dila in ne bo' veČ nevarnosti pred drgnjenjem. Za nadaljni razvoj sestoja mora imeti le-ta v odvisnosti od rastiSčnega potenciala doiločeno Število osebkov. Prisotnost ditvjadi pa nam amaliči ta pogoj in s tem škoduje razvoju sestoja. Pri pomlajevanju, obnovi sestoja pomeni ogi'aja; manjše stroške m spopolnitev, pocenitev stroškov obžetve in večjo možnost za izbiro najboljših dreves. Neograjeni nasadi, ki so pod noprastainim vplivom divjadi, so pogosto popolnoma uničeni, za plevel j en os t pa je tolikšna, da se nam le z velikanskimi izdatki posreči ponovna pogo^ditev. Dogaja se tudi, da tako uničenih nasadov sploh rii mogoče več obnoviti. Iz gojtivene tehnike nam je znan način uravnavanja zmesi. Mladju, ki zaradi negativnih vplivov divjadi ali djrggih vzriokov ruiria prave zmesi, je še moč pomagati, Ogrožene Člame sestoja zavarujemo. Torej, če mladje ogradimo, smemo še upati na osnovanje zdravega sestoja s primemo mešanastjo, Divjad pa takšno oblikovanje sestoja onemogoča povsod, kjer osnovani sestoj ni ograjen. Vnašanje tujih drevesnih vrst je primerno le tam, kjer je objedanje divjadi le neznatno. Divjad zelo privlačijo vnesene vi'ste. Iluzomo bi bilo vnalane drevessnlh vrst, ki niso avtohtone, n'e da bi le-te kompleksno aU individualno (^gradili. Drevesne vrste zelo različno reagirajo na, objedanje; nekatere se kaj kmalu posuše; macesen, duglazija; druge vegetirajo in se le deformirajo: smreka, jelka in večina listavcem ter se grmasto razrastejo. Pogosto še upamo, da si bo sestoj opomogel, končno pa ga moramo veiidale likvidirati, ker nam obeta le malovredna drva. Na ta način izgubimo dragocen dolgoletni kakovostni iprirastek, sestoj pa moramo znova obnavljati. Na ograditev pomislimo navadno le zato, da bi uspešno obnovili sestoj, Ce hočemo koristnost takega ravnanja dokazati, ^a^u^amo le S prihrankom stroškov za spopolnitve. Seveda je ta korist najbolj otipljiva in takoj vidna. Vendar pa moramo upoštevati tudd optimalno jnešanost in slojevitost, ki nam zagotavljata nemoteno nego. zadostno udeležbo izbranih dreves in tudi zmanjšano tveganje pri obnovi Kadar vrednotimo vse te prednosti, potem so stroški za ograditev nepomembni, Ze samo izguba na prirastku je tolikšna., da opravičuje ograjevanje sestojev, ki se obnavljajo. Dr. Sommer je u^tovdl, da so drevesca izven ograje za 50-60% krajša. Ta nakazovalec višin pa bi bil še pomembnejši, če bi upoštevali vsa drevesca, tudi tista ki so zairadd objedanja propadla. To so le neposredne šitode, ki nastajajo zaradi divjadi na gozdnem drevju. Posredno pa škodljivo delovanje vpliva tudi na mikroklimo, jo slaibi in talto siromaši talno floro in favno; temu pa sledi d^radacija tal. Ograja bo morala torej postati pojem, n era združljivo zvezan z intenzivnim go-spodai-jenjem z gozdovi vse dotlej, dokler bo staJež divjadi za gozd nenormalen. Mešanosti in siojevitosti, predvsem pa naravni in umetni obnovi je aagotovljen Lispeh le z ograjevanjem sestoje^v, Divjad iaiik-o uniči vse sestojne stadije tja do drogovnjaiia. Obgrizovanje iti drgnjenje zmanjšuje to možnost za uspešno izbiro dobtiSi oseblcov. Maloštevilno drevje je slabo izhodišče za dober sesUij, ker ne omogoGa pravilne nege. Vse gojitveno načrtovanje postane znialiCeno in zavrto. Dobra ograja bo omogočila intenzivnejše gospodarjenje z gozdovi, ki bodo dajali kar največ najboljših sortimentov Ograjevalna tehnika pa ni povsod enaka, ker je potrebno upoštevati; način obnove se.stoja, obstoječo divjad, negovalno in eksploatacijsko tehriiko ter stroSke za ograjo. Wajvaznejäe pa je, da je ograja tako isdelana, da popolnoma zavaruje sestoj pred Ing. Franc Godi na O RAZLIČNEM VPIJVU 2vepi.OVEGA DIOKSIDA NA IGLICE DVOLETNIH KRIŽANCEV MACKSNA Scfiönöoch, H,, Dassler. H., Enderlein, H., Bellman, E., Kästner W.: "Über den unterschiedlichen Einfluss von S c h w e f e 1 d i o x y d aui die Nadeln zweijäh r ige i- Lärchenkreuzungen, Der Züchter, 34, 1964, :il2-3lS. Čedalje večje škode od industrijskih plinov v gozdovih iglavcev silijo gozdarstvo mnogih industrializiranih držav h gojenju drevesnih vrst ki bi bile proti plinom odpornejše, pri čemer pa irnajo listavci navadno prednost. V gozdovih, ki so v Nemški demokratični republiki ogi-oženi od imisijskih plinov, pa niso mogli več zmanjšati deleža iglavcev. Treba je bilo najti druge vrste iglavcev, ki bi rastišfinim razmeram ustrezali in bi bili proti krajevnim vplivom žveplovega dioksida odpornejši ko sta smreka in bor. Poseben pomen ima pri tem macesen, ker odvrže iglice ter je pri njem zato čas delovanja škodljivega iplina krajši. Od njega bi smeli pričakovati večjo odpornost kot pri zimzelenih iglavcih. V rastni dob,i leta iye3 so v .skupnem delu (oddelek za proučevanje škod od industrijskih plinov Kemičnega inštituta v Tharandtu in v Inštitutu za žlahtnjenje gozdnih rastlin Nemške akademije kmetijskih znanosti v G raupt) preizkusdli vpliv plina SO2 na iglice dvoletnih mac es no,vi h križancev na posebnem poskusnem polju v Tharandts kern gozdu. Prejšnje raziskave prvoimenovanega inštituta so že pokazale, da je japonski macesen (Larix leptolepis Gord.) proti žveplenemu diok^du odpornejši kot evropski. Križanja v rodu La rix opravljajo v dnugolmenovanera inštitutu na veliko, da bi vzgojili hibride, ki bi bili uporabni v sredogorju. Dvoletne križance so vzeli s semenskih gred in so jih posadili v lonce z enajko zemljo. 32 kombinacij je bilo od križanj v vrsti evropskega mac&sna razUČnih iprovenlenc (Poljska, Sudeti, Visoke in Nizke Ta tre, Škotska, Vzhodne Alpe in Dujiajski gozd). 22 kombinacij je büo od kj-izanj med evTopskim in dvema japonskima macesnoma neznanega izvora. Križance so -podnevi izpostavili delt/vanju plina SO^ v posebnih kabinah, kjer je mogoče trajno vzdrževati zaželeno' koncentracijo plina pod pogoji, ki niso bistveno drugačni kot na prostem. Za ocenjevanje škode so u.poraibili petstopenjsiko leatvioo. Eksponitanje je trajalo 10 do dO ur, koncentracija plina SO^ pa je bila od 0,34 do 0,73 ppm. Ugotovili so, da so bili v povprečju vseh preizkušenih rastlin hjbridi statistično stgnifikantnb odpocmejSi proti SOo kot evropski macesen. Pokazala se je zelo signi- fikantna razlika glede odpornosti med hibiidi iz križanj z dvema -raaliiinima partnerjema japonskega macesna. Trdna ali šibkejša odpornost proti žveplovem dioksidu je v x'eliM meri dednoi pogojena. Med relativno odpornimi potomci japonskega macesna so glede odpornosti precejšnje individualne in provemenCne razlike, ki vlivajo upanje, da bo nadaljnje delo s križanjem uspešno ^^ Jože Maček domaČe strokovne revije ŽUMARSKI LIST — Zagreb St: 7/8 — 1064: Ing, Petat- Ziani: Problemi gojenja koz v Jugoslaviji, Ing, Josip Safaf: Kakvost bukovega mladja, v sestojih Dinarskih plajiin. Ing. Ra-doslav Curič lin Josip Vrljičak: Nahajališča planinskega javora (Acer heldreicMi Orph,) na severovzhodnih pobočjih GoUje (SR Črna gora). Ing.. Ivo Matota: Organizacija službe urejanja gozdov ob novih pogojih intenzivnega. naprednega gozdnega gospodai'Stva, St.; 9/10 — l[»fi4: Prof. dr. Branko Kraljic. Pogoji in problematika uvajanja 42-urnega delovnega tednika delavcev v gozdnogospodarsldh orgarüzacijah in v podjetjih zla predelavo lesa. Nikola Simič; Navodilo- za miniranje štorov v kmetijstvu in gozdarstvu. Ing, Branimir Prpic; Raziskovanje zraščanja korenin poljskega jesena (Fraxiiius aingustifolia Vahl) s pomočjo radi oa leti v nega to&fora. St,; 11/ia — lBfi4; Prof, dr, Dušan Klepac: Kako je reagiral pedesetletni dnbov sestoj za intenzivno redčenje. Ing. Zvonko Car: Problemi v zvezi z vsklajevanjem interesov lovne proizvodnje z interesi gozdne proizvodnje v SR Hrvaški. Zlatko Eunjevčevič.: Novi nazori o problemu gospodarjenja z gozdovi. Tng, Ninoslav Lovrid: Določanje srednje prenosne razdalje s pomočjo težišča pri centralnem spravilu. Prol. dr. Dušari Klepec; Nova vrsta ureditvenih tabel in tarii St.; 1/3 — 1965: Ing. Josip S a Ear: 'Problem sušenja jelke in način gospodarjenja na Maceljski gori. Prof. dr. ing, Milenko Plavšič: Lesna gmota, prirastek in absolutna zrelost poljskega jesena, D r S r e t e n N i k o li č : Prispevek k proučevanju bJTJšeiija pri motornih žagah. Prof, Milan Androič; Možnoatj aa zatiranje pinijevega sprevodnega prelca z biološidmi in kombiniranimi metodami. Ing. ;:onimir To mac: Premer kot naltaaovalec sečne zrelosti Dr. Ivan M i k 1 o š Hlmera Pennaiia L. — nov Škodljivec na topolih. Ing. An kiča Pranjič: Analiza korclacije prsnega premera, premera Icrošnje, višine iji lesne mase dreves pri nekih Upih jelovih gozdov in gozdov poljskega je.sena. Ing. Mile Kamilovskl; Razmere, ki omogočajo nastanek gozdnih požarov. Ing. Katica Opalički-Mar-kovinovič: Odpornost igpsenic pinijevega sprevodnega prelca (Thaumatopoea pityocampa Schlf) proti endrinu in pantakanu. SUMAKSTVO — Beograd St.: 5/T — 1901: Ing, Djordje Nikolič: Spremembe na enoletnih mladicah Črnega bora, povzročene s tretlranjem semenja z radioaktivnim iKotopom P-32. D r. ing. Dragüljub Trifunovid: Tablice -donoiscv in prirastkov za enodobne sestoje FruŠke gore. Dr, Miloš MaksiniOVič: Pasti z vonjem go,barjevih samic l;ot element za pragnozo- naj-aščartja gobarjeve populacije. Ing, Miodrag Ignja-t o v i č : Merenje drevesnüi višin s pomočjo fotogrametrije. Dr. Radomir Lujie: Določanje strukturne stabilJiostl zemeljskih agregatov po metodi S. Henina. Ing. Kuzman Miljevič: Zatiranje gobarja iz aviona v SR Srbiji leU 1956. St: 8/10 — 1964: Dr. St&tan Nikolič: Ekcmomičnost uporabe motork pri sečnji in tzdelaivi biakovih goednlh sortimentov. Ing, Miroslav Pecovič: Prispevek k vpraäanju gopodarjenja v gospodarskih gozdovih. Dr. ing. Dragoljub T r i I u n o vi dTablice donosov Ln p-rirastkov za enodobne gabiO'Ve sestoje F ruske gore. Dr, ing, Radomir Lujič: Neltateri problenni v zvezi z dejavnostjo prol) eroziji ijn z melioracijami. Dr. ing, Albe Urbanovski; Vloga lesnopredelovalne industrijiff v ra'^oju nerazvitih dežel. Ing, Eorivoje Tošovic: Zakon o obveznem gojenju topolov in drugih mehkih liLstavcev na določenih zemljiških. Ing, Zivojin Isailovič: EvroameriŠke vrste topoJov po sredogorju. NARODNI SUMAR — Sarajevo St.: 1/8 — 1904: Ing, Vladimir Vukmirovlč in ing. Ostoja Stoja n ov i č : Telesnina in telesninski prirastek grmišč v Bosni, Dr. ing, Konrad Plntarič: Rezultati uporabe seleküvriega redčenja na območju fakultetnega vzornega gozdnega posestva »Igmaj)-', Ing. Jovan Mutibarid: Spremembe volumne teže v deblu jelke. Ing. Ahmed BiSčevič: Dimenzioniranje lotnih pregradb po obrazcu za valj, Dr. ing. Pavle Pukarek: Razis-kovanje in l^artiranje gozdnih fitocenoz jugovzhodne Bosne in Hercegovine. Ki ril Demič: Pravilen tehnološki proces predelave bukovine. Ing. Zivorad Radovanovid; Tskoviščanje in obnova sestojev črnega twra na območju SR Bos-ne in Herc^oivlne. Ing. Dušan Terzič : Pomen zelenila in drobnih vejic gozdnega drevja. St.: 9/10 — 1964: Prof. dr. ing, Pavle Fukarek: Pragozd Peručica nekoč in sedaj. Ing. Janez Pavlic: Prirastek dreves v odvisnosti od položaja v sestoju iji od velikosti! krošnje. Ing. Duško Pajič: Vloga in mesto strokovnega gozdajikega kadj-a v razvitlcu in inapi-edku gozdnega gospodai-stva SR Bosne in IJercegovine. Ing, Muris Hadžiahmetoviii: Parki in parkovski gozdovi v LR Bo.lgariji. St.; 11713 — 19fi4; Ing. Ostoja Stojanovič: Uporaba reprezentativjie me-motode pri taksacijski cenitvi gozdov. Ing Nile o Popnikola; FoiTne breze z ti-bulami'i. Prof. ing. Branis^lav Begovidi Obdobja v razvo.ju gozdarske politike in organizacije gospodarjenja z gozdovi v ZSSR, Ing. Muris Had.žiah-m e tov i 6 : Organizacija in urejanje zelenega pasu in ^larkovskih gozdov okoli Sarajeva, Dr. Pavle Fukarek; Josip Pančič in naši gozdovi. Dr. ing. Milo-rad Jovančevič: Prispevek k proučevanju variabilnosti smreke. SUMARSKI PREGI.ED - Skopje Št.: 1/2 — 1963; Dr, Milan GoguŠevski: Proučevanje taksakcljskih elementov na piramidalnem topolu fPopulus thevestina Dode) v SR Makedoniji. Dr. ing M. Zorboski : Produktivnost dela pri uporabi motorke -za sečnjo v niakem degradia'anem hrastovem goadu, Prol. dr. Z, Karaman jn ing, M. Arsovski; Velike poškodbe zaradi snega v gozdovih gorovja Kozuv—Konjak, Ing, Marko Arsovski; Skupinsko postopna metoda gospodarjenja z gozdovi (Pemelschlag). Ivan Dončev: Stanje spolnih organov pri kamenjarki v teku leta. V. M a n a-sievski: 'Pogled na realizacijo plana izvoza lesa in lesnih izdelkov v letu 1962 v SR Makedoniji. St.: 3/4 — 1963: Ing. Svetislav Radulovič: Rezultati poskusnega redčenja in nege v gozdovih Ravnega Srema. Prof ing. Ran s Em: Nahajališča borov na Korabu iri na Rudoki. Ing. Trajko Nikolovskj: Gozdne vegetacijske razmere in gozdno meliorativni probleini na planini Golak pri Delöevu. Ing. Metodie'Kostov: Snežni plazovi v porečju Hadike in njihove značiJjiosii, Ing. Tomislav Dimitrov: Poskusno odstranjevanje madežev na furnirju. Prof. dr. Ilija Mihajlov: Bit.erlichova metoda za določanje skuj^ne temeljnice v nasadih ifi nOT gozdarski inätrurnent "arcairii relaskop«. Ismail Kozličič: Obračun za skupimo delavcev pri sečnji in izdelavi v gozdu, Pro'f. dr. Milan J e ki č : Uporaiba mineralnih gnojil v go^arstvu. Bran. Pejoski: Nekatere anažilnosti tej-pentinskega olja borov iz sekcije Halepensoides. St.: 5/e — 1963: Dr. Strahil Todorovski: Poznavanje üzikalnih lastnosti cera. Dr. Zivko Pariško-: O količini lubja pri moiiki, 'Prcrl. inß. Hans Em: Kako je vplivala zima 19S2/63 na neke vrste drevja in grmoivja. Ing, Aleksander Andonovski : IzkuSnje s proi-zvodrijo sadik Jnakaterih vrst evkalip'ta in njihova občutljivost za prisotnost karbonatov v tleh. Ing. Metodie Gerasimov: Nekatere ziiačitnosti smrekovega semena s Sai' planine. Ing, Vlad» Bojadjijev: Novo nahajališče munjike na Galičici. St.: 1/2 — JSfi't: Ing. Vojislav Stojanovski: Gozdarstvo Makedonije v sedemletnem planu. Dr. ing. Z & r b o s It i ; in ing. D, K r s t e v s k i: Učinkovitost motorke »fPartner-ß-l 1« iin "Jobu-Tiger" pri sečnji v bukovem goizdu. Bran. P e j o s k i : Nov način proučevanja dinaniike cedenja borove smole. Ing. IVI i I i c a Grujoskai Razširjenoisi in pomen nekaterih važnejših bolezni v goz.d-nih drevesnicah in nasadih SR Makedonije Prol Milorad Radonjič: TeoretsJta. osnova praktične rastne funkcije in njejia uporaba. Ing Djordji Pavleski : Nekaj podatkov o izkoriščanju gozdov črnega bora na območju Poreč a. Dr, Stanoje Stanojevid in Jordan Ma.vrodiev; Prispevek k metodi za določanje skupne evaporacije z uporabo psihrometrijske razlike. Ing, Miroslav Djordjevič; Erozijski pojavi v porečju Prespansk^a jezera glede na škodo od hudournikov. St.: 3/4 — 1964: Ing. Trajko Nikolovskir Panjevd v SFB Jugoslaviji in njihova rekcaisirukcija v visoke gozdove. Prof, dr. Zora Karaman, Ing. Aleksander Serafimovskiiji ing. Nada Kise lička: Zatiranje guharja z avioni v hrastovili gozdovih pri Kumancwem in v ätipskem območju. "Prof. M i-lorad Radonjič: Nova funkcija rasti s tremi parametri in njena uporaba. Ing Stamenko Alampionaki: Izkušnje z vnašajtjem iglavcev v listnate gozdove na Karaormanli. Ing. Pavle Spirovski: Potek in problemi pri izvozu lesnih izdelkov v SR Makedoniji. TOPOLA — Beograd St.; 5/8 — 1964: D, B.: Razstava to.polo(VLh plantaž. Dr, Silvo May; Naravno žlahinjenje topolovih klonov s s;ivo in hrapavo skorjo s pomočjo topofizije. Ing Ante Krstinič; Prospevek Ic razmnoževanju bele vrbe iz semena. Dr. Bi'antslav Jovanovič in ing. Aleksandar Tueovič: Prva generacija imbridiranih črnih topolov v ükoüci Kosovske Miti'ovice. Michele Seka win: Obrezovanje topolov — ekonomsJco opravilo. Ing. Iljja Knezevič: Uporaba herbicidov pri gojenju topolov. Ing. M i tar Djonovič: Poizkušna izddava vžigalic iz Štiriletnega topola I—2H, Ing. Jovan Mar ko vid: Možnost uporaba ročjie Itj'ozne žage pii izdelavi gib in' potaknjencev. Ing. Svetislav Raduiovič: Razvoj zelene duglazije na Avail, St.! 9/10 — 1964: Ing. Daoilo Nikolič: V zvezi z zakonom o obveznem gojenju topolov in mehkih listavcev. Ing. A. K rs tin i č in dr M. Vidako-vic: Prispevek za rešavanje problema gojenja bele vrbe. Dr, Branislav Jovanovič in ing. Aleksander Tucovlč: Pojav enodomnosti hermafrodii-nih cvetov pri nekaterih hibridnih tapoUh. LES — Ljubljana St.: 7/8 — 19()4: Ing, Stjepan Surič; Ekonomska, povezanost gozdarstva in lasne industrije. Ing, Lojze 2umer: Integracijska alternaitiva, Ing, Alojz Vovnlk: Kooperacija med celuloanb in Žagarsko ijitjustrijo — Švedski način žaganja Iglavcev, Ivan Mrak; Nekiij novosti v transportniii napravah za naäe žagarske obrate. Ing, Damjan VindŠnurer; Modrenje lesa rdečega bora — v7.rt>k večjim težavam v primarni predelavi. Prof, Andrej Česen: Poklicni profili v lesni itidustriji. St.; 9 — 1964: Arch, France Be r lic; O petem mednarodnem lesnem sejmu v Ljubljani, Ing. Viktoir Fiolič; Vprašanje polnil v sintetičnih lepilih. Ing. Viktor Reibolj ; Horizontalna hlodovna tračna žaga v novi izvedbi. St.; 10 —■ 19f)4; Ing. DuSan Dobnik; Uvajanje 42-um'ega delovnega Ledna v žagarski proizvodnji. Ing. Lojze 2umer; Prvih -deset let industrije ivernih pl-o^č. SL: 1/2 — 1965: Jože Vadnjal: Vloga tebriološko-ekonornskih zakonitosti v lesnem, gospodarstvu. Ing. Lojze Žumer; Rarvojne t&ndence in perspeiktive evropskega lesnega gospodarstva do leta 1975. Dr. Anton Prijatelj: PO'klicne zastrupitve v lesnoindustrijski dejavncvsti, Franc Sepec in Lojze Leb: Ob äesidesetletnici. obstoja fcovaiTe »Stol« Kamnik. Ing. Oskar Jug; 10 let sodelovanja Biroja za lesno industrijo v Ljubljani pri izgradnji slovenske lesn'e industrije. DRVNA INDUSTRIJA — Zagreb Št..; 5/6 — 19SJ: Ing: Franjo Stajduhar: Pogoji za žlahtnjenje ivernih plošč. Ing. Stanko Badžuni Natančnost merjenja vsetiine vode v lesu z elekričnim instvurnentotm "hygiximeter HD-R 30-". Mlloä Račit: Vzroki ^a rde-čilo na lakiranih površinah. St.: 1 — 19(14; Mag. o e c. Anton Denona: Tnt.erni uCinki v industrijskih podjetjih. Miloš Račič: MočUa za les. Ing. Jovan MutLbarič; Uporaba vrbe in topole v luč.t naše starejše strokovne literature, St.: 8 — IflfU; Ing. Vladimir Giesinger; Impregnacija lesa .po metodi napajanja z volmanilnimi solmi. Dragutin Murko; Določanje sestave sredstev za zažčitO' lesa s pomočjo papirne kmmatografije. St.: 9/10 — 1964: Ing. Zvonimii- Ettinger: Organizacija tehnične kontrole v iinalni proizvodnji. Dragu tin Murko; Uporaba jelovega lubja za proizvodnjo tanina, V. Solaja; Industrija pohištva v Zahodni Nemčiji. Ing, Krum Angelov; Industrijska predelava lesa v SR Makedoniji v obdobju med dvema vojnama. O i; o Silinger: Opažanja z letošnjega zagrebškega velesejma, St,: 11/12 — 19Ö4: Ing, Božidar Petrič; Mikroskopska identifikacija pomembnejših domaČih in pri nas kuULviranih iglavcev. Ing. Mjlan Kovačevid; Primerjalno raziskovanje vpbva treh hidrofobnih sredstev pri izdelavi ivernih ptosč iz bukovine. Dr. ing. Marijan Brežnjak; Pomen kvajititativnega izkoriščanja hlodov in sodobni trendi v žagarstvu. ^ IZ ZGODOVINE NAŠIH GOZDOV DOLENJSKI GOZDOVI V TEEEZIJANSKEM KATASTRU (Nadaljevanje) PosesrVD Skrljevo je imdo 6 malih goadicev po nekaj desetin semjev dnlgiln in toliko širokih. En gozdič je bil hrastov, Ker pravih goidov ni bilo, je posestvo dajalo gospostvu Svibno 3 goldinarjev za pravico do drv. Podložnikov je hilo 78; 55 je imelo po nekaj desetin kvadratnih sežnjev obsegajoče gozdne parcele, Po napovedi posestva so se z drv mi preskrbovali iz kmetijam pripadajočih gozdnih dele?.ev, torej so poleg navedenih malih go2dnih paj-cel imeli še druge, mogoče skuipne gozdove. Podložniki v St Rupertu, IJ po številu, niso imeli gozdov in so drva ter steljo kupovali. Posamezniki so dobivali les proti dajatvam od drugih domitiijev. Posestvo Grič je imelo skupaj z Ijanšprežom z bukovjem zaraščen gozd. Ker ga zaradi oddaljenosti ni moglo izkoriščati in ne i!', njega kaj prodati, je moralo Lanš-prežu za drva dajati letno 12 memiltov ovsa. V lariSpreških in mirenskih gozdovih je sekalo les za ograje. V lastnem goadu je bilo malo gradbenega lesa in lesa za orodje. Od 6 podložnikov so 3 imeli gozdne »parcele. Dva sta dobivala drva iz svojega gozda, od kod pa ostali, se iz napovedi ne vidi. Dvor pod St. Jurijem je izkazoval bukov in smreltov goadiS v izmeri 25 kvadratnih sežnjev ter hrastov in bukov gozdič z raznim grmovjem v izmeri Iß kvadratnih sežnjev. Drva, gradbeni les in les za ograje je imel po svoji napovedi iz lastnih gozdov. Zalo je verjetno izkazan njihov obseg napačno, tj. dosti prenizko. Podložnikov je imel dominij 9; štifje so imeli gozdove, iz katerih so se preskrbovali 2 drvmi. Gradbeni leS so kupovali. Trije so imeli pravico do drv v gozdovih gospostva Slatna, kateremu so dajali gozdno pravdo po 3 mernike ovsa. Posestvo ali dvor Klevisče je imel mal bulcov go7,d v obsegn četrt ure Zä. h st je in steljo ter komaj za drva. Od 13 podložnikov je bilo 7 gozdnih posestnikov. Obseg gozdnih parcel je delno naveden v streljajih. V gozdovih je prevladovala bukev; nekaj je bilo gaibra. Trije podložniki so se os^krbovali v svojih gozdovih, za 6 je navedeno, da so di'va dobivali iz dominikalrega gozda, čeprav je bil tako majhen, da je bilo drv komaj dovolj za lastnika. Štirje podložniki so drvarili proti dajatvam V gozdovih drugih gospostev. Po splošni opombi v rektifikacijskih dominikalnih spisih so pa morali podložni ki les večinoma kupovati. Napovedi torej v tem pogledu niso brez protislovij. Posestvo Zavrli je imelo majhen bukov gozd pod gradom, ki se je raztezal pol ure na okrog. Ta gozd je dajal potrebna drva, gradbeni les pa je bilo treba kupovati. Od 33 podložnikov je 10 imelo lastne gozdove. Obseg gozdov, bili So bukovi, je naveden deloma v streljajih ali lučajih, deloma s časom. Od podložnikov brez gozdov so dobivali nekateri drva iz skupnih gozdov, drugi so jih kupovali, le eden je bil do drv upravičen pri gospostvu Svibno proti plačilu 1 goldinarja. Posestvo Turn je imelo 5 bukovih gozdov, ki niso dajali drugih koristi kot drva za domačo potrebo Pred leti je bilo v enem gozdu zasajenih fiekaij hoj, ki so šele doraSčale. Gradbeni les in skodle je bilo treba kupovati. Majhen fužinar pri Smart-nem je proti plačilu 3 goldinarjev in 34 Irra j carjev smel staro vrhov je in .podrtLlte uporabljati za oglje. Na gozdnih pravdah je dominij napovedal približno 6 goldinarjev dohodka. Od 194 podložnikov je 96 imelo gozdne parcele. Drva je veČina dobivala iz skupnih gozdov, le za 29 podložnikov je navedeno, da so jih kupovali Dvor Cerkno je imel precej oddaljene bukove gozdove, v katerih je pcsestvo Mala Loka imelo pravico drvarjenja. Podložnikov je bilo Iti, 5 je imelo gozdne parcele, ki so jim dajale drva, Ostali so drvarili v dominikalnih gMdovih svojega zemljiškega gospoda. Imen je župnije St, Rupert je bilo brez dominikalnih gozdov. Od 10 podložnikov je 7 imelo gozdove, v katerih so se oskrbovali z drvmi, steljo in lesom za ograje; tisti brez gozd-ov so dobivali drva v tujih gozdovih proti plačilu. Gradbeni les in les za orodje so vsi kupovali. Dvor Zagorica je imel 3 gozda, v enem so rasli hrastij smreke, bukve in grmičevje, bil je 6 streljajev dolg in toliko tudi äirok, v drugem je bilo hrastovje in bukovje. Gozdova sta dajala dn/a, gradbeni les, sLeiJo in listje. Podložnikov je bilo 14; dva sta imela gozdova, streljaj široka, poldrug streljaj dolga, kjer sta se oski-bo-vala z drvmi in steljo. Podložnlki brez gozdov so drvarili v dominikalnih goisdovih; v njih so sekali tudi les za plotove. Gradbeni les so kupovali. V gozdu posestva Zapuže je prevladovalo bukovje, nekaj je bilo hrastov ja ter raznega grmičevja. Gozd se je mogel obiti v četrt ure. Na zemljiSfiu, kjer je bilo mlado hrastovje^ največ pa grmičevja aa plotove in listja za steljo, je bil prej vinograd. Od 11 podložnikov so trije imeli male gozdove v obsegu Četrt ure; v njih Je bOo največ bukovja in le malo hrastja. Zupan v Tihaboju je imel 2 hrastova gozdiča, ki sta dajala le listje, za gradbeni les še nista bila sposobna. z drvmi se je zalagal iz soseskinega skupnega gozda. Posestvu je pripadalo grmišČe za vinogradniško kolje. Davčni okraj Žužemberk Na oömoifiju tega oJcraja so bili domini ji; gospostvo Žužemberk, župnik in cerkev na Krki, Župnišče v Žužemberku ter posestvo Kravjek (11). Pod gospostvom Zužemberlt so hili ot>sežr7L go^idovd. Največ so bili bukovi, bilo pa je v njih tudi hrastovje in cerovje ter nekaj smrekovja, Tostran Krke so omenjeni gozdovi nla hribovju Kremenjek, Brezov vrh, Osrejdek, Kozjel^, Ostra vrh, Zalisec, Lačen grič, Lipovec in PleSivica, na drugi strani Krke pa pri lipju, Ple^ivec in pod Sv. Petrom, Nekaj go?)dov mi bilo mogoče lokal izira ti. V gozdovih so- imeh žu-žemberški podložni ki polomke in suho drevje za drva brezplačno, tuji podLoi^iki pa proti dajatva.m, töda le po milosti gospostva. Pri pri.sta™ Kozjek sta tala ie za listje 2 gozdiča v doJžini in Širini enega streljaj a. Pod gospostvom je bila vodna žaga. Oglje so žgali le za potrebe trških kovačev. Obsežna zemljiška posest gospostva je ležala v glavnem na območju Suhe krajijie med Malo goro in Tsmesraico, segaila je v precejšnji meri v soscdjijj davčni okraj Trebnje ter delno tudi v ofcraj Iluperč vrh, nekaj desetin podložnikov jo je imelo v Beli krajini (davčni okraj Krupa), V 77 naseljih je bilo 756 pcdloOTikov, od teh je 426 imelo gozdne parccde. Njihov obseg je le deloma naveden v sežnjih. ?Javedbe kažejo, da so pogosto obsegale nekaj desetiri, bolj redko^ nekaj stotin kvadratnih sežnjev. Te gozdne parcele so največkrat označene kot deleži skupiiih zemljišč; bile so predvsem grmišča, kjer so dobivali listje. Izjemoma je navedena virsta drevja; bukesv in hrast se omenjata v emaki meri. Velika večina podložnikov, nad 600, ^e je oskrbovala z drvmi v gozdovih svojega gospostva na splošno bre5:^>laČno, le v nekaterih vaseh proli dajatvam. Smeli so jantiati iz gozdov tudi gradbeni les, vendar so morali sečnjo prej prijavi'ti. Okrog 40 podložnikov je drvarilo v čušperških gozdovih, za kar je TOorai vsak gospodar dajjati letno enega kopuna. Nekaj podložjilkov je dobivalo drva v gozdovih lanspreškega in ru-perčvrškega gospostva, okr(^ 80 podložnikov je drva kupovalo. Župnik iii cerkev na Krki nista imela gozda in tudi ne gozdjie pravice Drva sta dobivala v čuSperSkem goadu proto dajatvi 8 mernikov ovsa in para kopunov. Gradbeni les in les za orodje sta kupovala v Ljubljaw, Od 76 podložnikov na območju med Krko i» Žužemberkom je 11 imelo gozdove. V lastnih in skupnih, gozdovih se je preskrbovalo 7 podložni t OiV. Večina je di-varila v zužemberžkjh in čušperških gozde vi h, največ proU dajatvam v ovsu, neJtateri sO' idajaU tudi proso, kopane in laäi. Poi napovedi je 6 podJožnikov cirva kupovalo ali si jih je izprosilo. Župnišče v Zužen^berku je bilo brez gozdov; po em napovedi je gradbeni les kupovalo, drva pa dobivala v knežjih, tj. luiemberäkih gozdovih brez vsaJ^e dajatve, pO' di-ugi je moralo ves potrebni les, tu.di drva, kupovati. Ta domlmj je imol v ok&llci Žužemberka iji Dobm/iča 72 podložnikov; Štirje so imeJi gozdne parcele, dvema je gozd dajal tudi drva, dvema le listje, VeČina ostalih podtožnikov je drvarila v žužemberških gozdovih, 15 brezplačno, drugi proti dajatvam, v ovsu, kopunäh ali denarju; štirje so se oskrbovali v pleterskih pl'Oti dajatvam (oves, kopunii, denarj, dva pa breaplačno v sosesknrih gozdovih. Pri posestvu Kravjek je bilo- 6 gozdov, trije bukovn, trije hrastovi; eden lOTined teh je bal prav majhnega obsega, v njen\ je bilo le 30 hrastov. V teh gozdovih se je oskrboval z drvmi tudi grof Blagaj, lastinik bližnjega donmmja. Od 36 podložnikov, 7 jih je bilo v naseljih ruperCvrSltega okraja, je bilo 19 gozdnih posestnikov, ki so se z drvmi oskrbovali v lastnih gozdovih. Neskaj. 5 po Številu, jnh je drva dobivailo proti dajait\'am v ovsu ih deinarju iz ruperČvrskiih goedoeden. Večina je imela pravico do drv v buJiovih gozdovih svojega gospostva brez dajatev. Nekateri so imeli pravico do paše, listja in stelje. Podložniki Štirih vasi so dobivali les v gozdofirih domiitLja RekStajn, ta pravica je bila za dve vasi brezplačna, dve vasi sta jo imeli proti dajatvaTvi. 2a dva podložnika je omenjeno, da sLa se oskrljovala z lesom v gmajni. G-ospostvo Svibno je imelo S gozdov, med temi tudi Jatno. V gozdovih je bilo predvsem bukovje za drva, hrastovega lesa je bilo le malo. Smrekov gradbeni les je kupovalo na Savi (cd Slaparjev), Od lesa je prodajalo le hra.stove skodle. Pod gospostvom, ki je segalo nekoliko tudi v mi renski okraj, je ibilo 74 podložnikov v 11 ■naseljih. Gozdne parcele, vse so o-ma-čeme kot grmišča, je imelo 32 podložnih posestnikov. V svojih gozdovih se je oskrbovalo z di-vmi 16 podložnikov, 47 jih je dobivalo brez dajatev iz gozdov gospostva, 7 jih je kupovalo, ederi si jih je izprosil, za dnige Hi podatkov. Imenje pri Radečah, ki je pripadajo ljubljanskim avguštincem, je imelo pri svoji pristavi gozdič z majhnim bukovim drevjem in grmičevjem. Tz njega sta se oskrbovala z drvmi pristava in viničar v Krškem, s kol jem za vinograd pa lastnik sosednjega domiiHija, Imenje je imelo pravico do di'V za svojo hišo v Radečah v gozdovih posestva Dvor, Podložnikov^ je bilo 36, vsi so imeli svoje gozdne parcele. Širina parcel je navedena v sežnjih. Gozdna zemljiSča so označena kot grmiŠča, v njih so rasle bukve, breze, hrasti, vrhe, ponekod tudi brinje in leskovje. Drva in les za ograje so povečini dobiva!i iz kmetijam pripadajočih gozdnih deležev, v eni vasi so jih kupovali pri posestvu Novi grad Župnik in župna- corkev v Loki nista izkazala nobenega gozdnega zemljlšEa; v napovedi je pripomba, da v vsem lokoliäu ni pravega gozda. Podiorniki tega dominija, 7 po številu, niso imeli ne iastnih, ne skupnih gozdov. Z lesom so se oskrbovali proti dajatvam iz gozdov bližnjih dominijev Dvor .in Novi grad, Zupnišče In župaia cerkev v Božtanju sta bila brez gozdov, lea sta dobivala iz gozdov bostanjsfcega gospostva. Tudi 9 podložnikov tega dominija ni imelo gozdov. Z lesom so se oskrbovali v gozdovih Bustajma, Srajbarskega turna in RekStajna, nekateri brezplačno, drugi proti dajatvam aJi tlaki, Zupna cerkev v Radečah s e>odruzriicami jrsi imela gozdov in tudi ne gozdne pravice, les je biio treba kupovati. Od 10 podložnikov je bilo (i posestnikov gozdnih parcel; največje so merile 400 sežnjev. V teh grmiščih, ki so ponekod služila tudi 2a pašo, so razšle bujtve, breze in hrasti, deloma pa le bukovo grmovje. Z drvmi in lesom za ograje so se oskrbovali največ pri posestvu Hotemež proti dajatvam V ovsu, 2upna cejikev v Svubnem s podružnicami ni imela gozdov. Vseh podložnikov je bilo 21, od teh je 13 imelo gozdne parcele, katerih obseg je naveden z nekaj desetinami sežnjev. Kot gozdno drevje so omenjene: buikev, breza ter raznO' grmovje. Z di-vmi so se oskrbovali deloma v lastnih gozdovih, deloma pri dominijih S^-ibno in Gomila proti dajatvam; nekateri so jih kupovali. "Pri posestvu Hotem.ež ni bilo izkay^nih gozdov, pač pa na pašnikih nekaj sežnjev bukovega drevja. Od 27 podložnikov so 3 imeli go-Kdne parcele. Kljub temu, da dominikalni gozdovi niso bili izkazani, je v napovedi rečeno, da dobivajo podložniki drva in les za ograje proti dajatvam v gozdovih tega posest-va. Tudi pri podJožnikih sosednih dominijev je večkrat omenjeno, da so se oskrbovali v gozdovih paaeslva Hotemež, Posestvo Gomila je v svoji napovedi navedlo dva gozda s pripomtjo, da zadostujeta komaj za drva Glede podložnikov je navedno. da svojih gozdov nimajo in da dobivajo ves les v gozdovih gospostva proti dajatvam, ki so odvisne od količine. Po napovedih rustikalnih zemljiSč je bilo pri +em doiruniju 60 podložnikov, z izjemo žestih vsi posestniki gozdnih zemljišč. Od gozdnih posestnikov je 35 imelo za svoje potrebe dovolj lesa v lastnih gozdovih, di-ugi so ga kupovali ali rial ovil i v Savi. Na- vedbe v domin Skalnih in rustikaJnih napovedih si Lore j glede preskrbe lesa prJ pod-ložnikih med seboj nasprotujejo, Napoved poiseslva Dvor pri Radečah navaja štiri manjše gozdove z dolži-no največ 50 sežnjev. V gozdovih je raslo bukovje, breaovje .in grmovje; iz njih se je posestvo oskrbovalo z drvmi. Pravico do lesa je ime! avgušUnski samostan v Lijubljani za svoje inienje v Radečah, Od 73 podložnikov je 20 imelo gozdove z bukovim in brezcrvim drevjem. Kot kažejo navedbe v sežnjib, so bile gozdne parcele le majhnega obsega. Od podloSnikov se je 18 oskrbovalo z drvmi največ v svojih deležih skupnih ßozdo'v, isto število je drva kupovalo., di-ugi so jih dobivali iz gozdov svojega domi-nija ter dominijev Hotemež, Wovi grad in Svibno, deloma brezplačno', deloma proti dajatvam. Posestvo Novi grad je imelo 11 go-zdcfv, največ bukovih; sred>nje starega in mladega hrastovega drevja je bilo malo. Brezovje, ki so ga uporabljali za obroče pri sodih, je zadostovalo za lastne ptrebe. Tudi raznega grmičevja za ograje jn za st^jo je bilo dovolj. Ni pa bilO' v gozdovih sin rek in macesntov Gozdovi so imeli obseg poldrugo uro' hoje, Podložnikov je imel dominij 21, z lesom so se oskrbovali največ v dominikalnih gozdovih. Ua.v&ni okraj Krško V okraju so bila gospostva Krško, Hekštajn in Srajbarsld turn ter drugi dominiji: župnišče Raka, kaplan — zgodnik v Krškem, župnišče v Leskovcu, meščanski špital v Krškem, posestvo Raka, posestvo Velika vas, Strassoldovo imenje v Krškem, posestvo Impotca, poses h'o Radelj ca, posestvo Nemška vas, posestvo Dolenje Hadovlje in mesto KrŠlfo (15>. Gospostvu Krško je pripadalo 6 gozdov; označena sta njihova lega in obseg v sežnjih. Gozd Vrbi na pri Srednjem Marofu, zaraščen s topoli in gcm&vjem, je bil 340 sežnjev dolg in 112 Širok. Pri Pristavi v CreteSu okrog gradu je bi gozd z raznim lesovjem, največ bukovino, v izmeri 2100 krat 560 sežnjev. Proti Lomnu je bil deloma hrastov, deloma bukov gozd v dolžino 800 in v širino 430 sežnjev. V župniji Leskovec poleg krakovskega Eozda je bil hrastov goad, dolg 215 in' širok 900 sežnjev ter bukov gozd, 360 sežnjev dolg in 770 širok. NajveSji gozd, tudi bukov, je bi) v župniji RaJta, segal je 390O sežnjev v dolžino in 2240 sežnjev v širino. Gozdovi tega gospostva so bili zeLo obsežni, zavzemati ,10 skupaj ok. 4000 ha. Kljub tako velikim gozdovom je gospostvo, kot navaja v svoji napovedi, gradbeni les kupovalo, ker so biii goadovii pretežno hultovi, drevje pa ni bilo visoke rasti, Podložnikov je imelo 198, polovico okrog Krškega, ostale med. Cerkljami in Kostanjevico, tako da je segalo nekoliko tudi v ta okraj. Le dva podložnika sta imela gozdni parceli, eden je imel na njej leskovje za vinogradniško kolje, drugi je dobival 20 voz lesa za lastne potrebe. Drva in povečini tudi gradbeJii les je 95 podložnikov dobivalo brezplačno v dominikalnih gozdovih s.vojega gospostva; skoraj vsi so imeli tudi pravico paše in s tel j ar jen ja. Od ostalih jih je 2S drvarilo v skupnih, od gospostva jim odka^Lanih gozdovih, 20 na lastnih gorskopravnih zemljiščih, 16 proti dajatvam v gozdovih sosednih go-sposlev (samostan Kostanjevica, Brežice, Mokrice, 2umberk); 35 je drva kupovalo. Kot prodajalci drv se omenjajo tudi žumberški Vlahi, Gospostvu RekStajn so pripadali äürje gozdovi, razen teh je imelo, še gozdove skupno s posestvom Impolca. Vii gradovi so bili bukova. Podložnikov je bilo, 6fl, od teh je 12 iinelo gozdne parcele, na katerih j® raslo v glavnem kostanjevo ^revje. Vsi so imeU pravico dr\'-arjenja, nekateri tudi steljarjenja v gozdovih gospostva, aa kar so dajali gozdno pravdo v ovsu, kokoših in vinogradniškem koiju. Gospostvo Srajbarsld turn je imelo več gozdov; za štii-t je naveden obseg v sež-njih. 'Proti Leskovcu je bil hrastov gozd; v svetokriški župniji so bili trije gozdovi, prvi, kcisLanjev t, nekaj hrastovja, je meril 1590 sežnjev v dolino iri 1340 sežnjev v ši-riJio, drugi ravno tak, je bil 580 sežnjev dolg in 520 Širok, tretji, z rajinim drevjem, je bil 570 sežnjev dolg in 550 äirolt. V enem gozdu je bilo bukovje, redko hrastovje ter razntoi grmovje, 2a gradom se je raztezal gozd z raznovrstnim drevjem od Save proti vinogradom Mladina do pot.aka pri Loki in proti Leskovcu. Končno je pripadal Rospostvij še hrastov gozdič Gaj, .do!g 250 in širok 180 sežnjev. Zemljiška posest tega gospostva je ležala približno do polovice v kostanjevi-škem okraju, V več kot 60 naseljih je bilo 443 podloinikov, med njimi 65 posestnikov gozdnih parcel, ki so bile le manjSega obs^a, po nelcaj desetin ali stotin kvadratoih sežnjev. Na njih je razen hrasto-vja raslo kostanjevo drevje in leskovje. Med koristmi, kL so jih dajale, je omenjeno zlasti vinogradniško kolje. V lastnih in kmetijam pripadajofiih gozdnili deležih se je z lesom oskrbovalo 24 podložnikov, 191 v gozdovih Šrajbaz-skega turria, 118 v gozdovih drugih gospostev, zlasti v k-ostanjeviSkem gozdu Krakovo, trije v skupnih gozdovih; 107 js drva kupovalo, med drugim tudi od žumberških Vlahov Velik del podložnikov se je oskrboval s potrebnim lesom ia več virov in ne le iz eri^a, Za drvarjenje v gozdovih tujih gospostev so podložniki dajali oves, kopune Ln denar ter opravljali raano tlako. Zupnišče v Raki ni imelo gozdov in ne gozdne pravice; po posebni milosti je smelo zz lastne po t rabe jemati za drva polom k e v gozdovih Sraj barskega turna. Podiožniki niso imeli gozdov. Drva in drug les so kupovali. Kaplan — zgodnjik v KrSkem je bil brez gozda. Njegovih B pmJl&žnikov je imelo kmetijam pripadajoče, največ kostanjeve, gozdove, v katerih so dobivali le listje. Drvarili so v skupnem gozdu, od koder so jemali po ö vozov drv, 20 voaov je moral vsak Se dokupiti, Župnišče V Leskovcu in vseh f56 podložnikov je bilo brez goadov Tudi skupnih gozdov niso imeli. Zupnišče je drva kupovalo; 31 podložnikov jih je dobivalo v gozdovih drugih dominijev (ko^tanjeviški gozd Krakovo. Srajbarski tum, IVIokricel proti dajatvam, največ v ovsu in kopunih ali tlaki, 30 je drva kupovalo, tudi od lum-berških Vlahov, 6 je drvarilo v skupnih gozdovih dmgih sosesk. MešCanski špital v KrSkem ni imel gozda, prav tako ne njegovih S podložnikov, ki SO' di-va kupovali največ od podloižnikov Srajbarskega turna za denar. Dajali so jim zanje tudi perutnino ali opravljali dninarsko delo. Posestvo Raka je imelo gozd, iz katerega je dobivalo le drva; ostali les je kupovalo, in sicer gradbeni les v Krškem na Savi, kamor je prihajal iz Štajerske. Podložnikov je bilo 83, le eden je imel parcelo grmiSŽa. Navedbe o pteskrbi z drvmi so pomanjkljive in deloma nejasne, V kostanjeviških gozdovih je dobivalo drva in paslo živino 15 podložnikov, za to so morali dajati ajdo in kopune ali opravljati tlako. Drva je kupo^-alo 34 podložnikov, drugi so jih menda dobivali predvsem iz skupnih gozdov. Pri nekaterih je le navedba, da imajo drva za dom, ni pa povedano, od kod. Pri posestvu Velika vas je bil le majhen gozdič in je bilo treba drva delno kupovati, Gradbeni les iz Štajerske so kupovah ria SavL. Od m podložnikov je 12 imelo gozdne deleže, v katerih so- se oskrbovali z drvmi. Za to je vsalta kmetija dajala dominiju 12 mernikov pi'osa in 12 mernikov ovsa. V kostanjeviškcm gozdu Krakovo je proti dajatvam v ovsu in kopunih drvarilo 19 podložnikov, 14 v skupnih gozdovih, za kar so morali dajali svojemu dominiju oves in proso, 20 je drva kupovalo od Srajbarskega turna. Gradbeni in drugi les so kupovati deloma od Štajerskih spla-varjev na Savi. Strassoldovo imen je v Krškem je imelo 13 podložnikov, dva sta bila posestnika gozdnih parcel; ena je bOa obraSčena z bukovjem in leskov jem, druga z vrbami in topoli, 2 di-vmi so se zalagali v gozdu Vi'bi na, nekateri tudi z lesom, ki ga je do-našala Sava. - Pra posest\u Impolca sta bila dva gozda za domače potrebe. Podložnikov je imelo 6Q, med njimi 59 gozdnih posestnikov. V lastnih gozdovih se je z drvmi oski'-bovalo 20, v skupnih 41 podložnikov Posestvo Kadelca je imelo tri gozdove z bukavjeni in grmovjem, ter dva hfastova goadova^ kjer ie tudi bilo mnogo grnnčevja, Gozdovi so dajali predvsem drva in listje 1:er Je malo gradbenega lesa, (Nadaljevanje bo sledilo) Dr. Vlado Valenčic PREDPISI ODLOČBA VRHOVNEGA SODIŠČA SRS O PRAVICI GOZDARSKO-KMETIJSKE ZADRUGE DO ZAGANJA HLODOVINE (Sodba Vrhovnega sodiSCa SRS z dne 22. 3. 1S63, U 600/62) Tržna inšpekcija oddelka za gospodarstvo in komuWalne nadeve občinskega ljudskega odbora je dne 9. 4. 1962 izdala odločbo, s katero je tožeči stranki go^darsko-kmetijski zadrugi začasno prepovedala opravljanje žaganja hlodovine za. blagovni promet in izvräevanje storitvenega žaganja za potrebe individualnih kmečkih gospo-dai-stev na obratu C, in prepovedala prodajo žaganega lesa, Po 2, toČkt dispozitiva je bila izrečena začasna prepoved teh dejavnosti od dneva prejema odločbe pa do roka, ko si tozeca stranka preskrbi sklep pristojnega sodisča, s katerim je potrjena registracija v I, toč dispozitiva navedene gospodarske dejavnosti kot poslovni predmet gospodarske organizacije. Zoper to odločbo se je tožeča stranka pritožila na seki-etariat izvršnega sveta za trgovino in turizem SRS, ki pa je pritožbo zavrnil; v 2, toč, dispo7it!va pa je spremenil prvostopno udločbo v tem smislu, da začasna prepoved traja 30 dni od vročitve odločbe in da si mora tožeča stranka v tem roku preskrbeti od selcretariata izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo privolitev, da sme primarno predelovati les in da sme trgovati z žaganim lesom. V tožbi zoper 1o odločbo je tožeča stranka uveljavljala, da so dejanske okoliščine v nasprotju s spisi. Poleg tega pa je iz ugotovljenih okoliščin napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja in da je kršen tudi materialn oprav ni predpis. Podlaga za opravljanje dejavnosti tožeče stranke — za kupovanje gozdnih proizvodov zaradi predelave in za obratovanje polnojarmenskega obrata je v odločbi državnega sekretariata za gospodarstvo z dne 20, 12. 1954 Po tej odločbi ima tožeča stranka pravico odkupovati žagarsko hlodovino za lasLni obrat in za obratovanje polnojarmeniškega žagarskega obrata za blagovni promet. Na podlagi te odločbe so bili opravljeni ustrezni vpisi v zadružnem registru in so bili v letu 1961 na podlagi dopolnilnih odločb Sekretariata izvrSnega sveta za kmetijstvo LRS glede na zadružna pravila potrjeni z odločbo občinskega ljudskega odbora iz istega leta izpopolnjeni Končno je bil na podlagi sklepa okrožnega gospodarskega sodišča z dne 28. 9. 1962 pod Opr, št. zadr I-lIa/lK z dne 3, 10 1062 na podlagi že citirane odločbe iz Jeta 1B54 vpisan tudi predmet poslovanja za odkup žagarske hlodovine za lasLni obrat in za obratovanje polnojarmeniškega obratovanja za blagovni promet. Po prejemu izpodbijane odločbe je tožeča siranka z novo odločbo z dne 13. 9. 1962 toženo stranko opozorila na pomote v 3. odst, obrazložitve v izpodbijani odločbi. Pojasnila je, da ne gre za dve različni žagi, namreč za polnojarmeniski žagarski obrat s sedežem v S. in žago venecijanko S sedežev v Č., kakor bi se to moglo razumeti v tej obrazložitvi, artipak da gre za eno in isto žago, in to za polno-jarrneniäki obrat v C, in da se citirana odločba z dne 2Q. 12, 1954 nandša prav na ta obrat, opremljen s pol noj armen i kom, in da je sedež zadruge v S, Tožena stranka je izpolnila vse pogoje za dovoljen» obratovanje obrata v C, tako po zakonu o gozdovih kakor tudi po vseh izvrSilnih predpisih in je njena dejavnost pravilno registrirana v zadružnem registru. V odgovoru na tožbo je tožena stranka vztrajala v celoti pri izpodbijani odločbi in äe navajala, da je v konkretnt upravni stvari spor nedopusten, ker po 110, členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov zoper odločbe državnih, organov, izdsne v izvrševanju nadzorstvene pravice po določbah te uredbe, ni mogoč upravni spor. V konkretnem primetii gre za odlofibo tržne inšpekcije, id je bila izdana v nadzorstvu nad poslovanjem tožeče stranke. Ta odločba je bila izdana, ker je tožeča stranka odlok o posebnih pogojih za ustanavljanje podjetij na področju gozdnega in lesnega gospodarstva (Ur, 1. I.RS, S t, 27/57), KrSeni republiški predpis pa je bil i^dan na podlagi pooblastila 14 člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov, 2ato se po rnneifju tožene stranke mora pri reSevanju sporne zadeve upoštevati 110, člen cit uredbe. Vrhovno sodišče SRS jp tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo iz tehle razlogov: Izpodbijani ukrepi bi naj po določbi prvostopnega in drugostopnega organa temeljili na 5. in 8, tč, odloka o posebnih pogojih ustanavljanje podjetij na področju gozdnega tn lesnega gospodarstva (Ur, 1, LRS, Št. 27/57) v zvezi s 80. členom uredbe o Itjnetijskih zadrugaJi {Ur. 1. FLRJ, št. 18/61) in v zvezi s 93 členom uredbe o trgovanju in trgovskih podjetjih (Ur, 1, FLRJ, Št. 19/59) in v zvezi s 87. Členom uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur. 1 FLRJ, Si. S/54), Toda uredba o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLHJ, St. 51/31) in na podlagi te uredbe izdani citirani odlok ne poznata taldh ukrepov. Po uredbi o u s tan a vi j arij ii podjetij in obrtov je mogoče izreči proti gospodarski organizaciji le takšen ukrep v izvrševanju nadjsorstvene pravice, ki je predviden v 101, do 106. členu citirane uredbe, za organizacije iz 2. in 3, tč. citiranega odloka IS, ki po uveljavitvi odloka leta 19S7 niso imele in niso pridobile ustreznega dovoljenja republiškega organa za delo, pa je predviden ulcrep v a. tČ. citiranega odloka; take organizacije so namreč morale prenehati z delom v 16 dneh od dneva, ko je začei veljati citirani odlol( dne 15, avgusta 1957. Zato tu ne gre za nadzorstvene ukrepe po uredbi o ustanavljanju podjetij in obrtov in nima pravne podlage sklicevanje tožene stranke na 110. člen citirane uredbe, češ da gre za izvrševanje nadzorstvene pravice po določbaii te uredbe in da zato upravni spor ne bi bil mogoč Pritrditi je tožbi, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Postopek prvostopnega in drugostopnega organa je ostal slej ko prej pomanjkljiv. Tožena stranka in pa prvostopni organ nista ugotovila celo take pravne pomembne okohSčine, ali gre za žagO' venecijanko ali pa za polnojarmeniški žagarski obrat, kajti obravnavanje ene in druge je različno. Izpodbijana odločba celo trdi, da se odločba bivšega drzavn'ega seicretariata za gospodarstvo z dne 20, 12, 1954, ki jo je tožeča Stranka priložila pritožbi kot listinsko dokazilo, da sme opravljati primarno obdelavo lesa, glasi na polnojarmeniški obrat v S., ne pa na žago venecijanko, ki bi naj bila v sporu, in da zato tega dokazila ni mogoče upoštevati. Glede na tožbene navedbe, češ da ne gre za dve različni žagi, ampak za eno in isto Sago, in to za polnojarmeniški obrat, pa tožena stranka v odgovoru na tožbo trdi, češ da je citirana odločba razveljavljena s kasnejšo odločbo, sekretariata izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarst^'o z dne 23, 5, 19Ö1 Toda iz izpiska iz zadružnega registra se vidi, da 'iadL-uga opravlja trgovsko dejavnost, nakup in prodajo kmetijskih strojev in orodja, umetnih gitojil in sredstev za varstvo rastlin, gradbenega materiala, žita, izdeUcov iz konoplje, mleka, zelenjave, sadja, zdravilnih zeligS, čebelarskega materiala in potrebšfin, od nekmetijske dejavnosti pa opravlja zadruga žagarsko, mizarsko in kolarsko obrt; na podlagi odločbe sekretariata iwrsnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LH S z dne 23. maja 1961 pa opravlja žaga £e tele dejavnosti: 1. gojenje, varstvo in izkoriSČanje 7,asebnih gozdov, 2, vzdrževanje in gradnjo g02dnih komunikacij, objektov in naprav in 3. odkup in prodajo gozdnih asortimentov in drugih proizvodov iz zasebnih gozdov neposrednim porabnikom, ali nabavnim organizacijam. Enako je razumela razmerje dejavriosti iz citirane odločbe sekretariata izvrinega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo proti ze dovoljeni dejavnosti tudi komisija za kontrolni pregled tožničinega žagarskega obrata. To je tedaj docela v skladu z odločbo z dne 23. 5. 196i, Id daje aadrugi nove naloge proizvodnega sodelovanja na podroiju gozdnega gospodarjenja z gozdovi v državljanski lastnini, ki je po temeljnem zakonu o gozdovih, ki je bil uveljavljen leta 1961, nova naloga zadi-užnih organizacij, in se ta nova naloga nanaša le na gospodarjenje z gozdovi v zasebni lastnini. Tako je to odločbo razumelo tudi registrsko' sodišče. ODLOČBA VRHOVNEGA SODISCA SKS O OBRATOVANJU ŽAGE VENECIJANKE (Sodba Vrhovnega sodišča SRS z drte 30. 4. 1963, U I 137/63) Sekretariat izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo SRS je zavrnil tožnikovo prošnjo, da se mu izda privolitev za obratovanje- žage venecijanke za storitveni razrez v D-, češ da žaga nima trajnega lesn©surovinskega zaledja in da zato ne- izpolnjuje pogojev iz 2. tč. odloka o posebnih pogojih za ustanavljanje podjetij na področju gozdnega in lesnega gospodarstva (Ur. J L.RS, St. 27/57K Tožnik je v tožbi, s katero je sprožil upravni spor uveljavljal, da ima republiSko dovoljenje za obratovanje žage. Tako dovoljenje mu je bilo izdano z odlaibo Državnega sekretariata za gospodarstvo Z dne, 6. 10. 1059, in sicer njegovi sestri, ki je tedaj izvrševala storitveno žaganje lesa na tej Žagi, To dovoljenje je bilo izdano v skladu z odlokom o ustanavijariju gospodarskih podjetij in obrtov, ki se ukvarjajo z eksploa-tacijo gozdov, z izdelavo in predelavo gozdnih sortimentov itd. Leta 1957 je tožnikova sestra prepustila tožniku celotno svoje premoženje in med to premoženje spada tudi žaga venecijanka, na kateri je tožnik nadalje opravljal žagarstvo. Takoj po prevzemu žage je toSmk zaprosil na občinskem ljudskem odboru za ustrezno obrtno dovoljenje na svoje ime. Po tem sporočilu oziroma v prošnji je tožnik, začel dobivati odmero davka in vse druge zadevne dopise in zahtevke, ki so se tikali žagarskega obrata, na svoje ime Tožnik je bil mnenja, da je s tem zadeva urejena, da ni potrebno več kako pismeno dovoljenje. Po uveljavitvi novih predpisov pa je bi! napravljen strokovni ogled tožnikove žage in je komisija postavila določene pripombe glede posameznih pomanjkljivosti, kar pa je tožnik popravil in je porabil za odpravo teh pomanjkljivosti SÜO.OÜO din. Nato je bil izvršen nov pregled žage in je komisija ugotovila, da žagarski obrat ustreza zakonitim predpisom in da lahko nemoteno obratuje. Tožnik je 10. 5. 10R2 bil tudi pri toženi stranki in ji povedal, da republiške privolitve ne potrebuje, ker tako privolitev že ima, in sicer je tako privolitev za ta iagai'ski obrat že pridobiia njegova sestra. Tudi dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Ni res, da bi bilo lesnoindustrijsko podjetje zmoglo žaganje vsega lesa s tega področja Najzgovornejši dokaz za to je, da opravlja tri četrtine svojih storitev tožnik za socialistični sektor, o tem se je mogoče prepričati z uradriiml poizvedbami na občini. Tožnikova žaga je na eleitlričm pogori in obratuje noč in dan. V tem okolišu je tožnikova žaga edina in bi bili naročniki močno prikrajšani, če tožnik ne bi smel obratovati, ToSnikova žaga ima močno surovinsko zaledje. Tožena stranka je -v odgovoru na tožbo vztrajala pn izpodbijani odločbi in Se pripomnila, da je odlok, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, obvezen za vse zasebne obrtnike, lastnike žag venecijank glede na 4. tČ. 19. člena uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih. Po določbi 2. odst 57. člena te uredbe pa se obrtno dovoljenje ne more prenesti na drugega. Spričo teh predpisov torej tožnik ni mogel od svoje sestre, kateri je bila svojčas dana republiška privolitev za obratovarfje žage venecijanke, pridoibiti te privolitve. Vrhovna sodišče SRS je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbija.Tio odločbo s tole obrazložitvijo: Pravilno je staliSČe tožene stranke v odgovoru na tožbo, da se po 57. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur. 1, FLRJ, 5/53) obrtno dovoljenje ne more prenesti na diugega. Toda tožena stranka ni pristojna zato, da rešuje vpraSanje obrtnega dovoljenja za opravljanje obrti podobne dejavnosti žagarstva, temveč bi to vprašanje moral rešili pristojni občinski upravni organ, ki izdaja obrtna dovoljenja za žagarsko obrtno dejavnost po 1. Čl, uredbe o obrtnih strokah, za katere se izdajajo obrtna dovoljenja po prostem preudarku (Ur 1. LRS, 24/54). Tožena stranka je bila doISna, da v predhodnem postopku reši le vprašanje, ali določeni žagarski obrat ustreza pogojem odloka o posebnih pogojih za ustanavljanja podjetij na področju gozdnega in lesnega gospodarstva (Ur. 1. LRS, št. 27/57) v primerih, ko je to pO' določbah citiranega odloka potrebno. Ta privolitev republiškega organa pa za tožnikov obrat ni bila poti^ebna. Nesporno je namreč, da je za tožnikov obrat laka privolitev republiškega organa bila dana z odločbo državnega sekretariata za gospodarstvo z dne 6. 10, 1955, in sicer njegovi sestri V spornem primeru namreč gre za tako pravnomočno odločbo, ki se ne individualizira na določene osebe, temveč le na določeno stvar. Taka odločba avtomatično' zajema vsakega posestnika oziroma uživalca take stvari, kskor npr gradbeno dovoljenje, odločba o lokaciji, odločba o zazidljivosti pai'cele itd. To jasno izhaja iz 2., 3. in 4. točke citiranega odloka. Ker po 8. tČ cit. odloka izrečno ostanejo v veljavi odločbe, ki so bile izdane po odloku o ustanavljanj« gospodarskih podjetij in obrtov, ki se ukvarjajo s eksploatacijo gozdov, s predelavo gozdnih soriimentov (Ur. 1. LRS, št. 14/54), zato za sporni žagarski obrat ni bila potrebna nova privolitev republiškega organa. Na podlagi novih predpisov, in sicer zakona o gozdovih in pravilnika o tehnični opremi in strokovnem kadru gospodarskih organizacij in obrtov, ki se bavijo s primarno predelavo lesa, je bil tožnik dolžan prilagoditi sporni Žagarski obrat določbam citiranega pravilnika. To pa je tožnik napravil, kakor izhaja iz zapisnika o kontrolnem pregledu tožnikove žage, ki ga je opravila posebna komisija rine 6, 8, 19S2 in ugotovila, da je tožnikova žaga v skladu s pravilnikom in da se na podlagi tega dovoljuje nadaljnje obratovanje. V bistvu enako potrdilo je izdal oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora 2 dne 26. 1, 1Ö63, v katerem potrjuje, da je tožnikova žaga venecijanka opremljena tako, da lahko nemoteno obratuje. Upravni organi so tedaj na podlagi novih predpisov bili upravičeni le do nadzorstva, ali so se žagai-ski obrati prilagodili novim predpisom, posamezne upravne ukrepe pa lahko izrekajo l(i po določbah uredbe o obrtnih delavnicah in obi-tnih podjetjih, kolikor posamezni žagai-ski obrati niso prilagojeni novim predpisom, ker je Šteti v takem primeru, da obrtne delavnice poslujejo proti predpisom. Ne daje pa zakon o gozdovih, Se manj pa pravilnik o tehnični opremi itd, upravnim organom, da revidirajo odločbe, s katerimi so občani-pridobili določene pravice na podlagi prejšnjih predpisov, 034.0,(512 (497.1) O EKONOMSKIH MERILIH ZA DOLOČANJE PRIMERNE INTENZITETE IZKORIŠČANJA GOZDOV Dr. i«g, Rudolf P VP an (Ljubljana) V neki raapra^'i o goadn^em in lesnem gospodarstvu Slovenije sem čita] ludi Ule stavek: ■■-Dakazana' je, da je intenziteta sečenj v naših gozdovih pre-niajhna-i. Sprva sem bil presenečen nad tako avtoritativno in samozavestao trditvijo, pnaneje pa me je obšel — nj me sram priznaij — občutek nevožčlji-v&sti ob inisldh, da so srečni tisti strakovnjaJii, ki znajo iz skrajno ■zapletenih odnosov izvajati tako jedinaite in jasne S'kle-pe. Čeprav sem se vsa življenje ukvarjal s problemi, kiiko bi rastoče potrebe po lesu vdiladili z zmogljivostjo gozdov, vendar se mi vkljub skrbnim prizadevanjem ni posrečilo priti do taico preprostih in jaanih sklepov. Pi-eudarjal sem, kaj me js pravzajprav oviralo, da nisem našel takih preprostih .m jcdrnattih rešitev. Končno sem si ustvaril pcdobo o razvo-iu problema. Ker menim, da bj razvoj problema o vsklaji?-nejn gozdnem in lesnem gospodarstvu mog'el zanimati tudi druge go-zda.i-.-ike strokovnjake in lesarje, sem se odločil za tale >prisip?vek. Omenjena trditev, da se nasi gozdovi premalo izkoriSča.jo, se ni pöjai,ila prvič v naši zgodovini, amp,ak se vedno ^nova oživlja, podobno kcit vodilni motiv v glas,benj ustviiritvi. I&ta trditev se v rabinih primei'ih s.klicuje na spre-minjajoöe se ai^gumente. Zato se mi zdi, da bom razvoj ptobltaiia najbolj nazorno prikazal, če navedem nekaj izbranih primerov iz ,pretekl(>sti. Ker smo do leta, 1945 živeJi v razme^'ah kapitalističnega gospoda rsikega s:s,tema,, mcramo v našem obravnavanju ločiti kapitalistično in socialistično obdc'bje. L PRIMERI IZ KAPITALISTIČNEGA OBDOBJA 1. Likvidacija starili hrastovih gozdov ita HrvaŠkem -Dokazano je, da se naši gozdovi preon.ailo iakorisäijo-^ &s je glasil klic, ki se je razlegal po hrvaških ravninah, kjer so se ipred nekaj manj kot sto leti razprostirali skoraj nedotaknjerd gozdovi hrastov velikanov, ki so potrebovali 300 do 400 let, da so zra^i do občudovanja vredne velikosti. Misel o nujnosti njihove Čimprejšnje likvidacije so sprožili gozdarski strnkovnjaiki. Kakor vc-dno' ob taikih priložnostih, je misel teh strokovnjakov naletela na ugodan sprejem. Mednarodni kapital, zlasti pa doma£a buržuazija. sta ii naivdu.seno ploskala, saj so si eni in drugi obetali od tega svoj delež. Nasprotovali s-o le kmetje, ki so v prizadetih gozdovih .pasli svoje črede svinj. Stari iu-asti so namreč rodili veliko želoda. Toda. gozdarski strok.ovnjaki so skrbno utemaljevali svoj predJog o pospešeni ]ik\'idaciji starih lirasLovih Poiudarjaü so, da ti goKdovd predstavljajo mrtev kapital. Skozi stoletja, se ni ,nihče zaninial za te hrast«, toda v zadsnjili desetletjih preteklega stoletja -so' se poj.avi] i Francozi, ki so plaöeA'ali lepii? 'den arcs za . hrastüvino, in so jo uporabljali i ključno za. doge. Zelo so bili zadovoljni z lesom; glas o odlični kakovosti slavoruske hrastovine se je razširil po vssm svetu. F^Šli so novi reflektanti, ki so ponuja)i še višje cene. Gozdarji niso mogli verjeti, da. bi se te nepričakovane visoke cene hrastovin-e mogle dalj ■časa obdržaiti. Sodili so, da je treba izkoiristiti trenutno konjunkturo in čimprej spra-\'lti hi'astoivino v denair. V svoji :pr\'i službi sem bil sosed enega takšnih goidnih gospodai'stev (Djur-djevačka tmovna občina), ki j« v prvih letih tega stoletja z vso naglico pi'odalo bogate zaloge starih hrastij in je izkupiček vložilo v banko, ter je iiekaj let uživalo rento od tega denarnega kapitala. Potem pa je prišla I. sv-atovna vojna. Posestvo je moralo vso svojo glavnico vložiti v avstro^ ogr sik o vojno posojilo. Stari hrrasti so &e v končni fazi spiremenili v avstroogi-ske kanone in graaiate, ko pa je bila vojna, končana, so se razblinili v dim, v niČ. Posestvo, ki je računalo na denarno rento, je zašlo v največje težave. Gojitvena in druga gospoidarska opravila so morali kar najbolj skrčiti. Ker pa tudi to ni .pomagalo, so morali pretirano posegati v pi-eostaJe gozdove. Strokovnjaiki so zopet skovali po^em k^razširjenega redčenja«, ki naj bi opravičilo pretirane sečnje. Gos.podarstvo pa, pri katerem sem si našel službo, ni ubogalo zaipeljivih klicev o pospešeni hkvidaciji staa'ih hrastij. Po končanj vojni je cena hrastovini še bolj narasla. Naši sosedje so razočarani spoznali, da ^-dokazi«, na kati^ra so se opirali pri svojih odločitvah, niso bili »pravi-». Nastala je velika škoda ne le za prizadeto gozdno veleposestvo, t.emveč tudi narodno gospod ai'stvo je pretrpelo občutno Škodo zaraidi prenagljenih i)i nezadostno proučenih odločitev. Dandanes se sprasujemo, kje je bilo pravaatprav bistvo napake, ki so. jo napravili tisti, ki so povzi-očili pospefeno liltvidacijo starih hrastovih gozdov? Menim, da je bistvo napake v tem, da se niso zavedali, kakšno izredno bogastvo, ka;k%io redkost, so imeli v svojih rokah. Ker so cene hrastovini v premerjavi s preteklostjo zelo narasle, so menili, da je povišanje cen le konjunk-tumo naključje, ki ga je treba čim hitreje izkoristiti, da ne bi zamudili enkraine izredne priložnosti. Pri tem pa so iprearli idejs.tvo, da so bili do takrat že skoraj popi-Jnoma izkoriščeni in uničeni hrastO'Vi gozdovi; ostala pa js ljubezen in lrfl,dicija glede uporabe hrastovega lesa za pohištvo In sploih za notranjo opremo, V takih razmerah bi bilo primerno, da bi sečnjo starih lirastov omejili m količine, ki so iz gozdnovarstvenih razlogov nujne, tako da bi s ve lovno tržišča trajno oskrbovali z omejeno količino izbrane hiastovine in bi s terri .preprečili, da povpraševanje po tem blagu ne bi zamrlo, S ta^Mno politiko bi tudi lahko zagotovili trajno naraščanje cen v primerjavi s ceno zlata. 2. Uvajanje oplodne sečnje v dveh stopnjah ^Dokazano je, da se v naših gozdovih premalo seka, prepočasi se izkoriščajo«, je bil klic, ki se je raiiegal .pred manj kot 50 leti na Hrvatekem, ko se je govorilo o prostranih skai-aj nedotaknjenih bukovih gozdovih na Mosla-vački gori, e.£vei'ovzhodno cd- Zagreba. Ti go2:doivi s pripadali državnemu gozdnemu erai-ju. Ker še ni bUa grajena uslr.ezma mreža go-zdnih cest, so izkoriščali le o.brobne predele, in sicer po pravilih večs-topenj^e oplodne sečnje. Najprej so posekah'15—20% lasne aaloge zaradi presveth-tve in prisprajve tal, potem pa so po nekaj letih izvršili eno ali vec pripravljalnih sečenj, in ko s& je .pojavilo mladje, so izvajali končne poseke v skladu z napredovanjem naravne pomladitve Na ta način so w.gojiJi pi-av lepe mlade bukove s&stoje. Pozneje p.a se je nenadno pojavila kritika taiksnega gospodarjenja, čeS da je prepočasno, da v gozdovih leži mrtev kaipital, ki se ne izkorišča. Redki, toda ugledni strokovnjaki so trdili, da bi lahko naravno pomlajevanje enako, uspešno dosegli tudi tako, da bi oplodno sečnjo reducii-ali na dve stopnji, v pr\,i fazi bi posekali 50% lesne gmote, čez približno 10 leL pa. še drugo polovico. V strokovnih krogih je takrat potekala zelo živahna razprava o tem vprasa'Hju. Velika večina strokovnjakov je poudarjala, da bi bil lak postopsk zgreSen, prav gotovo lako zelo tv<^an, da ga ne bi smeli uveljavljati na večjih površinah. Večina tistih, ki so aktivno' sodelovali v omenjenih razpravah, ni poznala pravega ozadja tega navidezno čisto strokovnega problema, Sele ta.krat so spoznali, za kaj pravza,pi'av gfre, ko je tedanje minis.trsivo za gozdove sklenilo s tujo veleka,pital i stično firmo dolgoletno pogodbo, po kateri je to podjetje {Na-sicka) kupilo vso lesno zalogo na velikem sU"njcnem kompleksu (zdi se mi, da je bila površina blizu 17.000 ha) V pc^odbi pa je bilo določeno, da bo oplodna sečnja izvajana v dveh stopnjah, v prvi bo posekano poilovico lesne zaloge na enoti površine, v drugi, čez približno 1Ö let, pa druga polovica. S tem je bila strokovna debata zaključena in fk-ma je začela sekati. ZgradUi so ok, 30 km dolgo gozdno železnico, pos,ta\T,]i so tovjirno za predelavo bukovega lesa in posel je potekal tako, kot je predvidevala pogodba. Dandanes so na prizadetem pi-os.tranem območju gozdovi, stari 30 do 40 let- Nekateri predeli so se dobro, pomladili, toda veliko preveč je takih, kjer raste le malo vredno gi'inovje in nežele-ne drevesne vrste. Predel je ostal brez cest., kolikor jih ru.sio zgi'a'dili po vojni. Mladi gozdovi so sedaj prav v tisti razvojni istopnji, ko bi Tnaiah v nje intenzivno in pogosto posegati, da bi oblikovali pravihio razvite sestoje želenih drevesnih vrst. Čiščenja in redčenja bi morali opravljali na ogromnih površinah, v5i.aj vsakih 5 let bi jih morali n?. isti površini poiiavljati. Toda kako naj se to izvrši, ko ni ustrezne cestne mrežs, ne pjotrebnega denarja, kajti čiščenja in redčenja povzročajo znattio večje stroške, kot je vreden material, ki ga z njimi pndobimo! Ugotoviti toirej moramo dej'st^'0, da je ena generacija brezobzirno izkoristila prelepe gozdove, porabila sredstva, ki jih je pridobila s prodajo lesa, iprepustila pa ie naslednji generaciji težko stanje v za.ga.ti, kako premagati težave, ki so nnstaJe zaradi pretiranega in pirenaglega izkoriščanja prizadetih gozdoiv, V obravnavanem primeru je državna uprava kapitulirala pred vekkapi-I3hs.tiöniim ipodjetj.em, ki je prišlo na svoj račun le tako, da je piri izkoriščanju gozdov uporabilo metode, ki so v navadi v kolonijah. Ra2urnIjivo je, da tujim kapltsIL&tom ni bilo mai- posledic, ki so morale neogibno nastati pri opisanem načinu izkoriščanja goadov. Ne moremo pa r^mmeti nyzaintei-eaii'ainosti državn? administracije, če ne predpostavimo korupcije v njenih najviSjih vrho^'ih, Goto.vo pa je tudi, da so nekateri gozdarski sin-okovnj.aki s svojLml tvegamimi idejami i-R predlogi pripravili po.t, po kateri je nekolilco pozneje kapital iz\'edel sx'oj uničujoči pohod, 3. Sprememba visoldh go-zdov v nizke Do sklepa, da je »dokazano, d.a se v naših gozdovih ipiremalo seka«, so prišli strokovni upravitelji imovnih občin na Hrvaškem v prvih letih tega stoletja Da bi razumela ozadje te parole, je treba poseči nekoliko nazaj v zgodovino nekdanje »vojne krajine«, Avstrija je na ozemlju sedainje Hrvaške organiiiirala obrambo p:-ed vpadi Turkov tako, da je osnovala 14 graničarskih polkov, ki so bili razpoi-cjt?ni ob tedanji meji pmti Tui-Čiji. Graiiičarji niso bili vojaki v sedanjem pomenu, temveč so w;taü v vojni organizaciji in pod vojaško disciplino skoa v&s -^ivljen.jie. V času ko ni bilo vojn, so se ukvarjali s kmc^tijskim delom. Vsaika večja vas ,je bila organizirana kot vojaška četa, Vsaika družina ali ija hiäia zadimga je imela dodeljeno kmetlisko obdslov^alno zemljo', uživala pa je tudi piavico do popolne oskrbe z drvmi m z gra.d'benini le^oni iz državnih goadov, kjer so tudi pasli velike črede s\ani in diuge živine, oproščeni pa so bili vseh davkov. V tej organizaciji so. živeli prebivalci vojne krajine .skoai več stoletij, "Gra ni carski regimenti-- so bili jedj'o vojne moc'i Ha Ids bur ža nov. Leta 1871 je bila vojna krajina '>Tazvpjačena«, tak je bil stroJtovni izraz z-a agrarno iri s.plošno reformo uprave v teh predelih, PH tem so- družine in hiine zadruge dcbile v zasebno lastnino A^ao obd'elovalno zemljo, ki so dotlej z njo gospodaj-jle. Pašnikov in gozdov pa mso. razdelili med go&podinjgtva, kot je bilo v Sloveniji, temveč so pašii-iške površine prevzele posebne oi-ganizacije k>zemljiške zajednice«, ki so bile organizirane na načelu solastnižtv.a. Tudi go Kdovi niso bili razdeljeni na posamezne dotedanje upravičence, temveč je bila delitev izvršena tako, da je bUa ugotovljeiia denarna vrednost, vseh gozdov, ki so pripadali nekdarijemu grsničarsltemu polku. Eno polovico po vrednosti je obdržal državni erar, ki je za upr.avo osnoval državne gozdne direkcije. V Lcj polovici gozdov niso imeli nekdajiji gra:ničarji nobenih pravic. I>rugo polovico gff3dnv pa so prevzele nr>vo O3n0'\'ane orga.nizaeije, »-kraji&ke i m ovne občine", in sicer je bila za ozemlje vsakega nekdanjega po>lka osnovana posebna imovna občina, ki je dobila ime po bivse-m polku oziroma sedežu bivše poilko\'Tie komande. Te im ovne cjbčine so imele nail o go oi^ga nizi rati in zagotoviti oRk,rbo prebivalstva z drvmi in stvabenim le.'iom pa- tudi organiziranje izkoriščanja pašnikov v gozdoivih je sodilo v njihovo pi'islojnost. Ob ustanovitvi imovnili občin j-e bil sestavljen kataster '>pravoužitnikov-'; vsa vaäka gospodinjstva so bila kategorizirana v Štiri skupine po veliikosti obdelovalne z-emlje kot «►celi zemljaki", K zemljaki, ^.iemljaki in 'A zemljaki; poslednjih je bilo največ. Ena od najvažnejših določb v statutih imovnih občin je bila ta, da se^ število upra^nčencev ne more povečati. S tem v 2vezi je bilo tudi določilo, da skupna količina lesa, na katero imajo »-pravo-^ižitrLiki« pravico, n^ more biti večja kot j C po strokovnih načelih ugotovljen etat. Prvotne zadruge in tudi družin-e so £3 začele deliti, število gospodinjstev in s tem tudi število ognjišč je hitro naraščalo. Vse diiižine, ki so nastale po »►razvojačenju«, so si medsebojno dehle tisto kohčmo drv in sta,vbnega lesa, ki je bila cb segi-egaciji pnznana njihovi matični družini. Tedanji upravni in tudj göe.dars.ki stTolcovnj.aidklanjali prodajo celo t-ikega lesa. ki bi ga bilo potrebno zaradi gojitvenih razlogov posekati. ZatO' so si prebivalci prizadetih krajev priskrbeli manjkajoča drva in stavbni les ilegalno iz gozdoa- imo^mih o^hčin, v inamjši meri pa tudi iz bolj oddaljenih državnih gozdov. Take' sečnje so v sti^okovni pravni nomertklaturi imenovali »gozdne škode--, ker jje pTevLadova.lo mnenje, da tistega, ki si z nelegalno sečnjo rešuje golo ži^djenje, ne morejo ožigosati za tatu. Javnost pa tudi Ecdne institucije so bile bolj .ali nia.nj javno na strai-u tistih, ki so bili prisiljeni nelegalno sekati. Gozdni upravitelji so iskali, pomot pri üii-ganih oblaisti, naleteli pa so na. nezainteresiranost -ali pa celo na »kiitO' n^siproto^'^anje Položaj gozdarskih strokovnjakov, upraviteljev, ni bil lahek. V veČini primerov Sf) ugoitavljaili, da redni letni etat pomeni komaj polovico dej.an.'jkili sečenj. ZatogH>zda.fjem vn logarjem ni preostalo dinigtga, ko.t da so regisitrirali nelegalne sečnje, da so obračunavali škode in sstavijali prijave. V stari Jiigosla^äji so se bili od časa do časa obj£ivljem dekreti o amnestiji in oprostitvi plačanja odškodnin za nelegalne sečnje. Ob upoštevanju opisanega, gospod.arsko političnega ozadja lahko razumemo tedajije nenavadne g07,dnogospodarske ukrepe Ugotovitve, da se v gozdovih imovnih občin premalo seka, je. treba razumeti tako, da so- za kritje najnujnejših potreb pravoužitrLiltov m drugih prebivalcev hj-vatskega podeželja v resnici premalo sekali. Da bi pomagali prebivalstvu in se hkrati izognili bi'e'/-upni borbi proti nelegalnim ss&njam, ie bil v ok\Tj»u zakonskih določb le en izhod: povečanje etaita Po staTem pravila se v enodobnih gtjzdwih lahko poveča etat s skrajšanjem obhod njo. Ker pa so bile obhodnje v gozdovih imovnih občin že cd pj'sj razmeii'oma kratke, so strokoii'ni krogi prišh do zaključka, da povečanje etata lahko doaežejo le z uveljavljanjem načela, da je treba spremeniti način gospodai'j'enja v gozdovih imo\.-fiih oibčin i.n namestC' visokih gozdov z dolgimi obhodnjami gojiti nizke gozdove panjevce z obhodnjoi 40 let, Skoraj vae im ovne občine so sprej.ele načelo, da je Ueba visoke gozdove sprem.eniti v nižke. Moja prva stroikovna nalc.ga, ki sem jo dcvbil kot začetnik, je bila äestaviti gozdnogospodarski načrt za konverzijo visokih bukovih in hr.fiistovih gozdov z obhodnjio 80 let v nizke gozdove z oibhodnio 40 let. Vsi stiokovnjaki smo se zavedali, da je naše delo s strokovnega in ekonomskega vidika nesmisel. Določali smo, naj se posekajo srednje strai, zeloi lepo uspevajoči goadovi, ki so bdi na vLsku svoje produktivnosti., in naj namesto njih gojimo grmovje a]i pa tanko di'evje, od katerega ne moremo pričakovati tehničnih sortimcntov In sa.ksj smo tako ravnali? Tedan]a di-užbft bi morala odpraviti škodljivo delitev javmih gozdov na državne in »imovnoobčinske^', Ce bi 2 obema kategorijama gozdov po enotnih vidikih uprax'ljali, bi lahko ustrezno krili potrebe prebivals.tvd, hkrati pa bi ostalo tudi zadosti lesa za industrijsko p.re-delavo. Gozdarji pa smo podpii-ali opisani absurd s lem, dii smo pritegnili strokovni koncepciji premene visokih gozdov v nizke in s tem nska.feo zameglili kriüüio situacijo, čež da se tudi tako da z gozdovi strokovno pravilno gospodariti. 4. Skrajševanje obhodnje v slovenskih enodobnih gozdovih V navedenih primerih sem obravnava.l gozdnogospodarske razmere pri nasi sosedi Hrvatski, ne zato, ker v Sloveniji ne bi mogel najti zadosti ustreznih primerov, temveč ker sem bil osebno priča opisanega dogajanja in sem deloma pri njem tudi sodeloval. Sicer pa imamo tu.di v lastni pretaklosti kopico .poučnih primerov podobnih gozdnogospodarskih zablod. Tudi pri nÄS v Prekmui-ju smo spreminjali visoke gozdove v njzke, čeprav nas na to niso silili sociahii razlogi, ker tamkaj ni upravičencev, Id bi jih morali oskrbovati z di-vmi. Vendar pa je bila takšna sprememba om.pjena na razmeroma majhne gosidne površin«, tako da zaradi tega .nisn nastale pomembnejše ,^kode. Razen tega pa smo po osvoboditvi prenehah s takšnim ravnanjem in smo se vrnili h gojitvi visokih go»dov. Veliko pomembnejša pa so za nase razmere skrajševanja obhod en j, katerih cilj je bik prikriti dejansko uniče^^anje gozdov. Tuch pri nas st* Je- ob prelomu sto-letja zelo pogoato slišal klic: »Dokazno je..,-«, ki so gti najbolj vneto pori^ivljalt potomci, nekdanjih m.asnjäih fevdalnih posestnikov ali pa kupci, ki so od njih pr&vzeli gozdove Za pravilno cazumevanje tega pojava se morarno nekoliko ozreti v preteklost, V sedemdesetih letih preteklega stoletja je bila ptl naa konfana. zemljiška rjizveza. Nekdanji tl^ičani ao :pos'tali samostojni gospodarji in so' dobili od fevdalcev toliko gozdov m pašnikov, da jim je bila zagotovljena oskrba z drvmi in pasa živine po njihovih potrebah pred segregacijo. Graščinam, kakršne so bile v Kočevju. Planini ali na Snežniku, so pO' iej reformi os.tali gozdovi, ki fO bili prosti vseh obveznosti- Zato .so lahko zabele z doslednim rationaJnira goaonim gospod širjenjem, Toda nepiinierno več je bilo takšnih graščin, ki so ž':? pred segregacijo razpolagale le z manjšimi posestvi, ki so jih ■za njih obdelovali tlačani, Fex'dalci &f> z agrarno reformo izgubili ne le brezplačno delovno sUo, tem vet; tudi večji de) gozdov in ipašniških ter dnagih površin ter so Lako ostali brez svoje ekonomske osnove Glavni dohodki so presahiiiili, ostala Pt! sta jim aristokratska s.imozavest in razvajen ost. Zato so manjše gi-aščin-s množično prepaid ale. O tem pojavu naša novejša zgodovina ne poroča ničesar Trda, ko smo preučevali več gozdnogospodarskih načrtov za družbeiie gozdove, smoi opazili, da s? pogosto ponavlja primer, kot je podrtjbno opisan v gozdnogospodarskem načrtu za gospodarsko enoto Radoha ki ima ok. 900 ha gozdov, ki so do leta 1786 pripadali samostanu v Kostanjevici. Po izvršeni sekularizaciji m prišli gozdovi v rok« aristokratskim družinam fevdalnega in nefevdalnega izvora; večkrat so spre-menili lastnika; leta 1916 pa je posestvo prevzela Hrvatska ekskon^ptl^5 banka iz Zagreb.i, Le-ta je dala leta 19215 izdelati gozdnogo-spudai-ski načrt. Ob tej priložnosti je bila ugotovljena lesna zaloga 2R7,0ö0 m*'', torej blizu 320 m^'ha. Takrat je spadal la. gozd med najboljše v Sloveniji. Gozdarski izvedenec bianke, tujec, je s spretno uporabo nekaterih teoretičnih osnov gozdarske znanosti sestavil sečni .plan, po liaterem bi siS lesna zaloga v desetih letih zmanjšala od 287.D000 na 126,000 m\ Potemtakem je oslalo prosto za posek 287.000 — 126 000 = 161.000 ml Z upoštevanjem prirastka in s pomočjo f.ekaterih inahinacij so izračunali desetletni eiat 195.000 m'', ki pomeni intenziteto 68% ali povprečno ^2m71ia letno, V 4 ali 5 letih so pired zač-etk-om svetovne gospodarske krize dejansko posekah ok. 142.000 m^. VkLjub temu pa jc podjetje piC'padlo. L^tfi. 1336 je gozdove prevzelo neko drugo zagrebSk« podjetje, ki je predložilo nov gozdnogospodarski načrt, po ikatorem naj bi bila lesna zaloga ISG.OOOm^ še vedno prevelika. Predlagali so znižanje, da bi zopet Uihko legalizirali devastadjo gozdov. Tedanja banska uprava v Ljubljani je ta predlog zavrnila, v glavnem zaradi tega, ker .so se pritožili prebivalci okolnih vasi, ki se niso strinjali z uničevanjem goedov. Sedaj sodijo ti goadovi ,raed najslabše na Dolenjskem, lesna, zaloga je komaj 150 m^ha, prirastek pa 3.37 m'Vha, gozdnc^ojitveni problemi pa so zelo 7-5.pleteni. Podobno se je dogajalo tudi z gozdovi sedanje gozdnogospod.au-^ke en o. te -GorjancL-x. Tuji gozdairski izvedenci so leta 1920 trdili, da je lesna zaloga 102.000 da pa je potrebna ali normalna zaloga za skrajšano cibhodjno le ß4,000 m^, kot izredni et.al naj ss tor^?j tafcoj 'posska 36,000 m'. Toda žse leta 1922 je banka predlt^ila nov gozdnogospodarski načrt, po katerem naj bi lesna zaloga znašala 199.000 m\ torej skoiaj dvaikrat več kot pi-ed dvema letoma, normalna zaloga pa naj bi bila 102.000 m\ tako da bi se lahko takoj realiziral »'izi-edni užitek^ 97.000 m'\ Ta ^-gozdnogospodarski načrt-- je bil zelo verjetno izdelan le zato, da bi bamka dosegla večjo ceno pri prodaji tega objekta. Leta 1925 je gozd pi-evzela neika tovarna polmtva in je predložila nov »gozdno- gos poda rsid načr■t^•■, po katerem naj bi bila lesna zaloga 164.000 m^ zalc-ga pa 112.000 ni', tako da bi izredni etat znašal 51.000 m' Do začetka druge svetoTOe voje so bila rzdanii sečna dovoljenja la 38.450 m"; iz dokumentacije o di^jainsko izvrštnih sečnjah pa se vidi, da. je bilo v tem Času posekano 82,330 m", torej za 114% vec. Ko prebiramo takäne in podobne podatke, ki &o zbrani v starejäih in novili gcidnogospodaTskih načrtih, se nas mora lo.titi žalost. Zdo inteligentni gozdai-ski strckovnjaki v službi bank so na vse mogoče načine zlorabljali in pajčili dosežke in načela go^d.arske znanosti, da bi dokazali, da vandalsko uničevanje gozdov ni pustošsnje, temveč le normalno in napredno gos.podaj-jenje. Značilno pa je ^a te ekspei^te, da so se skrhnoi izogibali področju gojenja gozdov, ker so se zavedali, da bi nposlevanje goxdnogojitvenih načel podrlo niihovo iaume-tjiičeno konstrnkcijo in bi razgalilo zlaganost takih in podobnih naatov. Osnovni raelog za take diefnaTnacije pa moramo t'vkiili v dejstvu, da kapitalistične gospodarske institucije niso mogle orga.ruzifati takega gospodai'jenja 2 gozdovi; ki bi bilo usklajeno z njihovo osnovno dejavnostjo, za katero je bilo potrebno visoko oibj-estorvanje in čim hitrejše obračani^' kapitala. Ksipitalist je znal zelo dobro organizirati pksploatadjo gozdov, znal je najti najustreznejša ia-žišča za, les. ni pa mogel in i;nal organizirati naprednega in intenzivnega gospodar j en j,a z goedovi, Ce bi veLeka-pitsl znal gospodariti z gozdovi, kot zna z industiijo, bi ti gozdni kompleksi že davno postali last velikih delniških družb. 5. Velika polomija V marsikaterih naših gozdovih najdemo ledinsko ime "Glazuta«. Domačini nam ,povedo, da je bila tamkaj pi-ed približno sto letti ali še pozneje tovarna stekla, ki so jo pozneje opustili, V vsej Sloveniji se rii ohranila niti ena takšna tovarna, zgrajena v gozdu, Ce vprašam,» razlog opuščanja tovarn, na^-adno dobimo odgovor, da se je to zgoriilo, ker so zaradi zaostajanja v tehjufinem napredku postale nerentabilne Lg redki o^iisovalci goednogosij-Kidarskih razmer pred sto leti nam odkrito povedo, da je snovanje steklarn bilo doslej največja gozdnogosipodaii-ska polomija^ ki jo je doživela naša dežela. Najbolj odkrito naan govori o tem Carl I lil ti v s-voji knjigi «Das Baohern-gcbirge«. Konjis'ka grašična. je leta 1857 zaCela na veliko izkoriščati svoje pohorske gozdove. Zgradila je 8 km dolgo cesto od OploLnice do Lukanje, postavila :3 velikih žag in je zaposlovala ok, 800 do 1200 delavcev. Ker so na žagah lahko uporabili le debelejše dele dreveSj hlodovino, je ostal v goy^dovih veČji del posekanega lesa in je tamkaj gnil. Da bi izkoristili tudi tanjši le:,s, jü graiBČina leta 1870 zgradila v Oplotnici steklarno. Predvidevi^li so. da bodo po vodnih rižaJi sjpravljali potrebna drva do tovarne. Pokazalo pa se je, da odpadni in vlažen les ne tislreza tehnološkim zahtevam steklaiTie. Hiltl piše, da se je v okolici oplotniske tovaime nakopičilo blizu 150,000 m' nagnitega lesa, ki ga tovai-na ni mogla uporabiti. Graščina ae je znašla v težki gosTpodairski krizi, katere jo je vsaj deloma rešilo podjetje vfHutenberger Eisenv^erkgesellschaft-«, ki je cdkupüo drva za. kuhanje oglja. Tedaj je delovalo na Pohorju 6 steklarn, večina so bile samostojna podjetja, ki so si z usü-eznimi pogodbami c>d gozdnih veleposestnikov zagoto\n]a potrebna drva. Povsod se je pokazalo, da da]e adpadrü les. .premalo toplote in tovarne so zahtevale, naj jim veleposestva dajejo tak les, ki bo upoi-aiben pri ustreznein tehnološkem procesu. Toda graščine so femaHu uvidele, da debelejši les lahko ugoidneje prodajo kot mei-kantilne hlode ali pa za izdelovanje dog. Zato so sku- šale r-azveljaviti za njih neugodne po§i:)dbe. Toda glažutc in fužine so se laniu na vso moč upirale, Za rešitev nepremišljenih investicij so za>,tevaJe povečanje sečenj, če niso imele svojih goadov. Riltl podrobno opisuje, kako so bili vdiki predeli, sliisti ob MislinjsJs&m jai^ku posekani na golo, da bi tako na vsak način omogočili obratovanje steklarn. Zaradi težkega denai-nega po'lozaja. veleposestva niso moglfi po^ozditi goličav. Se dandanes, pi> preteku že skoraj 100 let, ugotavljamo, da so najnianj produktivna tista gozdna tla, kjer so bili svoječasno gozdovi devas-tirani zaradi steklarn Torej je celotj-ia zamisel industrializadje Pohorja na osnovi jjikoriščanja lesa v kear.ični inciu&triji prcipadla Prav tako se je dogaja.Jo' tLtdi v drugih krajih Slovenijie, kjtr so razne graščine svoje gozdove skušale racionalneje izkoristiti, tako da bi nakopičene lesne zal-sge uporabile 7.a industrijo stekla. V teh primerih se je klic; »Dokazano je, da se naši gozdovi, .premalo iz-kori.ščajo«. rodiU iz nujnosti, d.a bi se nesmotrne invosticije v indus.ti-iji stekla rešile z močnim povečanjem izkoriščanja gozdov. II. PRLMERI IZ OBDOBJA SOCIALIZMA Kakor je za kapitalistični sistem značilno^ da je težnja za profilom lista gonilna sila, ki povzroča vse spremembe v gospoidarskem dogajanju, in da je zakon vrednosti tisti faktor, ki ta dogaj^anja usmerja, talio je za socialistično gospodarjenje značilno, da odpravlja profit, in da zakon vrednosti nadomešča z načrtno gospodarsko politiJco. Toda pri tem se socialistično gospodai-atvo ne odreka presežnim wednostim, kajti tudi v socializmu velja osnovni ekonomski zakon, da mora proizrvodnja, upoštova.na kc-t celota, ustvariti večje vrednosti; kot so bilo vložene v njo. Razlika v primerja\'i s kapitalizmom je ta, d,a vrhovni poHtični loQ~umi s pomočjo gospodai~skega načrta doloöa.jo, kako naj se v proi^vodn-ji ust\'ar]ene vrednosti porazdele za. kritje dejanskih proizvodnih stroškoi\' (enojrtiivna reproidukcija) in za namene, ki naj o'mcgoöijo ustvarjanje vedno večjih vrednosti in napredilta (razširjena reprodukcija). Državni gosipodaraki načrt na&taja tako, cia vrhovni politični forumi najprej določijo osnovna razmerja, proporce, ki jih je treba v določenem Časovns-m razdobju doseči. Potem sledi izdelava podrobnega proizvodnega plana po obsegu in strukturi, :planske naloge se porazdelijo na politično upn-avne enote in podjetja. Ob upoštevanju proizvodnih zmogljivosti o&novnili sredstev ter znanstveno določenih oziroma ugotovljenih normativov glede porabe materiala, delovne sile, transporta Itd. se sestavi zakon o d)-užbenem plainu za določeno i-azdobje, ki ga predstavniški organi sprejmejo. Ta zakon najbolj neposredno in najgloblje posega v usodo vseh državljanom'. Ob prehodu kapitaliznia k socializmu zaniro vse gospodarske dejavnosti, za katere politično vodstvo sedi, da tedaj niso pomembne in jih zato ne uvršča v državni gospodarski načrt. Za zagoto^'itev izvršitve plana mora politično' vodstvo predvideti sredstva za enostavno reprodukcijo, toi-ej s'troske za m.atei-lal, usluge in delovno silo, tako glede na število in strukturo zaposlenih, kakor tudi glede na njihove osebne dohodke. Sredstva, vrednosti, ki po tej prvi delitvi ae preostanejo, so akumulacije, s kafterimi razpolaga centralno politično vt>dstvo. Tukaj se pr\dč srečujemo s pojavom, ki ga kapitalisticm svet ne more pravilno razumeti, da namreč relativno siromašne socialistične države s preprostim postopkom lahko kcncentrii-ajb tolikšna sredstva za določene namene, da glede c^a prekašajo marsikatere bogaitejse ka.pitailisti^ne države, kje-r se akuinuJacija zbira Is v okviru priva.tnih p-odjetij. Cene. ki so v kapitalističnem gospodai^skem sistemu rezultat ponu-dbe in povpraševanja, pu-stanejo v socialističnem gospoda.rs t vu eden od gla\Tiih instrumentov, s katerim socialistična država uveljavlja s\rojo gospodarsko' politiko. Pomen in vl-ogo cen zu posamezne predmete lahkO' razumimo le tedaj, če iimnno vpogled v vse elementa plana in čs poznamo vse podrobnosti v zve^.i s cilji, ki ;iih poliučmo vodstvo z državnim pismom hočs doseči, Kadar določena politika zahteva npr. čim širšo propagando, tedaj bodO' prr^Jajne cE-ne za us-ti"ezne jzdelk-e, (npr za televizorja) določene tako nizko-, da jih lahko kupi j O' najširši sloji Podjetje, ki izdeluje take predmete, dela s plansko izgubo, ki jo povrnejo iz akumiJir.anih sredstev, s kal en m i razpolaga centralno politično vodstvo. Nasprotno pa iz .političnih razlogc-v obremenijo nekatere predmete s posebnimi dajatvšrrii, z.iijetimi v struktuii csne, da bi po eni strani čim. bolj znižali uporabo teh izdelkov, po drugi strani pa ustvarili osnove za di'zavno akumulacijo, Tudi plače delavcev, tj. osebni dohodki zaposlenih, so važen instruraent državne gospodarske politike. Z diferenciacijo ui-nih za:si\Jžkov so skoraj avtomatično usmerja dotok ali odto-k delavne sile, Gcspodajjenje z gozdovi je bilo v začetku našega načrtnega gospodarjenja uvrščeno med tiste panoge, ki jim državni gO'S-podars-kL naprti niso zagotovili akumyilac-ije sredstev za raz.širJeno veprcvdukcijo. Po t.ako imenovani >->Lndukti\'ni metodi« je bila določena taka cena lesa, da je omogočala le kritje dejajiskih stroškov pn izkc-riščajnjii gozdov in kar se da majhnih gozdnogojil.venih stroškov. Te nizke cene lesa naj bi po eni strani olajšale obnovo v vojni razrušenih mest tn va.si, po drugi strani pa naj bi se vse presežiis vrednosti, kj se ustvarijo pri izkoidSčanju in predelavi lesa, usmerjale v bazično industrijo, v elektrifikacijo in industrializacijo, kot smo tedaj govorih. Prvi petletni ,plan i& dal veh k poudaaek gozdu oziroma lesu kot enemu od najvüznej.sih virov akumulacijo sredstev. Zlasti ie billii pri teni posvečena skrb devižam, ki naj bi jiJi zbrali z izvozom predelanega in nepredelanega 1-esa. Cene lesa s.o bile tako nizke, da se je dostikrat pokazalo, da le inogcčs le tako zagoto\ati proizvodnjo v gozdovih, öe se proizvodnim pp'djetjejn priznajo planske izgube, tj. pravica do regresa, ker so bili neposredni proizvodni stroiški večji kot dohodki od prodanega lesa. Dostikrat se je zgodilo, da so posamezni člani podjetij, ki se še niso osvobodili miselnosti, ki izhaja iz kapitahzma, skušah pomagati podjetjem, kjer so služili, tako da. so srvojevoljno prodali les porabnikom, 'ki niso bili uvrSčeni v distribucijsko listo Seveda so pn takih kupčijah dosegli višje cene in tako zmanjšali izgnjbo podjetja. Ko so bili zaradi tega poklicani na odgovoi-nost, se niso zavedali svoje krivde in so se izgovarjali, da so ravnali le v korist £ociali.=tirnega podjetja. Pouioporaa pa so Člani delovnih kolektivov spoznali, da je planska disciplina poglavitna, čednost in \.Tliua za ocenjevanje zaslug posameznilvov in kolektivov. Tudi v ti slih primei'ih, ko se na prvi rpogled dozdeva, da je poslovanje določene enote negospodarsko, je brezpogojno potrebno izvršiti planske naloge Osnovno spoznanje, do katorega smo prišli v tistih letih, je bilo tole: Družbeni plan je zakon, čigar določila je treba izvr.šiti za vsako ceno, -^ato je treba pri pripravah za sestavo plana storiti vse, da bi le-ta čim bolj ustrezal dejanskim zmogljivostim oönoivnih siredstev in ljudi, V zvezi s ipripravo plana za bodoče razdobje se je razvnela borba med zveznimi in republiškimi in okrajnimi, med okrajnimi in občinskimi organi in podjetji. Glavni očitki nižjih višjim so bili, češ da nadrejeni organi premalo posnajo dejanske zmoglfivoiti, .üJi pa je dovolj ne upoštevajo, da se 'ra\'Tiajo le po izračunanih povprečjih, ne upoštevajo pa dejanske možnosti posaimeznih krajev in kolektivov Višji organi pa so očitaJi nižjim, da premalo pozaaio potrebe države kot celote, ne upoštevajo, da plan zahtev-a izredne napore in prizadevanja vseh prizadetih in da so zato potrebni skrajno napeti pa vendai-realni nonnaiüvi, V začetku, tj, za časa prve petletke, je bila najvažnejga ironta na prnkočju ■določanja normativov, postopoma p.a se je prenašalo težisfe na fronto za uveljavljanje cen pa tudi zakona vrednosti oziroma inačelo rentabilnosti poslovanja posajneznih rpodjetij. 1. Bofba za uveljavljanje realnih tioimativov Nikoli prej ni.smc' tako pogosto in tako na splosno sÜäali klica, da se gozdovi premalo izkoriščajo, kot v obdobju prve petletke. Povsod so poudai'jah velikansko bogastvo naših gozdov in z njim utemeljevah &klep, da je treba gozdove čim intenzivneje izkoriščati, da bi tako ustvarili sredstva za čim hitrejži napredek vsega našega gospodarstva. Določali so izredno zabteA-me normative gl (T de intenzitete izkoirisčanja gozdov. Vendar pa ne 'SJnemo prezieti nekaterih okolnoäti, ki jih v dosedanjih analizah nismo zadosti upoštevali. Leta 19-17 je bila končana prva splošna inventairizacijs vseh gozdov v nasi deželi in so bili o-b tej prüoznosti vsi gozdovi po'oglaseni za prebiralne. Ta kategorizadja je bila strokovno napačna, toda za oceno tedanjih razmer je pi-edvsem važno to, da smo s tem impiUcite proglasili načelo, da. se gozdovi jnoi'ajo naravno pomlajevati, S tem. stališčem so se st.rinjaii tudi vihovni politični forujni; bilo je tudi določeno, v zakonu O' gozdovih. Čeprav so- bili predlogi za letne sečne plane visoki, saj so za nekatera leta znašali celo tri- ali .štiriltratni normalni etat, vendar nikdai- niso dopuščali sečenj na golo S teni je bila fronta za določanje normativov za intenziteto sečenj zožsna in prenešeina na strokovno vprašanje: ,pri kakšni intenziteti sečenj je zagotovljen obstanek osnovne biocenološke enote, sestoja, tako da bo ohranjena povezanost in medsebojna O'dvLsnoist dreves v sestoju in njegova sposobnost za obnovo z na.ravnim pomlajevanjem. Razprave o navedenih vprašanjih so bile na vseh nivojih zelo bojevite. Vsi prizadeti so skušali prispevati k uveljavljanju gozdarstva s povečanjem njegove vloge v splošnem družbenem napredku. Večje sečnje so pomenile hitrejši isplošni napredek, hitrejše doseganje splošnih gospodarskih in družbeno pohtičnih ciljev. Hkrati pa so se .pri tem tudi oseibno uveljavljali tisti, ki so se izkazali kot posebno zaslužni. Vendar pa smo se zavedali, da je .poglavitna dolžnost stiro.kovnJakov ugotaidjaLi vsesti-ansrke posledice gospodar.s-kih ukrepo.^f, da bi se izognili eno;^transkim uspehom, ki bi sprožili škodljivo dogajajije. Pri tiikili razpravah se je dcwtikra:t pokazalo, da si nekateri odlični gozdarski strokovnjaki, ki so se specializirali za določeno smer, ne predstavljajo Jasno pomena intenzitete sečenj (npr. 1,5% ali .pa 2,5%) za razv[>j in obstanek sestojev. Pri tem si ne moremo pomjigati s splošnimi normativi, na, katere so navezani planerji, tem.več so pra\alni le tisti normativi, ki jih .določimo z upoštevainjem dejanskih razmer v gozdu. Tisti strcfkovrnjaki, ki so se preveč .odtujili od bi.o-lo.^kega dogajanja v gozdu, ne morejo pravilno razumeti pomena raznih eks-plo.atadjskih ukrepov. Hkrati ne smemo .prezreti dejstva, da se gozdarski stroikovnjak veliko laže uveljavlja v gozdovih, kjer se ekstenzivno gospodan, malo seka in slabo redči čisiti Borba za normative glede intenzivnosti seCsnj je trajna in veri&tno ne bn nikoli prenehala, saj gre pri tem za spopacl dveh generacij, pri katerem so vae odločilne poaicije v rol^ah ene generad.je, druga pa se ni rojena. Zato- so pravilni le tisti normativi, ki upoštevajo, da les potrebujejo sedaj živefi ljudje, potrebovali ga bodo pa tudi zanamci, ki imajo iste pravice kot mi, 2. Prizadevanje za uvüljavljenje ekonomskih cen Omenili smo že, da je prvi petletni gosipodars^ki načrt določil tako nizke cene lesa, da v mnogih pi-imerih niso bili kriti niti efektivni stroški eks.ploata-cije, da. o strogih za gojenje in nego gozdov niti ne govorimo Take nizke cene niso bile izjema v sistf-mu naCrtnega gospo da v&tva, saj je bilo takrat veUko podjetij iri celo gospodarskih panog, ki so posJo^t^aJe s t^plansko izgubo-, INTiske cene lesa so onemogočile vsako akumulacijo sredstev v gozdarstvu, dejansko ustvarjene preseine vrednosti pa so bile preusmerjene v tiste- panoge, Iii naj bi bile temelj bodočega gospod.arsJcega vazvoj.a in napredka. Po končani di'ugi svetovni ^^o>jni je bila Evropa razrušena, v zvezi s i.prepotrebno obnovo je bilo povpraševanje po lesu na svetovnih tržiščih izredno živahno. Pravilne so bile kalkuladjc in pričakovanja, da bomo z izvoKom lesa v industrijsko razvite države dobili toJiko de^öz, da bomo lahko plačali investicije za po,?pešeno elektrifikacijo in industrializacijo. Vendar smo na omenjeni področju doživeli veliko razočaranj, Pn/ič se je po'kazalo, da ekonomske za.kone le ni tako lahko ukrotiti, kot so predpostavljali leoretiki načrtnega gospodaTstvii. Gla\'TL! pomen nizkih cen lesa je bil v tieinri, da bi se presežne vrednosti akumuhrale in usmerile za potrebe hitre industrializacije. Pjt tem pa ni bila zadosti upoštevana okolnost, da je s tem les postal tudi na notranjem ti-gu najcenejše tvoj-iva V pnmeirjavi s predvojnimi razmerami: je cena lesa narasla pi-ibližnoi za dvaJ^rat, cene diTigüi tvoi-iv pa za desetkrat ali še bolj. Res je, da pri nas m bilo svobodnega tržišča in se je les dodeljeval potrošnikom na temelju administrativnih odločitev, toda pritisk na državno administracijo, >ki je opravljala di&tfibucijo lesa, je bil tohkSen, da je popuščala in dodeljevala vedno več lesa za notranje potrebe. Nizke cene so zapeljevale investitorje, da so uporabljali či-m več lesa in tako zniževali sti'oskc investicij. Les so v obdobju prve ipetletice uporabljali tudi za, take namene, ki smo jih pri nas ze davno opustili, Tedaj sjno samo v Lj"uiblj.ajii zgradili veČ' lesenih upravnih in stanovanjskih stavb kot pn'ej v sto letih. Eastooa notranja potrošnja leaa je bila eden gla■^'nih razlogov, da so letni .plani sečenj rasli z vrtoglavo hitrostjo.. Vsak, kdor je leflektir^sl na 'povečani kontingent lesa, je glasno in povsod poudarjal: «-Etokazano je, da so naši gozdovi preimalo izkoriščajo", povsod so se razlegali hvalospevi ndzm.etnerau bogastvu naših goedov. Tedaj se je pokaza:lo, kako slabo je slovenska j.avnoat, zlasti pa naša inte-ligonca poučena o pravem stanju nsših gozdov in njihovi zmogljivosti. Hkrati pa je postalo očitno, kako slabo- smo bili slovenski gozdairski strokovnjaki pripravljeni ra(zpTavlja.ti na Široki ek-oiio'mski ravni o problemih goadnega in lesnega gos-podarstva. Z ozko strokovnimi pojmi, kot ao -i-trajnost donosa^', »nedopustna intenziteta sečenj<^, »zrelost go^dov-^ itd., smo s-kušaLi dopovedati, da smo s sečnimi plani že prekoračili dopustne meje izkoriščanja gozdov. Vendar pa je polagoma prodiralo spoznanje, da ekonomskih zakonov ne moremo ukrotiti s prepTOstimi, da ne rečemo primitivnimi, administraitivnimi ukrepi, Le-ti so poidobnl vodi, ki jo lahko zajezimo z c-bi-ambnimi nasipi, toda vklj-ub temu se je ne ubranimo, ker prodre pod nadpi kol. talnica. Cene lesa je bila sioGr določena z zakonskimi predpisi, zavarovana je hiia s kazenskimi sankcijami, vendar pa ni bÜD mogoče zajiesiti poivpraševinja po lesu, ki je Efii-adi izredno nizkih con skokoma naraščalo. Posledice so se pDikazaJe v dejstvu, da smo že pred koncem petletke zaceli govoriti o ekononi&kih ceiiah lesa. Z u^rtrezniin.i administrativnimi odločbami so cene lesa po-stoponia naraščale, toda vsi adminis-teativni ukrepi so prihajali prepozno. Admin.istr.ativno dolo&ne cene E-o bile vednoi nižje od tistih nn svetovnih ti-žiščih. Zato lesna industrija ni bila zadostni meri -stimiilLrana za raciona.lizacijo delovnega procesa, da bi mogla [jonuditi višje cene za les in ga tako odvzela manj s,posobnemi.i tekmecu. Veliko preveč smo s,e saiiasali na administraiLvne ukrepe. V nobeni goapodairski panogi se ni d osel J obdržala bolj ali manj prikrita distribucija sm•o^'in razen v gozdnem in lesn.tim gospodarstvu. Vsak odnese izkušnje ipa so neštetokrat dokazale, da splošni finan^i instrumenti veliko učinkoviteje vplivaj-oi na fiiiančni uspeh gospodarskih organizacij kot vsa prizadevanja za tehnološkoi racionahzacijo delovnega procesa in tudi bolj kot individualna prizadevanja članov kolektivov povečati produktivnost svojega dela. Dokler bo vsaik računovodja lahko dokaza), da je z ustrezno razlago zakonskih predpisov ali pa z intervencijo pri raznih forumili dosegel ve£ za. zboljšanje finančnega ujipe'f.a podjetja kot vsi tehnični ukrepi za pocenitev )>roizvodnih stroškov, ne morsmo pričakovati stabilizacije gospodai'stva in utrditve zdravih poislovnih odnosov med gozdarskimi in lesnoindustrijskimi podjetji. 3. Borba za rentabiJttO poslovanje Zaradi povečanja letnih sečnih planov &m(> mor.ali poi^egati tudi v take gozdove, kjer je bilo izkoriščartje mcgoče z izrednim povečanjem proizvodnih sli'cÄkov, Kei" &o goispodai-ske organizacije doibile regres za povečajie stroske, jih to m ovii-aJo pri poslovanju. Škodljive posledice so se pokazale šele na višji ravni, ker je povečanje eksploatacijsikLh stroškov pomeniloi zmanjšanje presežnih vrednosti in s tem ups-danje akumtulacije, namenjene razšii-jeni reprodukciji, V okviru celotnega načrtnega gospodarstva je torej gozd^stvo prispevaJo' vedno manj za razširjeno reprodukcijo, čeprav je o'bseg .sečenj nenehno rastel. Nekateri matema.tičnj zajto-ni tudi za go.spcdai'stvo ne ireljajo- zmeraj. Dvakratno povečanje sečenj ne povzroča vedno dvakratnega povečanja akumulacije. Kesoraznienio naraščanje .stroškov povečaJiega sečnega plana si lahko' nazorno prsdočimo na nekaterih iprimerib. Pohorje je brez dvoma naš najboljši gozdni liompleks. Tam so bih go^dovj skozi desetletja izkoiriščani v skladu z delovno silo, ki so jo t.i Icraji imeli na. razpolago. Zlasti so bile odločilne prevozne zmogljivosti. Ko so se sečnje na Pohorju na lemelju letnih družberiih planov povečale na trikratni obseg v primerjavi z normalnimi, se je prikazalo, da je prevoz ozko' grlo, od katerega je odvisna izvršitev plana. Zato so mobilizirali prekmurske voznike z ravninskimi lahkimi vozički in s konji, ki niso bili navajeni težkih bribovskili terenov ter niso bili kos debelim hlodom, zr.a.čilninr za pohorske gozdove. Delovni učinek je bil nej=orazraemo majhen, stroški i» napoj-i pa izredno visoki in težki PndružiLa pa se je pa Še ena žrtev; prekmurske njivo niso bile pravočasno obdelane in travniki niso bili pokošeru Oi pravem času. Podobno se je dogajalo tudi na področju lesne industi-ij.e. Čeprav je bila žagarska industrija v predvojni Sloveniji hipertrofično ra-zvita, vendar ni bila kos proizvodni nalogi, ne da bi bistveno povečada proizvodne stroške. Morala je zaposlovati delovno silo. Iti ni bila vajena dela na žagah in krljiščih. Pro- duktivnoat njihwega dela je bila »bč-ulno manjäa od tiste, ki so jo pred -vojno dosegali ipriučeni delavci. Novi delavci so pri dchi ovirali iakusene, zato se je raven, prod u k üa'nos ti znižala v vseh fasah; l:o pa je povečalo stroske po' delovni enoti Drugi razlog za. povečanje stroškov jis bila lokacija žag, ki ni ustrezala zmogljivosti gozdov oziroma položaju sečišč. Zato so morali les, zlasti is Dolenjske, z železnico prevažaiti na Gorenjsko in Notranjslto, V takih razmerah lesna industrija ni mogla doseči ustreznih poslovnih ukre'pov. Značilno ]> dejstvo, da so pre'Clstavniki lesne industrije zahtevali, naj se zmanjša obseg sečenj, hkrati pa so dokazovali, da bodo oh zmanjšanju sečenj dosegli večji in boljši ixvoz in s tem zagotovili večji dotok deviz. Priznati niovamo, da zmanjšanje sečenj po. 1950, letu ni toliko' aasJuga go-isdarjev, kolikor je bilo posledica okolnosti, da so odločilni ekonomski in politični foromi ugotovili negativno delovanje enostranskega povečevanja izkoriščanja ä^ozdov. Spoznah so škodljive posledice ne le v gozdovih, temveč ^a celotno gospodarstvo. Iz teh spoznanj so se i'odile gospodaTsliie Tefoime, ki ss nenehno nadaljujejo, da bi uveljavili take oblike gospodarjenja, ki bodo najbolj ustrezale n,ašim potrebam. Morda je za aaš gospodarski sistem najbolj ^iiačilno dejstvo, da so delavci v podjetjih vključeni v upravljanje, proizvajalci so iz pasivnih izvrševalcev državnega plana, kaikiršm so bili v obdobju pri^e petletke, postali činitelj, ki v nrarsičem soodločfi. Prav goto delavsko samoupravljanje se ni popolnoma raxvito, administrativni posegi dj-žavne administracije so Še vedno zelo močni. Delavsko samoupravljanje bo uspe.?no natpredovalo le tedaj, 6e bo vsako podjetj« in vsak član delovnega kolektiva skrbel za, to, kakšen učinek dosega s svojim delom, kako učinkujejo vlaganja v razsirjenoi repro-dukcijoi, v investicije za osnovna in obratna sredstva itd. Nenehno spremljanje učmka, ki ga dosežemo z vlaganjem živega in opredmetenega dela, pa pomeni ugotavljanje razvoja rentabilnosti v okviru podjetij in širših skupnosti. SKLEPI Problem, ki sjno se ga dotaknili, je tako širok, da bi za njegovo sistematično obdelavo potrebovali celo knjigo, Iz navedenih primei'ov so razvidna nesorazmerja med zmogljivostjo gozdov in njihovinr izkoriščanjem. S predočenimi primeri nisem hotel dokazovati, da je vsako forsij-.anje «.ečenj škodljivo in nesipa-nietno, Visak, kdor se je le nekoliko poglobil v probleme urejanja gozdov ve, d.a so pogosti primicri, kjer so potrebne intenzivnejše sečnje od dosedanjih, zlasti to velja za čiščenja in redčenja. Naš namen je bil opozoriti na dejstvo, da so se vedno uveljavljala, tudi drugačna merila ts. določanje intensivn^ositi s.ečenj kot so tista, ki jih uporabljamo gozdarski strokovnjaki. V okvi^-u tega članka ni toliko važno, ali so taksna merila pravilna ali ne, 2eleli smo poudariti, da so mei-ila, ki se vsiljujejo strokovnim upraviteljem gozdov, izi-az ali odraz ekonomskih teženj posameznikov ali pa celo močnih družbenih teženj in odnosov V primerih, ki smo jih navedü, smo poilcazalj, kako' so se gozda,rski strokovnjaki brezuspešno upirali določenim težnjam ali pa so se iprepozno zavedli, da so s svojimi tveganimi idejami odprli ,pot neželenim dogodkom. Pokazalo se je, da s strokovnimi aj-gumenti, -kot so^ normalni stat, načelo trajnosti donosa, ekonomska zrelost za sečnjo itd,, ne moremo prcipričati nestrokovnjakov, ne moremoi premagati teženj, ki izvirajo iz stvaiTiih ali pa izmišljenih interesov. PriCujo-ČL članek sem napisal v prepj-ičanju, da je glavni razlog za naše neuspehe treba iskati v dejstvu, da gocidarji zai^lepaimo v ozek krvjg svoje strokovnasti, osamLjamo se od diiižbenega. dogajanja in se ne zanimamo z3. globlje razlcige dogajanj, ä katerimi se srečujemo. Ko smo nekoi RpremLnj;3li visoke gozdove v nizke, smo se le redkoikd.aj spomnili na možnost, da bi se z ustreznimi upravnimi reformami lahko izognili takim uX.repom. Narodna zavest v Sloveniji je bila gotovo ze- v stari Jugoslaviji dovolj m-oična, da bi imogla preprečiti uničevanje graščinskih gozdov, če bi gozdarski strokomjaki opozorili javnost, kaj se dogaja. Čeprav se iz šolskih klopi vemo spoznanje, da, zniževanje cen lesa n.e-ogibno pripelje do povečanega povpraševanja, vendar nismo opozarjali na ne-vamoisti, ki iz, tega izvij-ajo, ko je prva petletka določila, tako nizke cejie sa les. Kadar koli se pritisk na^ gozdove povečava, moramo analizirati razJoge za tak poja.v. Zavzeti moramo stališče do tovrstnih pojavov ne le z -ozkega strokovnega stališča, tem.več moramo upoštevati vse razloge, ki so 'dejansko povzročili takšne teznj-e. Uprabljati moraimo takšen jezik, ki ga tudi nestrokovnjaki razumejo. Zdi se mi, da je v danažtijih razmerah n.^jbolj škodljivo Lißto staJišČe: »Nam gozdarjem je ^po.polnoma vseeno, ali bo'do hlode žagali na žagah ali pa mleÜ v tovarnah celuloze; poglavitno j;e, da nam les plačajo. Kaj se z njim dogaja zunaj gozda, ni naaa skj:b.« Se prekmalu bodo spoznali, da. neustrezne- investicije v lesnopredelovalno iodusti-ijo neposredno vplivajo na razvoj gozdarstva, na posamesnih gop^nogoisipodarskih organizacij, Gozdno gospodaistvo je neposredno zainteresirano, da se pri nas razvija takšna industrija na basi lesa, ki bo ustvarjala činL večje presežne vrednosti, ki bo tr.ajno lahko pla.čevala najvišje cene aa les, ki ne bo odvisna od trenutnih administi-ativnih ukrepov, s katerimi ji zagoitavljajo surovine, in ki ne bo navezana na industrijo, na\ndezno rentabilno, ker je dolarje za investicije kupila po znižanem teča^ju iii je razliko plačala družba ter svoje proizvode pi'Oidaja po wsjem tečaju, ker razliko pokriva skxipnost, «34.0,03 (497,12) GOZDARSTVO IN EKONOMSKA REFORMA Ing, Anton Knez (Celje) Kljub temu, da imajo gozdna gospodarstva v SR Sloveniji gozdove že urejene, ne gospodarijo z njimi v skladu s predpisi ureditvenih elaboratov, ampak že nekoliko let sekajo pi-ek etata. Prekoračsnje sečenj znaša od 20 do 30% in je torej tako velikoi, -da ne moremo trditi, da gospodarimo z gozdovi po predpisih gozdnogospodarskih načrtov, Ce so ti naičrti realna pMloba proizvodne zmogljivosti goadcv, potem je postal tvegiLu takšen način gospodarjenja z gozdovi, ker jim ne zagotavlja več največje proizvodnje in tudi .ne lesnemi.t gospodai-stvu trajno veČ surovin, čeravno se zdi, da povečane sečnje rešujejo neskladno&t med .proizvodno- zmogljivoatj-o gozdov in nenelmo naraščajočimi potrebaomi lesne in celulozne indus^trije. To rešev-anje pa je le zača^o in perspektivno pelje še v hujšo neskladnost, Do leta 1065 so di-ŽEtvni dmžbeni plani predpisovali sečnje, večje od eta.iov. Obsega ssčenj toirej niso. določale- gozdnogo&podiarake organizacije na podlagi predpisov potrjenih gozdnogospodarskih načrtov, temveč ga jc odrejala administracija. Kolektivi gO'Zdnih gospodarstev torej niso samostojno odiočaii o glavnerm in najipomembnejšem problemu pil gospodarjenju z gozd'ovi, prav tako tudi ne o drugem enako v.ainem vprašanju, tj. o najradonalnejši izdelavi gozdnih sortimentov, ker je administra.cija predpisovala as«rtiment proizvodnje. Ona je določala tudi cene lesa in opravljala distribucijo gozdnih izdelkov. Vsak dan lahko čitamo, da je v preteklem obdobju administracija imela prevelik vp:liv na gospodai^tvo in da ta vpliv ni omogočal skladnega razvoja gospodarskih panog, da gospodarst\'a ni pe-ijal v intenzivnost, temveč v eltsten-zivnost. Adniinistrativnoi vodenje gospodarstva tudi ni prizaneslo goz-dnsmu gospodarstvj in je' bilo. administrativno poseganje v gospCMiarjenje z gozdovi še oboutnejse in zato verjetno tudi pomembnejše kot v drugih panogah. Gozdna gOEipodarstva so bila sicer zaidnja leta samostojna glede izvajaJija preproste in razsii'jene reprodukcije v gozdoivih, toda ta samostojnost je bila le bolj navidezna., ker je gozdarstvo v tem obdobju ostalo brez investicij.'Jcih ki-editov, višino sredstev za reprodukcijo gozdov pa je posredno dolofela administracija z maksimirani mi cenami, z določanjeni asoirtimenta proizvoidnje in z drugimi predpisi Iz tega obdobja izvirajo tudi nedoločeni očitki gozdnim goapodarsitvom, da v gozdove premalo vlagajo. Nelcateri podatki, ki .pa. zajemajo le kratko n.bdobje, sicer kažejo na takSne pojave, vendar pa niso utemeljeni z analitičnimi naikazovalci o subjektivnih in objektivnih vzrokih. Ce je res, da je bilo zadnja leta v gozdove premalo vlagano in da so bila ta vlaganja celo manjSa od predpisov gozdiiogospcdarskjh naortov, sekano pa je bilo več, kot dovoljujejo ti načrti, potem razvojni trend naših gozdov ne pelje k povečanju ampak k zmanjšanju biološke proizvodnje lesa. Z drugimi besedami; z gozdovi ne gospodarimo po predpisih gozdnogosipodarskih načrtov. Spričo tega ipojava pa se moramo resno zamisliti. Vzrok za povečavanje sečsni nad etat leži v deficitni lesni bilanci. Kapacitete lesne, zlasti pa celulome industrije so prevelike. Dosle.i je aidministrarija po lažji poti reševala dsticitnost lesne bilance Kei- ni mogla uspesno za.jeziti naraščanja kapacitet lesne jn c-e-lulozne industrije (lokalna administracija je takšno povečanje ponekod celo zahtevala in ga je odločno podpirala), je pač predpisovala povečevanje sečcnj. Administrativno določanje obs-gga sečenj prek določil potrjenih go.zdnogospodarskih načrtov je bilo v n.as-protju z ve]j.avn!mi paedpisi in samoupravnimi pravicami gozdnogospod.arskjh orga.nizaci.i ter je pripeljalo do tega, da je I^tem oslabela zavest odgovornosti za gospodarjenje z gozdiovi in so prepus.ti.le del oidgovornosti administi-aciji Le ta.ko lahko ra.zu-memo čudne pojave, da so se gozdna gospodaj-stva sicer up.i.rala povečanim sečnjam, pozneje pa so nekatera administrativo predpisane sečnje, ki so bile večje od etatov, celo občutno prekoraičila. Očividno je, da administrativno določanje sečnje gozdov nad etati jemlje upravljalcem del njihovih samoup.ravnih pristojnosti, da postavlja izvajalce gozdnogospodarskih načrtov v težak položaj pri gospo.darjenju z goadovi ui tudi pri uveljavljanju zakonskih določil in predpisov o gozdovih. Povečanja sečnje nad etat administracija ni utemeJjevala samo z velikimi potrebami gospodarstva po lesu, ampak ga je zagovarjala tudi s trditvijo, da je proizvodna zmogljivost gozdov večja, kot jo določajo etati, in da zato s.ečnje, ki presegajo etate, ne zmanjšujejo proizvodne zmogljivosti gozdov, temveč jo le realneje opredeljujejo. Mc^oČe je bi.lo to v ne'ltaterih primerih tudi res. Toda takšna spoan.anja in ugotovitve mor.ajo zi-asti v kolektivih samih in v strokovnih krogih, drugače niso dovolj prepričljive, učinkovite in trdnč?. Morebitne strokovne napaike pri določanju etat-ov lahko odpravi d^ža^'na administracija tudi po uradni poti pri potrjevanju gozdnogospodarskih načrtov Prt reševanju obravnavanega problema go?^larska stroka ni bila vedno enotna, Ni se mogla opredeliti, ah ntnj se drži etatov, ali naj s sečnjo spremlja ^;;f^spoda,rske poti-ebe po lasu, ki so večje od etatov in se zato odreče veljavnosti gozdnogospodai'skih načrtov, a.li po naj etate revidira in jih določi po novih vidikih, ugotovitvah in spoznanjih, do katerih so prišli izvajalci gozdnogošpo-darsikih načrtov v i^dnjih letih, N.astalo je ludi vprašanje, četnii sploh izdelovali gozdnoigospodarske načrr.e in porabljati zanje veliko denarja, č& ni pogojev za njihovo uveljavljanje, V zveai z rešsv.anjem prcblema o&krbe previsoko dimenzionitamh kapacitet lesne in celulozne industrije so se pojavili tudi predlogi za. .s-premembo &tro^ ko\'nih načel, na katerih je dotlej s-lonslo gos^podarienje z našimi gozdo\'i. To so načela intenzivnega izkoriščanja proizT.'odne zmogljivosti gozdnih zemljišč in povečanja biološke proizvodnje lesa po količini in po vrednosti. Slišali in čilali smo' predloge o zmanjšanju akumulacije prirastka v primerjavi s tiRto, ki jo predvidevajo gozdnogospodarski načrti, o približevanju ali izenačenju etata s prirastkom, o zmanjšanju lesne zaloge, o skrajšanju obhodnje, o povečanju olstotka irkori.^čanja lesne zaloge itd,, toda, žal, vse to brez usti'eznih povečanih vlaganj v gozdove in brez prepričljivih strokovnih utiemeljitev. Razumljivo jie, da takšna stališča in predlogi v zloženem proizr\'odnem kompleksu, ikot je biološka proizvodnja lesa, niso primerni, ker ne upoštevajo izredno pestre zgradbe nalili goadov. biološko -ekoloških čirJtgljev, goistote gozdnih prometnic, tehnične opreme gozdov in drugih gozdnogospodarskih in finančnjh razmer, k,i so pogoj z'd določeno raven intenzivnosti gospo'darjenja z gozdovi. Različnost teh razmer je razvidna iz dejstva, da celo^ v oibdobju sedanjega zelo velikega pon-.anjkanja lesa nekatera gozdna gospodarstva ne morejo izlto^riščati etata-listavcevj ker ni dovolj gozdnih cest in so proizvodni stroški preveliki. "V predlogiJi za zmanjšanje akumulacije prirastka in za povečanje intenzitete sečenj zagovorniki niso upoštevali gostote gozdnega cestnega omrežja. Zai^adi redkih cest jo gozdno gospodarstvo ekstenzivno in slabo donosno, pa naj pri tem intenzivnost še tako močno poudarjamo, Osnutek prespektivnega plana gozdaj-stva za obdobje 1964/70 in slrokovno posvetovanje Zveze inženirjev in tehnikov gcffidar.stva in ie^ne industnje SRS v Celju sta skušala lani rešiti problem oskrbe gospod^.retva z lesom. V ob&h primerih je bilo izbr,anD za izhodišče stališče, da sečenj, ki se že več tet izvajajo, ni mogoče znižati brez škode za proizvodnjo in za razvoj lesne in celulD.zne industrije, in da sečnje zadnjih let kažejo, da &o v skladu s pro,izvodno zmogljivostjo gozdov, čeprav ao večje o.d etaLov, pod pogojemj Če bodo vistrezno IKvvečana tudi vlaganja v goadove. Sedemletni perapoktivni pto in cdjsko posvetovanje naÄe Kveze sta sicer nekoliko različna v nal-iatarih postavkah, oba pa določata kot pogoj za izvajanje predvidenih sečenj v ,obdobju 1964/70 povečana vlaganja, za nego in obnovo sedanjih gozdov, za gradnjo gozdnih cest, za nakup tehnične opreme, z.a konverzijo šibko produktivnih in devastiranih gozdov in za razbremenitev obstoječih gozdov s plantažno proizvodnjo lesa. Oba predloga previdevata torej povečanje gozdne proizvodnje na podlagi splošnega i n ten zi vir srn j a gospodarjenja z gozdovi in povečanih vlaganj. Plkrati pa ugotavljata, da goadaj-atvo samo ne m&re ustvaril-i dovol;) sredstev za povečanje gozdne produkcije in za plantažno pxMzvodnjo lesa. Zato postavljiata kot ipogoj za predvidene sečnje dolgoročna posojila iz družbenih virov in s finančno pomočjo celul-w.ne in lesne industrije. Ne glede na to, da je celjsko posvetovanje sprejelo koncepcijo intenzivnega gospodarjenja 2 gOKciovi in ustreznih visokih vlaganj, je uveljavljanje njegovih sklepov odvisno od ponovnega ugota.vljanja proizvodne zmogljivosti gozdov vsakega gozdnega gos.podarstva. Sedemletni per&peklivni plan in teze celjskega piv svetovanja so sestavljene centralistično in ne od spodaj navzgor Proporc;«, obveznosti in količine, predvidene s tema dvema elaboratonna, se nanašajo na v£o SB Slovenijo. Njihova porazdelitev na posamezna gozdnogospodarska območja mora naleteti na vse ttste težave, ki jih povzroča centralistično planiranje od zgoi'aj navzdol, pri k.aierem sajnoupravljalci pravzaprav ne odločajo v celotnem gospodarstvu svojih podjetij, Ničesar nismo storili, da bi načela ome-njenih dveh elaboratov prenesli na posamezna območj.a Ne mislim po admimstraitivni poti, temveč na podlagi izdelanih območnih gozdnogospodarskih načrtov. Zato je gozdarstvo glede obravnavanega problema v podobnem položaju, kot je bilo pred dvem^i letoma., ko je naša ."itroka opozoi-ila na pereče probleme sečenj v SR Sloveniji. Gospodarska zbornica SR Slovenije je sicer letos &pomlaidi poskušala rešiti ta problem za 1. 1965, vendar se ji to ni popolnoma posrečilo, ker ni raz,polagala s podatki o proiOTodni zmogljivosti gozdov v posameznih gozdnogospodarskih območjih. Od tedaj, ko je gozdarstvo poskušalo določiti smeiTiice za razvoj gospodarjenja z gozdovi s sedemletnim perspektivnim planom in s tezami celjskega posvetovanja, pa so se razmere zelo spremenile. Ne samo, da sta preteklj dve leti, v katerih se nam ni pcjsrcčilo izdelati ustreznih načrtov za posamezna gozdnogospodarska območja, temveč so s spj-emembo go&podarskega sUtema, ki ga doživljamo v teh dnevih, odrpravljeni zadnji posegi administracije v naše gospodaistvo. Upi'avljaJcem je prepuščeno, da v okviru predpisov sami odločajo t) svoji proizvodnji in o razširjeni reprodukciji in da sami in povsem samostojno odločajo, o dehtvi svojega dohodka. Vehko spremembo j,e doživ-el tudi sistem planiranja. Ceravno' še ni zgrajen njegov družbeno politični in ekonomski sistem, je ze sedaj povsem jasno, da takšno, kakržno je biJo to planiranje v preteklih letih, v bodoče ne bo veČ, Administracija gozdnim gospodarstvom ne bo več določala, obsega in asortimenta proiCTodnje. Že za letošnje leto je bilo ukinjeno administra,tivno določanje obsega, sečnje gozdov, v naslednjem letu pa bodo verjetnO' odpadle tudi vse di-ugc poslcdice dolgoletnega administrativnega poseganja v gospodarjenje z gozdovi, zlasti v določanje obsega sečenj in asortimenta proizvodnje, Kakšno politiko sečenj, preproste in razširjene reprodukcije, naj uveljavljajo v novih gospodarskit^ razmerah gozdna gospodanstva? Ali se naj vrnejo na etat in s tem ogrozijo dosedanjo ,proizrvodnjo lesne in celulozne ind,ustrije, ali pa naj z dosedanjim obsegom sečnje gozdov, ki je ostanek administrativnega gospodarjenja z gozdovi, nadaljujejo, ne glede na I0, da proizvodno zmogljivost gozdov niso ponovno proučila in etate uskladila s to zmogljivostjo? Gozdnogospodarske o^-ganizacije prevzemajo zato v bodoče zelo težko odgovornost; na eni stTani moa-ajo preskrbeti porabnike lesa s potrebnimi lesnimi surovinami, na drugi strani pa morajo ne samo ohraniti, temveč celo povečati proizvodno zmogljivost gozdo-v. Znano je namreč, da je plodnost gozdnih zemljišč v SR Sloveniji izkoriščena samo z ok. 50% in da se nobeno kolikor toliko napredno in progresivno goad.no gospoiarsWo ns more odreči ciija to plodnost bolje izkoriščati. Pri uveljavljanju te odgovomosü pa se gozduoigosfpod.arake organizacije ne morejo več sklicevati na admimstracijo in nanjo zvi-nili odgovornosti morebitne iprevisoke sečnje. Tudi pOQ'abriikom lesa ne bodo več administrativno zagotovljene dos.sdanje količine lesa. ker državna administracija ne bo vec planakimi obveznostmi« in »-ključmmi sortimenzagotavljala njihove oskrbe. Oskrbovanje vseh porabnikov lesa z lesno surovino bodo opravljali novi tržni mehanizmi, ki jih uvaja novi gcspodai-ski sistem. To ho le^no surovino gotovo boüj ovrednotil kot dcK^edanji administr'atjvni način goe-podarjenja z gozdovi. Znižanje dosedanje ravni sečnje gozdov bi pripsljalo, kot je rečeno, do tsžav v oskrbi lesne in celiilozne indusitrije, dosedavije nadaljevanje visokega nivoja sečnje, ki presega etate zb. 20—30%, ne da bi gozdna gospodarstva proj prtv Verda, če so tako visoke sečnje res v sklad-u s .pi'oiOTodno zmogljivostjo gozdov, pa bi lahko pripeljalo do prelittdega črpanja gozdov in do oslabitve njihovega proL7:Vodnegti potenciala. Tiikšnega stanja pa gozdnogospodarske oi'ganizaj:ije kot sfLmoupravljalci naših gozdov ne smejo dopustiti; s tem bi prizn.Ftle, da niso sposobne za intenzivno in visoko produktivno gospo'darjenje z gozdovi, Gozdna gospodarstva prevzemajo torej z uvajanjem ekonomske reforme nove naloge v gospo'darjenju z gozdovi. Osvobojene administrativn^a vpliva morajo samostojno odločati o bodočem obsegu sečnje gozdov in o njihovi reprodukciji. Ker zagotavlja novi gospodarski sistem prerazdelitev vrednosti bruto proizvoda tudi v kon'.st. goKdaj-stva, sodim, da bo lahko gozdarstvo v bodoče povečalo intenzi\Ti05t gospodarjenja z gozdovi. Intenzivirati gospodarjenje z gozdovi pa pon;eni povečati gozdno proizvodnjo, intenzivirati nego in obnovo gozdov, zboljšati tehnično opremo gozdarstva, poživiti gradnjo gozdnih komunikacij. pospešiti melioracijo degensi*iranih in devastiranih gozdov in razbremeniti obstoječe gozdove s plantažno proi^odnjo, za vse le dejavnosti pa 2-agotoviti dovolj finančnih sred s te v. Pogoji za izvajanje smernic osnutka sedemletnega p.lana in sklepov oeljsltega posvetovanja so se torej zboljaali Bodočega, obsega sečenj v skladu s temi načeli pa ni mogoiče določiti oku-larno z zmanjšanjem \Tednosti veliko večje pi'ednosti od iad.aticov. Menim, da se naj opravijo občasne revizije praviloma le na podlagi kabinetnega, stiokoiTio anahtičnega dela, na podlagi cenitve in .presoje rezultatov dosedanjega gospodarjenja z gozdovi ali pa z nalogo odpraviti konki-etne težave, ki so se poka.zale že po nekaj letih isrvajanja ureditvenih načrtov. Občasne revizije morajo olajšati tudi delo poznejših rednih revizij in jim omogočiti, da proiičijo', preverijo in analizirajo rezultate gospcdarjenja z gozdovi za obdobja pred in .po opravljeni občasni reviziji in da se dokončno odločijo za lakSno gozdno gojitveno in produkcijsko tehniko, k j bo najbolje ustrezala danim biološkim, ekološkim, ekonomskim in drugim gozdnogospodarskim razmeram, Zatn bi morale odpasti vse geodetske meiitve, meritve lesnih zalog, vrtanja prirastka in podobna terenska dela. Ponovne meritve prirastka na primerjalnih ploskvah bodo dale zelo koristne podatke -o prirastntm trendu sestoja, Kato [predlagam, naj se pri občasnih revizij.ah izikoiistijo podatki ponovnega pa.rcial-iiega ugotavljanja prii'astka Opisi sestojev naj ostanejo iiti. UespmTaenjen naj bi ostal celotni ureditveni elaboiat Rezultati občasne re\azije naj bi predstavljali dodatek 'k ureditvenemu elaboratu, s katei-im bi se pi-edpi&ale le spremembe tistih ukrepov gozdnogospodaj-skih načrtov, za katere jie^ ugotovljeno in strokovno analitično dokumentirano, da so za intenzivnejše gospodaT;enje z gozdovi vsestransk.» utemeljene in potrebne. Pri občasnih revizijah bi bilo trebti proučiti in ponovno opredeliti zlasti gojitveno gospodai-ske ^Tste obratovanja, obseg gojitvenih opravil, višino etata in obseg investicij, ki neogibno izhajajo iz omenjenih opredelitev in revidiranih eiato-v, ne glede na to, ali so novi etati večji ali manjši od dosedanjih. Etat, ki ga je treba pri občasni reviziji po potrebi re-iädirati in pono\TiD določiti, je mogoče določiti le na podlagi omenjenih tehničnih navodil. Predstavi j.a naj največji mogoči obseg sečnje, ki proizvodne zmogljivosti gozdov ive zmanjšuje, temveč jo ohranja oat^om.a jo postopno^ in počasi zboljšuje, dokler ne bo dosegla kapaciteto rastiSčncga potenciala. Ker je znano, da so sedanje potrebe po lesu mnc^o večje od zmogljivosti gozdov, motu potekati proces za uskladitev rastnosti sestojev s plodnostjo gozdnih zemljiši postopoma, v skladu z našo ekonorasko močjo. Zaradi deCicitnosti lesne bilance bo trajal ta proces verjetno 1 do 2 generaciji. Pri opredelitvi pojma maksimalnega etata se torej ne mo-remo ozirata na trenutne potrebe po lesu Le^te so sedaj večje in bodo še dolgo, večje od zmog- IjivcKti obstoječih gozdov. Ce bi sečnje gozdov uskladili s potrebami; bi hitro zmanjšali gozdno proizvodnjo in v bodočem obdobju tudi oskrbo gospodarstva ^ lesom. Namesto vedno več, bi mu zagotavljali tuli k o manj lesnih surovin, kolikor bi zaradi prevelikih sečenj opešala biološka proiz\''odnja lesa. Dvomim, da bi kalem koU intenzivno in napredno nar&dno gospoda rs tvo' pristalo na takšen natlin gospodarjenja z gozdovi. Redne in občasne revizije morajo zavzeti tudi si a? išče do sedanjih gojitveno gospodarskih vrst obratovanja. Po dosedanji. opredj?ljt.vi je delež prebiralnih gozdov vsekakor previsok. Pi-i prvih urejanjih g07.dov v SR Sloveniji je bilo uvr-.?čeno preveč gozdov, zlasti kmečkih, v prebiralne. V nekaterih območjih znaša ta delež nad 80%, v povprečju SR Slovenije pa dosega ok 70%. Doslej je prišlo gozdarstvo skoraj soglasno do spoznanja, da takšna opredeliten' ne ustreza .strukturi gozdov in da je velik del gozdov, avršč.en za prebirialno gasipod^irjtinie, dejansko enodobne strukture ali pa raznih prehodnih oblik z močno razvojno Lfrznjo k enodobnemu gozdu. Prebiralna sest.ava gozdov ni proizvod narave, temveč posledica urejanja in do]ga leta sistematično in načrtno izvajanega prtbixaJnega gospodarjenja (dr ing, Miletič: Osnova za urejanje prebira In ega goMa). Pre-biralno struktuj-o je težko ustvariti in ohraniti. Prebiralno gospodarjenje je glede intenzitete gospod jen j a, obsega vlaganj, zlasti v izgradnjo gozdne prometne mreže jn strokovnega kadra veliko -iahte-vnejše od enodobnega. Analize o genezi kmečkih pa tudi mnogih družbenih gozdov po večini ne (Kjtr-jujejo izpolnitve teh pogojev, Prebvralno gospodarjenje je odvisno od strokovna vodETiih sečenj, ki se periodičjio ponavljajo (Fluiy; Gojitveni problemi prebi-ralnega gozda, 1933), taksniJi pa v kmečkih gozdovih praviloma rti bilo'. Pri dedovanju posestev so kmečki gosdni posestniki v mnogih predelih Slovenije prodali po navadi ves les, v pi'sni višini debelejši od 6 do 8 col. Potem eo vso generacijo sekali zelo malo in neredno. Njihovi nasledniki so pri prevzemu posestev ravnali prav tako Tudi vse drevesne vrste niso pnmeme za prebiralno gospodarjenje, ki je navezano na jelko (Balsinger: Prehiralni gozd in njegov pomen v gozdnem gospodarstvu, 1G25), ki ima v prebiralnem gozdu najboljšo možnost za izkoriščanje svetlit.venega prirastka. Ka .prebiralno gO'S podarjen je sta; primerni se £mreka in bukev, prirnešani jelki v ustreznem manjšem deležu. V Sloveniji pa je opredeljenih za prebiralno gospodarjenje mnogo čistih smrekovih in bukovih gozdov. Tako ie npr. v nazarskem gozdnogospodarskem območju uvi-ščeno v prebiralne gozdove 76% viseh gozdov pri deležu jelke 16%, ki ni v vseh sestojih enak. Zelo močen argument za opredelitev tako velikih površin enodobnih gozdov, zlasti kmečkih, v prebiralno gospodarjenje je bila težnja zagotoviti kmetom trajne dohodke iz gozdov. Načelo ti-ajnosti je opravičeno in izvedljivo le pri višin,skih kmetijah, lnjei- kmetje brez, dohodkov iz gozdov ne morejo živeti. Princip trajnosti pa v majhni in raizdnobljeni kmečld gozdni posesti, talcšne pa je v SR Sloveniji nad 50%, ni izvedljiv in ne u&treza, razen če se odpovemo največji in najvrednejši proizvadnj:, Z uvajanjem prebiralnega gospodarjenja v enodobne sestoje, zlasti listavcev, pa lahko povzi-očimo občutno upadanje gozdne proizrvodnje po koUčini, zlasti pa po kakovosti. Problem je treba osvetliti tudi z ekoinomsko-socialne plati. Zagotavljanje trajnih, :približno enakih dohodkov iz gozdov, je važno za tiste kmetije, pri katerih ao dohodki iz gozdov res tako pomembni, da so eksistenčni«. Dohodki od prodaje nekaj m" lesa pa gotovo niimajo eksistenčnega pomena, posebno ker pri nas obstoja vsestranska možnost zaposlitve. Prebil-alno gospM>darjenj& zahteva tudi aelo goste gozdne prom-etnice, ki pa so v večjem delu SH Slovenije Še vedno veliko preredke. Zahteva tudi posiebno, prebiralno, zgradbo sestoje-v, ki pa jo najdemo le bolj poredko. V mnogih gozdovih, opredeljenih za parcbiralno gospndarjenje, zato ni taalnih pogojev za to gojitveno gospodarsko vrsto obratovanja. Forsiran je pi~ebiralnega gospodarjenja je pripeljalo gospodarjenje z gozdovi v hude zngSiie, ki so v različnih območjih različne in odvi.^ne od biološko-ekoloških čtniteJjev. od zgradbe sestojev in dtugih gozdnogospod.arskih razmer. V mnogih kmečlcih enodobnih sestojih je pripeljalo vsiljevanje prebiralnega gospodarjenja do "iz-biralne sečnje« nosilcev prirastka in zaradi tega tudi dO' znižanja in razvrednotenja proizrvodnje. V mnogih družbenih »prebiralnih« gozdovih pa so pokazale podrobnejše študije in analize, da so dejansko eruodobni sestoji prezreli ter da je dosedanji način gaspodai'jenja pripeljal do velikih težav pri njiihovi obnovi. 2e občasna revizija bo morala problem prebiralnih gozdov tiemeljito in ponovno pnouiiti. Prebir-alno gospodarjenje bo treba opustiti v vseh tistih ^>prebiralnih gozdovih«, kjer ni pogojev za prebiralno gospodarjenje, ki jih ac)dobna. gozdarska stroka določa za to gojitvono gospodairsko vrsto obra.to-vajija. Gozdai'stvo SR Slovenije stoji torej pred zelo važnimi pr<>blemi. Od njihove pravilne rešitve bo odvisen razvoj gozdarstva za daljše obdobje. Od nje bo odvisen tudi občasno revidirani etat. Mnogi i->^prebu-Hlni« gozdovi so dejansko enodobni aU prehodnih oblik in so zreli za sečnjo. Gozdarstvo se bo moralo vendarle enkrat odločiti za njihovo obnovo in določiti zato najbolj ustrezno gojitveno tehniko in primeren etat. Enodobnini gozdovom in gozdovom podobne strukture bomo morali pri občasnih revizijah prišteti še tiste »prebiralne gozdove«, ki jih bomo pri revi-zijaJi uvrstili v enodobno gojit\reno gospodarsko vrsto. Problem enodobnih gozdov bo postal torej še poniembnejši in aktualnej.ši. Gozd.arstvö bo m.oraJo odločiti, ali bO' obdržalo v njih klasično zastoino gospodar 3 en je 2 obnovo s pomočjo oplodnih sečenj na velikih površinah in s kratkim pomladnim obdobjem, ali pa se bo opredeUlo aa kakšno drugo, intenzivnejšo in bolj produktivno gojitveno gospodarsko vi-sto' obratovanja, npr za postopno skupinsko' gospodarjenje. Med mnogimi činitelji, ki bodo odločilni za tako opredelitev, nüvajani dvoje vainih dejstev. Površina zrelih enodobnih sestojev se bo z opredelitvijo določenega dela sedanjih »prebiralnih^i gozdov v enodo'bne pomembno povečala. V kratkem pomladnem obdo.bju 20 let, v katerem snio doslej predvidevali obnovo onodobnih sestojev, lahko obnovimo samo toliko ziehn sestojev, kolikor jih lahko nadomestimo 2 novimi in kolikor jih bomo mogli stalno in intenzivno negovati. Zato nam snwanje novih sestojev ne sme uiti iz rok. V 20 letih lahko naTa,vno obnovimo samo sestoje, kjer so biološko^kološki pogoji za hiti'o obnovo. Takšni pa niso sa.mo npr. v mnogih smrekc/v^h monkulturah. Druga posebna okolnost je pojav, da prirastni trend vseh zrelili enodobnih sestoje^' ni enak. Podrobnejše analize nam pokažejo — le-te bodo važen nakazovalec pri reidzijah —, da nekateri s-tarejši sestoji Še dobro prii'ascajo po količini in po kakovosti in da. bi njihovo prenaglo likvidiranje povzročilo veliko gospodarsko škodo. Pri drugih pa ,ie količinski, zlasti pa vrednostni prirastek tako majhen, da se takšnih sestojev ne izplača še dalje gojiti. Pri obnovi zrelih enodobnih sestojev smo se torej posredno srečali s pojmom obhodnje. Obhodnjo obravnavajo tehnična navodila za. urejanje gozdov bolj kot računski pripomoček in manj kot odločujoč element za gospo-daj-jenje z gozdovi. Važnejši činitelj je proizvodni potencial sestojev, ne le količinsiki, temveč tudi ka-ko^'^ost■ni. Glede opredelitve tako tretirajie obhodu je gozdarstvo za.to ne nnoi'e sledti nekaterim pavšalnim prpdlogoni za njeno linearno znižanje, ker mora upoštevati načelo visoke produkcije. Menim, da mu lahko pomagajo ipri tej opredelit\'i smernice perspektivn^^ga plana za obdobje 1964/70 in sklepi celjskega posvetovanja. 2e navedena dva činitelia nas opozarjata, da je nemogoče in da bi bilo gospodaa'sko tudi škodljivo vse «zrele^- enodobne sestoje obnoviti prehitro in v kratkem pamLadnem obdobju 20 let. Pri mnogih sestojih bo poti^ebno ponriladno obdobje podaljšali na 40 do 60 let. To bo pripeljalo do njihove bolj razgibane zgiadbe in do prodT-iktivnejšega postopno skupinskega gospodarjenja. Uvajanje pustapnega sikupinskega gospodai'jenja, ki pred.'stavlja povečanje v intenzivnosti gospodarjenja, gozdne proizvodnje in vlaganj, bo postalo' torej aktualno, brž ko se bo gozdaa'stvo odločilo za predlagane spremembe gojitveno gospodarskih vrst obratovanja. Preiden se odločimo v izbiri med. skupinskim ali enodobnim (zastomim) gOLSipodarjenjem je potrebno poudariti, da je samo po načelu intenziviie nege mogoče povečati biološko proli^vodajo ksa. Intenzivno nego gozdov, od vzdrževanja kultur, nege gošč, redčenjji drogovnjakov do svetlitvenega redčenja debeljakov, je mogoöe opra^vljati tudi pri. enodiobneni gospod a en ju, ne le poi, postrupno skupinskem. Zato je zgrešeno nrmenje, da predstavlja enodobno gospodarjenje že v sistemu vsebovano popolno ekstenzivnost, ki ne pozna intenzivne nege, zlasti redčenj sestojev. Izvajanje &ni intenzivnejših redčenj imam za nujno ukrepanje m osnovno nalogo gozdarstva za ublažitev primanjkljaja v lesni bilanci in za zbol jšanje kakovostnega prirastka sestojev tudi. v enodobnih gozdovih. Postopno skupinsko gospodarjenje zahteva tudi določeno optimalno gostoto gozdno prometne mreže, številen in visoko kvalilicu-an kader ter operativno gojitveno planiranje, zahteva večja vlaganja kot enodobno, zagotavlja pa, kot je splošno dognano, tudi večjo proizvodnjo. Pri rodnih in občasnih revizijah bo zato neogibno potrebno, da se gosdaratvo glede dobršnega dela enodobnih gozdov odloči za. prehod na postopno skupinsko gospod ai" j en je. Nastaja vprašanje, v kakšnem obsegu in s kakšnim tempom? Tudi 'pii teh odločitvah je potrebno upcMtevati povsod veljavno pravilo, da \^sega ni mogoče opraviti naenla-at in da povsod in čez noč ni mogoče vpeljati vsega, kar so drugod uvajali dalj časa. Menim pa tudi, da je ravno tako nevzdržno že v naprej odklanjati naprednejšo in produktivnejšo gozdnogoji.tveno tehniko, ali pa zastopati stališče, da pri nas se niso znde razmere za uvajanje novih vrst obratovanja. V marsikaterih gospodarskih enotah so bila v zadnjih letih izvršena kartira-nja talnih tipov in gozdnih združb, iz^merjene so Issne zaloge in ugotovljen prii-rastek. Gosipodai-ska evidenca in anali-^e do&edanjih rezultatov gospodarjenja z gozdovi Eo dale dragocene podatke o goadm proizvodnji. Gozdarstvo razpolaga torej v SR Sloveniji z obsežnimi in zanesljivimi podatki o proizvodnem potencialu gozdnih zemljišč in o rastnosti sestojev. Zato je Čas, da v gozdni proiOTodnji upoštevamo tudi mikroekološke, zlasti pa mikroi-eliefne razmere, da izkoristimo vsa ta raziskovanja in ugotovitve ter da odločneje stopimo na pot k povečanju gozdne produkcije. Pri teni moramo upoštevati tudi sestojne razmere in zagotoviti., zlasti v obsežnih smrekovih monokulturah in podobnih neprirodnih gozdovih, njihovo večjo biološko stabilnost, bolj razgibano strukturo ter vrednejšo in večjo produkcijo, ZaLo merum, da obstajajo v mnogih gozdnih predelih pogoji za uvajanje postopnega sikupinskega gospod^irjenja. Ta gojitveno' gospodarska, vrsta obratovanja luitreza tudi kmečkim gozdovom, ki so večji od 10—12 ha, taJcšm pa prevladujejo aa PohorjUj v Alpah in po predalpskem gorovju ter prispevajo pretežni del blagovne produkcije iz zasebnih gozdw. Celotno intenziviranje gospodarje^nja z gozdovi, zlasti z uvajanjem postopnega, skupinskega gospodarjenja, mora potekati s tira manj tveganja, in brez pretiranih, ekoriomako neutemeljenih stroskov. Kjer pa še ni pogojev za postopno slaiipinsko gospodarjenje, tj, v premaJo odprtih, reliefno zelo razgibEinih jn topografsko nehomogenili predelih, ni mo-jy;oče uvesti te goispodarske oblike, ker ji preprosto iz ekonomskih in finančnih razlogov nismo kos. V tskiii predelih bo moraio gozdaj'stvo ostati, še pri eno-clobnem gospodarjenju z zaatorno in obroibno csplcvdno sečnjo m s l-d alpski h organizacij. Ker ekonomska reforma zagotavlja pora-zdelitev vrednosti družbenega, proizvoda tudi v kc^^ist gozdai'sLva, bo le-to zmoglo povečina vlaganja, ki bodo potrebna za intenzivnejše gospodarjenje s pomočjo povečanih dohodlüov, ki mu jih ekonomska reforma zagotavlja- Le-ta daje kolektivom gozdnogospodarskih organizacij tudi večje 'pravice prü samoupravljanju an riehtvi dohodka. Pogoji za priehod na intenzivn.ejše gospodarjenje in torej tudi za povečanje gozdne produkaje so tocrej ugodni in realni. Predlaganega intenziviranja pa ne morejo zagotoviti le redne ali občasne revizije gozdne^ ospodarskih načrtov, Le-te st; sicer morejo m tudi morajo ■odloČiti za povečan obseg gozdnogojitrvenih in gozdnotehničnih opravil, ne morejo pa samostojno zagotoviti potrebnih iinančnih sredstev. Obe vrsti elaboratov morata sicci- prikazati potreben obseg opiavil, toda šele območni gozdnogospodarski naičrt, zlasti njegov ekonomsko-iinančni dsl, lahko pokaže, kohko je gozdnogospodarsJta organizacija kos za 'daljSe obdobje zagotoviti finančna sredstva za povečana vlaganja- Zlasti je potrebno pottdariti potrebo po zagoto^-it^vi potrebnih sredstev za daljše obdobje, kajti nestalno financiranje lahko onemogoči izvršitev načrtov in pripelje do posledic in učinkov, ki nasprotujejo ciljem ureditvenih elaboratov. Povečanje etatov mora ob izostanku vlagaiij povzročiti oslabitev proizvodne zmogljivosti gozdov. Sestavljanje območnih gozdnogosrpodai-skih načrtov je postala torej v razmerah ekonomske reforme se posebno važna in potrebna naloga. Območni načrt ti-iko postaja identičen z dolgoročnim načrtom za razvoj vsake goizdncgospodarske organizacije. On ji daje jasen pr^^led in perspektivo za njen razvoj in za bodoče delo, ker ji določa etat, predpisuje obseg gozditiogojitvene 'deiavnošLi za daljše obdobje in ga. usklajuje s finajičnimi sredstvi, ki jih lahko vsalca go^dnc^ospo-darska organizacija zagotovi za svoje gosdove. Ker sprejemajo gozdnogospodarske načrte povsem samoslojno (za gospodarske enote in za območja) in ker tudi dohodke samostojno delijo, je samoxipravljalcem v gozdarstvu omogočeno, da tudi oni, rešeni dosedanjih administrativnih posegov in omejitev, uvedejo v gozdarstvo intenzivnejši način gospodarjenja in povečanje gozdne proizvodnje. 634.0.904 (63) GOZD v ALŽIRIJI Ing TonM Deankovic (Constantine, Alžirija) Geografske razmere in klima Alžirija je sestavni del Berberije, ki obsega še Maroko in Tunizijo. To je ogromen gorski otok, vklenjen med Sredozemsko morje, Atlantik in Saharo, Arabci ga imenujejo Moghreb (zahod). Po svojih značilnosti "je Bcrberija povezana z j.užno Evj-opo, od katere se je odtrgala ob koncu terciara Sahara namreč zelo ovira zveso Berbeojie z dtragimi deti afriak^a kontinenta. Hrbtenica omenjenega gor'äkega otoka j-e gorovje Atlas, ki se začenja pri Atlantskem oceanu in se razteza do Bizerte v Tuniziji ter je edina in najučinkovitejša obramba pred vplivom puščave. Atlas je omogočil ra2:\'oj in gospodarstvo Berberije. V Alžiriji segajo njegovi najvišji vrbo\n do 232Bm. Nastal je v pireiiejski dobi; deli pa se na: Veliki Atla^s (Maroko), saharski Atlas (Alžirija) in Osrednje tunizijsko gorovje (Tunizija), Severno od Atlasa se razteza Tel, tj. gorovje, Id m. enotno, ne poteika neprekinjeno in ni nastalo "istočasno z Atlasom, ampajc v alpski in pirenejski dobi in leži neposredno vzdolž sredozemske obale. Je mlado, ^elo strmo in od erozije močno rasijedeno gorovje. V Alžiriji segajo njegovi najvišji vi-hovi do 2:0Ü m, Med Atlasom in Telom je' vklenjena visoka, planota, ki Teži med 7CIÜ in lOOO m n. v, Za njo ao značilna slaiia. jezera, t, i, žoti, ki so različno veliki. Sot Hodna meri npy. 1500 knr. Slana jezsra so ostanki terciarnega morja. Tektonski premiki so potekali v vseh mogočih kombinacijah in so zapir.aJi pot morju. Nova kopna so se dvigala iz morja. Dež je pozneje izpral sol in jo nanesel v zapi-te bazene in depresije. Nekateri aoti so le poleti brez vode, v drugih se voda iiabira pod zemljo Tako so nastala zelo slana tla, ki so neplodna. Opisani orogi-afski sestav vpliva na vodni režim dežele. Vlaga, ki jo prinašajo vetrovi z morja, se kondenzira najprej na Telo, kjer dosegajo letne pfidavine 1000 do 1800, ponekod celo 2200 mm. Vendar dobijo ravnine ob morju letno največ 500 do 600 mm vode, ki je veliko odteče neizkoriščene v morje že pri prvem srečamju s kopnim. Tel ji dopušča le tako globok I'stop v notranjost, kot je njegova širina, tj. 20 do 30 km. Tel je hudourniško območje; po moči \'(idne sile ne zaostaja veliko za Alpami in je podvrž-eno hudi eroziji. Ko napol iapcaznjeni oblaki dosežejo veliko pla-noto, se nekoliko xigrejejo, zato je tam občutno rnsnj padavin, pred Atlasom komaj Še 350 do 400 ram. Na poti proti jugu se vodne pare še enkrat srečajo s pomembnim gorovjem, tj. z Slika 1: Dobro ohrajijene razvaline rimskega mesta Timgad oibsegajti površino 80 ha — Slika 2r Hrast Quercus^ faginea v gOEdu Csniš na Telu (5000 ha) — Slika 3: G02d dateljevih palm pri sotesifci El Kontara — Slika 4; Sestoj hrasta plulovca na Telti — Slika 5: SldadišČe plu-tov-ine v prislanišfij Kolo ~ Slika (3: Sprememba makije v evkaliptov go^d (vse ori<=,). Atlasom, kjer dosežejo letne padavine 700 mm. To je D.benem zadnja nai-avna zapreka pred Saharo. Oblaki se tam skoraj popolnoma izpraznijo, V območju puščave je aato jielo malo padavin, komaj KlÜ do 200 mm, globlje v Sahari pa 50 mm in Še manj. Po ravninah in srednje visokem gorovju j^e dež najvažnejši oskrbovalec z vodo. Vendar, kot bomo pozneje videli, ravno tam ni gozda. V višjih gorah prevzema sneg glavno vlogo, ker se počasi taja. Na Telu in Atla-s.u (Ores) pade največ sn«ga v januarju, po navadi 1 m in še veČ. Tako je bilO' njpr. koneo marca 1964 v cedrovem gozdu na hnbu Babor 20 km od morja na višini 2000 m še ök. 60 cm snaga. Sneg je še pomem.bneiši za Ores, kaiti padavina io tam za polovico, manjäe kot na Telu. Letni razpoi-ed padavin na I'slu približno tsde; ipoziini 45%, spomladi 15%, poleti in v jeseni Zračna vlaga znaša na. Telu ok. 72%, v Sahari pa je neprimerno manjša. Puščavski veter »sii'oko« zelo zmanjšuje zračno vlago. Srednja temperatura znsša na Telu 13", na visoki pkin.oti 15" in v Sahari 21". Pri Togurtu v Salwi so izmarili najnižjo temperaturo —11® in najvišjo 50" C. Go2d skoii zgodovino Podatiki O' gozdovih iz rijtiake dobe so 2elo skromni in si deloma na.spro-lujejo. Talko npr, Plinij pise, da v severni AJriid živijo v »velikih gozdovih-" I'aijlicne živali, Dalje govori o tramovju v hramu Apolona, na Utiki, ki je biLo dobro ohranjeno še 1200 let pomeje (cedrovina). Rimski vojskovodje poročajo o gnstih gozdoidh in a zelo ^'i^ok^h neznanih drevesih (cedre)_ Vendar v Jugurti najdemo tudi citat, ki pra\ri za to ozemlje': '.Ager arbori infecundus^', tj. z gozdovi siarojnašna zemlja (slika 1). Verjetno je, da že v rimski dobi visoka planota ni bila posebno gozdnata. PsSa je bila že takrat zelo važna. Po njej je celo denar dobil svoje ime (petunia). Vendar pa je bilo po velikih gorsikih masivih Tela in Oresa tedaj veliko več gozdov kot jih je sedaj. Vdo-r Rimljanov je prisilil domačine Berbers na umiJc v hribe in gozdove. Tam so krčili gozdove 73. poljedelstvo in pašništvo. Tudi Riniljani so sekali mnogo lesa za potreba svoje mornarice, za j^'adnjo in vzdrževanje objektov ter za kurjavo. Ceste v nostra,njofiti Alžirije so bile tedaj le led'ke in slabe. Zato so sekali ob obali in so tam najprej iüginili veliki, lepi gozdovi. Za Rimljani so prišli Va.ndali in Bizantinci, Id so tudi potrebovali les, vendar so gozdo\'i najbolj Irpeli in sf> izginili 2 obsežnih poT,TŠin, ico so de.želo ziičeli osvajati Ai abci. Le-ti so sprva v manjših skupiinah spodi-ivali .di>mačine V Xl- stoletju pa je deželo preplavila arabska množica in je vtisnila pečat vsej severni Afriki. Vodil jo je Hilal. Po njem se narod tudi imenuje. Po ocenah zgodovinarjev je prišlo ok. 200.000 arabskih družin ali približno milijon ljudi. Iz Egipta in Cirenajke so. vdi^U Arabci tudi v Moghreb. Arabski zgodovinar Ibn Khaldun piSe, da to ni bila organizirana vojska, amipak jnmvžica nomadov 7. zeio številnimi čredami. QpuatoäiÜ .so deželo in ,požgali gozdove, ki so jih do konca uničile črede. V Maroku so imeli manj si'ečs, ker so- naleteli na močno dinastijo AJmohad. Posledice tega vdora so bile daljno.sežne. Ihn Khald'jn omenja ogromne požare, ki so jih povzročili Hilali. Takrat je začelo naglo knpnenje gozdov in pospešeno prodiranje puščave proti morju. Hilali se niso upali v gore in v velika gorska, območja Tela in Oresa. To jim je bj-antla dobro organiziiana obramba domačinov in številne zveri, ki so iam našle zaklonišče pred požari in dnigiini nevamoetmi. Prodirali p£i st> po \:'isoki planoti. I^e-ta je sedaj gola. K temu pa je prispevala tudi aridna in semiaridna klima. Opustošeni gozd se ni mogel več obnovita (slil^a 2). Leta IS30 so Francora osvojili deželo. Gozdarstvo je dolgo časa očitalo, brez orrganizacije in strokovnega vodstva. Po vojaškem vdoru se je zaičel ekonomsko-kapitalisücni režim. Najlepši gozdovi, posebno hrasta plutovca, so bili dodeljeni zasebnikom in zasebnim združbam pod zelo neugo:Jnimi pogoji za skupnost. Začelo se je neusmiljeno in preüi-ano izkoriščanje plutovine in lesa. Zasebniki in družbe niso skrbeh za bodočnost gozdov, ki so jih izkoriščali. Tudi domsičini niso pnizaTiaSali gozdovmti, posebno t.isliin, kJ so jim bili dodeljeni. Za fiasa francosko^nemške vojne, 1870. leta je izbt-ulinila v Kabiliji velika vstaja, Tedaj jfr bilo uničenih 500.000 lia gozdov. Sedanje m.akije, Id poraščajo ogro.mns po-viSine, so .po&lectica takratnega izkoriščanja gozdov. Stanje v gozdiarstvii je bilo nevzdi'zno. Gozd je samo dajal, vi-ačali pa mu niso ničeaar. Tudi država ni nič .investirala. Za uvajanje reform, ki so pozneje sledile, sta najbolj zaslužna Taissy in Kiepse, Prvi je predložil n.aj se go'zdarsh'o Alžirije piiključi metropoli. Ko se je to uresničilo, je Alžirija dobila tri gozdne direkcije; Alžir, Oran in Constantin. Ves ta čas borbe za organizacijo gozdarst\^a so goJdovi trpeli hude izgub:^. Med najhujšimi je bil požar, po vdoru Hilalov največji, ki je uničil 170.000 ha gozdov. Leta 1890 se je začelo izkoriščanje gozdov v režiji. V začetku je bilo pasivno. Tf> dejstvo so israbljale druibe in zasebniki celo v najvišjih državnih ustanovah, da bi ipreprcčili delo v režiji. Ko pa je poizneje gozdarstvo s svojimi dohodki pokrilo svoje izdatke, so utihnile vse kritike. Začela so pritekati v E02darst-V0 finančna sredstva, ki jih do takrat ni bilo. Vendar .pa so se dobre sti-ani povezave z metropolo, kmalu sprevrgl-e v slabe. Jz Pariza niso mogli u&pešno upravljati z alžirskimi gozdovi, čeprav ao bile tam že tri konservacije. Zato je bila leta 1698 \Tniena pristojnost za gozdarsko službo glavnemu guvernerju v Alžiriji. Gozdarstvo je nato redno dobivalo den^jr, tehnično osebje itd. Jz reorganizacije leta 1910 je nastala direkcija za gozdove, ki je bila sa.moatoj.rui. Reorganizacija je zajela tudi nižje enote. ZaČeU so z gradnjo gozd'mh poti, logarnic in upravnih poslopij. Služba pogozdovanja, borbe pfot) požarom, izkotiščanja itd, je bila organiicacijsko utemeljena. Dognali so, da obsegajo gozdovi skupno 3,048.651 ha. Gozdno rastje V Alžiriji ]e gozdno rastlinstvo zelo neenotno. Dežela obsega dve popolnoma nasprotujoči območji; primorsko in sahai-sko. Deli ju Atlas. Sahara je največja puščava na aemlji. Dobiva manj od 100 mni padavin. Poseben okras ji dajejo: barve, peščeni relief, sence in neizmemost. Neipre-gledna območja pa nali-vi-i kar a en krat-« ozelene in ravno tako hitro preidejo v prejšnje mrtvilo. Po drugi strani pa neizmerrd mrtvi ergi (peščena območja) ljubosumno varujejo ozae, kjer rastejo sestoji palme (Phoenix dactylilera), skoraj edina oblika, gozda. Vse se v Sahari dobro ujema; puščava, oaze, islam osamljenost, žrtvovanje ovc in čaščenje dneva palm (dateljni) (slika 3,), Po starosti se Sahara deli na tri deler najstarejša je Liibijska puščava, ki sednejše. V mlajšem neolitiku se je s tan je' občutno iposla.b.šalo. Izsuši t ev je vedno bolj napredovala. Padavine so upadale. Eeki Južni Igargar in Tafaraset sta. dokončno izdolbli koiito za spodnji Niger in sta ga. tako obrnili na jug v gvinejslci zaliv. To je zelo vplivala na režim saharskih voda, Enim je upadel vodostaj, mnoge pa so za vedno presahnile. Postalo j,e Šc bolj vroče in suho, toda še vedno ne tako zelo kot je sedaj. Krajevna klima se je hitjro spreminjala in gozdovi so se začsli umikati v hribe, savane ,pa na jug. Sledile so jim Črede, zveri in ljudje, ki so požigali gozdove, da bi preživeli svoje črede. Tako so na,stala mozaična jedra, kjer se je klima popolnoma spremenila. Ta jedra so začela povezovati nied seboj in so tako ustvarila pečat podnebju vse dežele, Izsušitev in uničevanje go;:dov ata sčasoma pretrgaU zv.ezo z doUno Nila. Zato sta osiednja Saha.ra in Berbrija osamljeni in sta zelo poxno postali deležni pridobitev ;raOTitejših dežel. Kovine, ki so prihajale v glavnem s Krete, so prišle v BerberijOi šele ok. leta 2500 pred našim Štetjem, Ob prihodu Rimljanov v deželo so bili nekateri deü Berberij« še v stopnji neobtika. Klima se je nenehno slabšala. 0,gromna saharska močivrja so se posušila. 2ivaU so se odselUe na jug v savane in v tropske gozdove. Nek;)tere, kot lev in panter, so se umaknile tudi v gozdove Atlasa. Tako je bil npr, zadnji lev ubit v AliU-iji v ixfgorju Oj-es leta 1800, Tudi ljudje so ss preselili na jug proti Sudanu. Ostali so redki nom,adi, ki so uničili zadnje rastlinstvo. Vehke reke, kot Saura in Igargar, so presahnile. Veter odnašal zemljo, dokler ni ostal samo peJJek, ki je zaradi vetra napolnil rečna, karita. Padavine so se zJnanjšale na 100, 50 mm na leto. Puščava je zmagala. Od prazgodovinskega bogatega gozdnega rastlinstva so ostale v glavnem v gorovju Hogaj: med IBOO in 2800 m kot ostanki ostanlTOV vi-ste: Pistacia aV.lantica, Balanites aegyptiaca, Osyris alba, Olea l.aperrini, Ephedra altissäma in major, Myrtus Nivelli, Clematis flamula, Globuiaiia Alypum, Cappaiis spinosa, Cupres-£us Duipreziana, Maerua. crassifoüa. Mimosa spec. itd. V Libiji in Cii-enajki, kjer je (pu£čava prodrla do morja, je seznam rastlin nekoliko daljši, vendar še vedno siromašen v primerjavi s šte^nlom rastlin v Berbei'iji, kjer stä Atlas in Tel preprečila napredoifanje puščave in sta ustvariJa pogoje za pomembne padavine. Gozdne in druge rastline v Sahari kako^r tudi v velikih stepah južno od nje so izredno doibro piilagojene suhemu podnebju. InriajO' zelo dolge korenine v pcimerjavi z nadzemnim delom. Pri neki rastlini je merila npr, dolžina korenin 8.8 m, rtad^jsmm d^el pa le 1,6 m; v dTUgem primeru je koreninam, dolgim 4 m, pripadal nadzemni del 0,2 m. Gozdovi so v Sahari ob vodah. Sestavlja jih v glavnem dateljnova palma, ki rabi mnogo vlage in toplote. Ona hrani prebivalce Sahare (ok. pol milijona Slika?; Cedruv sestoj na Oresu n. v. 2100 m (orig.) ljudi). Gospodarski pomen dateljna je torej zelo velik. S pravico mu posvečajo poseben dan — prazniJt palm. Dozoreva v oktobru aJi novembru. 2e pred tem nastane pr^avo fpreseljevanje noimadov. Vlaki so prepolni potnikov, ceste ovčjih čred, koz in kamel. Vse gre na trgatev dateljnov. za zaslužkom in na prezi-movanje. Spomladi pa je obratno. Vse hiti proti severu na žetev žita in na pašo po strniščih. Letna proizvodja dateljnov v Alžiriji zna.ša ok, lOO.OOO ton, vrednost pa ok. 8 milijonov dolarjev. Število dreves, ki že rodijo, cenijo na 7,5 milijonov. Možnosti za povečanje proizvodnje so velike. Konec prejšnjega in v začetku tega stoletja so zaceli snovati plantažne sestoje. Mnogo palm je propadlo v zadnji vojni. Povečanju proizvodnje bodo nmogo pripomogla številna raziskovanja podzemnih voda in vrtanja. Svetovna proizvodnja dateljnov je približno naslednja (v tonah); Irak 350.000, Egipt 180 000, Iran 150.000, Alžirija lOO.OOO, Maroko 80 000, Tunizija 40.000 in ZDA 20.000. Najboljša vrsta dat-eljna je Deglet Nur. Skoraj ves njen plod izvažajo in s tem krijsjo 50% nj^ne svetovne porabe. Datei j ima podobnega, so^vražnika kot koste njj tj, neJt glivični parazit, ki je zdesetkal maroške sestoje dateljnovih palm in äe trka na vrata Alžirije. Za-enifrat ni sredstva za borbo proti tej bolezni razen gozdne higiene, Na poti od Atla£;a do morja spreminja dežela svoj obraz. V iprimorju je zbraiia skoraj vsa gospodarska dejavnost dežele, £e izvzamemo najnovejša odkritja velikih zalog nafte, .plina in vode v Sahari. V flori stičnem pogledu je primorje aesta\rni del Sredozemlja. Battandier le pisal leta 1894. da od 3000 vi-sl rasüin, ki jih je našel v Berberiji, 1900 raste na Pierenejskem polotoku 1500 v Franciji in IGOO na Apeninskem polotoku in ua sredoeeinskih otokih Našo pozornost bomo posvetili samo gospodarsko najvažnejšim drevesnim vrstam. Hrast plutovec (Qiiercus ."suber) porašča v Alžiriji povrSino 400.000 ha To predstavlja le 30 do 40% njegovega nekdanjega gozdnega potenciala, ki je v preteklosti trpel zaradi Itrčenja, požarov, pase in ipretiranega izkoi-igčanja. Plutovec raste na Teki, kjer mu padavine zadoščajo. Računse, da je bilo pred vojno v Alžiriji ok. 40 milijonov dreves, debelejših od 19 cm. Pred vojno so proijrvajali ok. 280.Ü00 stotov pUilovine letno, {1 prm = 120 kg). Srednjedobni, dobro rastoč sestoj lahko da do 2 stota plutovine letno na. ha. Prirastek lesa pa znaša 1 m". Vendar pa je takih sestojev le malo V zadnji vojni je bil plutovec zelo pii zadet. Računajo, da jih Je po vojni ost slo ok, 150,000 ha, Vsi drugi seslO'ji imajo le zslo .pičlo zarast, pogosto komaj nekaj dre-ves nii ha (slika i). Plutovec je edina drevesna vrsta, za katero so bili pred vojno izdelani ureditveni tiažrti. Toda gojitvena stjran teli načrtov ui prihajala luko do izraza kot izkoriščanje. Veliko starih sestojev še čaka na pomladitev. Izkoriščanje plutovine se začne, ko drevo doseže debelino ok. 20 cm. Prva plutovina nI dobra. Sele po prvem lupljenju začne drevo proizvajati kakovostiio lubje, ki po približno 10 letih, postane debelo 27 mm. Eno drevo lahko olupimo največ 6-krat. Pi nadaljnjem izkoriščanju drevo shira, lubje p.a ni veČ kakovoistrio Sestoji imajo prebiralno obliko, vendar nihče ni proučil vprašanja optimalnega števila dreves na ha. Zaradi prebiralne oblike prodira v sestoj velilco svetlobe, ki omogt^Ča bujen razvoj prizemnega rastlinstva, visokega do 1 m in več, ki predstavlja stalno nevarnost požaj-ov. V zdmžbi plutov ca živijo še vrste; Arbutus unedo, Clematis famula, Genista tricuspidata. Calycotome spinosa. Lo nicer a implex a, Erica a.rboi'ea, Cistus mo n spe lien sis, Crataegus monogyna. Lavandula Stoechas, Myrtus communis itd, V Sredozemlju pokriva plutovec ok. 2 milijona ha Gospodarska plat plutovine preživlja sedaj krizo, ker Jc z ene strani ponudba velika, k druge pa pluto spodrivajo. vedno bolj proizvodi kemične industrije {slika 5). Ekstenzi\mo proizvodnjo bo treba, počasi zamenjati z intenzivno. Postaviti jo bo treba na trdno gojitveno osnovo. Zato. ji; treba izbrati sestoje, Id imajo pogoje za kakovostno subeiikulturo. Vse dnige goedove, ki fitoeendoško pripadajo združbi plutovca, ho treba .spremeniti v sestoje donosnejših dre\resnih vrst. To so hitro rastoče drevesne vrste {evkaUpt, bor, dpre'sa itd ) ter sadne vrste (oljka, mandljevec. orehi, pomara.nče itd.) Območje degradiranih sestojev .plutovca in makij je plodno. Tam so tla globoka. Pogoji za hiti-o proizvodnjo celuloznega lesa so odlični. Vegetacijska doha traja 7 mesecev, too-ej 2,5-krat dalje kot npr, na Gorenjskem, Razen združbe plutovca je pomembna tudi združba oljke in tršlje (Oleo-lenticetum), ki je nekoč poi-aščala nad 1 mihjon ha,, sedaj pa obsega le 100.000 ha. s 1 i k a 8; Del tabora, Icjer je prehjvaJo 600 sekačev in gradbenih delavcev— Slika 9: Zakaj bankete mesto goada? Borba proti prakticiziTii.i in tradiciji je za Alžirce pogosto težka — Slika 10; S plugom preorani svet lahko drobijivega apnenca pred pogozdwanjem — Slika 11: Na pripravljenih zeroVjlščih je uspeh pogozdovanja zagotovljen (vse ong.} Letos imamo v goT;darskih drevesnicah tudi pol milijona oljk. Po cepljenju jih bomo .presadili m osnovali 5D00 ha nasadov, računajoč 100 dreves na ha. Podcvbno je tudi z dragimi sadnimi vrstami, Tt> so pola za pospeševanje proizvodnje na območju združbe plutovca. Bukvi podobni hrast (Quercus faginea) poa^.šča. po\TŠino okoli 60.000 ha. Raste na bolj svežih tleh kot plutcfvec, tj. na severnih pobočjih, kjer se vzpenja do 1800 m, Spušča se tudi nizlto v dolin«, ker mu prija vlaga. Ko sem prvič obiskal gozd Geruš, ki raste strnjeno na površini 5000 iia, sem se Kpormnl slavonskih hrastovih sestojev Kakovostni gozdovi so zelo p.otTcbni gojitvenih ukrepov. Prii-astek cenim na 2 m '. Vendar pa to m n,iegova zgornja mogoča meja. Po habitusu je omenjeni vrsti podoben afriški hrast (Quai-cus afai-es), ki mu pripada povi-sina 10,000 ha. L&s mu ni tako trajen. Treba bo čimprej vpeljati sodobno gojitveno načrtovanje in povečati površino omenjenih hrastovih gozdov (sUka 6). C r n i k a (Quercus ilex) je najbolj hvaležna gozdna drevesna vrsta Alžirije, ker zadnja odhaja z »>odra« po uničenju .gozda, Porašča površino ok. 460.000 ha. K"a .dobrih Ü-eh. zraste do 22 m^ sicer pa od 6 do 10 m visoiko. Zelo je od.porna proti suši. V zahodnem delu dežele oblikuje lepe sestoje. V vzhodni Alžiriji pa je malo takih sestojev, ker jih uničujejo požari, koze ipd. Tovrs.tn.e sestoje bo treba obogatiti z \glavci, zlasti s cipresc», bomm in cedro. Crnika se naravno meša s cedxo in borom, kar dobro \'pJiva na pomlajevanje Atlantsi(,a cedfa (Cedms atlantica) je alžirski ~maces«n-i«) le Skoda, ßti ga je se tako malo ostalo. Les mu je lep, dober in nev-erjetno trajen ter spominja na macesnovino. Zelo Uihko se obdeluje, ?Jekatere gozdne uprave imajo vse pohištvo iz cedro\äne. To plemenito drevo je bilo zelo cenjeno že v starem veku. Raste na siükatu in apnencu. Višinski pas zaine pri 1500 m in sega do 2200 m V Alžiriji porašča površino ok. 20 00Ü ha, v Maroku pa nad lOO.QOOha. Največ ga je ra Oresu pred Saharo Na dobrih tleh zrasU^ povprečno 3D do 40 m visoko. V enodobnih sestojih se zelo dobro čisti vej, na prostem pa razširi do 30 cm debele veje, primerne tudi za izdelavo žp.govcev, ker so ravne (slika 7). Leta 1964 seiin dobil nalogo organizir-ati izkoiiSianje cedrovih sestojev na Oresu (Atlas). Delo sem vpeljal podoibno, kot poVeka na, Gorenjskem. Sekali smo le suha drevesa. V zadnji vojni je bil namreč gozd zelo prizadet. Večji deli gozda so hili zajeti od ognja, vendar .je večinti debel ostala nepoškodovana. Mladje pa je bilo zelo .prizadeto in je večmoma zgorelo. Drevje' je zelo staro in debelo od 70 do 110 cm. Večina hlodov je merila od 1 ido Srn''. Na novo smo j7Dstav!li nvalo žago. Nenavadno je bilO' videti težke kamione, ki so vozili le po 3 ali 4 hlode, Cedrovi sestoji so ostanki nekd.anjih obsežnih strnjenih gozdov. Po poseku suhega drevja bo l.reba prenehati z izkoriščanjem in se posvetiti le obnovi, ki pa nt; izključuje poseka posameznih dreves ali skupin. Na cedro se pri pogozdovanju niso spomnili, Sedaj smo ji dali pravo mesto pri splošni obnovi gozdov. Kalivost semena je podobna kot pn macesnu in traja do 6 meseoev. Sadike osrtanejo y drevesnici 1 do 2 leti. Mladice in Kadike rastejo v začetku počsM v vi.šino, velik.o hitreje v globino. Sele pozneje, ko korenine dosežejo vlažno pLast, začne živahnejši višinski prirastek. Cedra raste na območju, kjer sredozemska klima prehaja v celinsko in obratno Tam 2a,pade na Oresu vsako letO' precej snega, ki obleži tja do aprila, posebno na severnih pobočjih in na višjih legah. Združba cedre ima lahko dve obliki ■ sulio in mokro. Suha. oblika mestoma prehaja v mokro, kar je odvisno od krajevne vlage. Razen cedre v njeni zdi-užbi rastejo še naslednje rastline; Asparagus acutifolius, Cistus laurifolius, Evonimus latifolius, Buxus balearica, Cytisus BattaiidiiCri, Genista trieuspidata, Berbeiris hispanica, Crataegus monogyna, Ilex aq.ui folium, Cotoneasier Fontanesir, Daphne la areola, Lonicera etrusca, Acer monspesulanum, Qu.ej-cus ilex in Pin us halepensis.^ Na Oresu je deležna zdi-uziba cedre 500 do 700 mm padavin, v Maroku -pa veliko več. Cedri naj.bolje ustreza vlažna in hladna klima. Najlepši sestoji so tam, kjer padavine dosežejo 800 do 1200 mm (slika 8). V nekaterih :parkih našega P i-i morja prav dobro uspevajo cedre. Iti so ponekod že zelo sta.re in debele. To nas opominja, da bi morali tej drevesni vrsti posvetiti več pozornosti kot doslej. Alepski bor (Pim.is halepen.sis) skupaj s hj-astom predstavlja hrbtenico alžirskega gozda. PorašČa površino ok. 800,000 ha. Uspeva od morja do 2200 m na Atlasu, iSIajlepši je v območju, kjer padavine dosežejo 350 do 450 mm. Kljubuje celo pičlim 250 mm. Borovi sestoji sestavljajo velike Icomplekse, posebno pri gozdni dii-ekciji Oran, kjer je sti-njenib ok. 200 000 ha ter pri direkciji Constantin lOO.flOO ha. Sestoji so redki in seveda ne morejo tekmovati z evropskimi. Vendar ne smemo pozabiti, da so klimatične razmere v alžirskem primeru veliko sla.bše, kajti Saliara tika na njihova vrata. Cisti bcrcvi gozdovi eo ucLnkoviia vaba za gosenice in požar-e, Ksr so v Alžiriji požari zelo pogosti^ bo v obstoječe sestoje treba vnašati evkalipt in cipreso, pri pogozdovanjih pa snovati mešane sestoje. Iz naeega kratkega opisa sledi, da je v Alžiriji nekaj iiad 1,7 mUijoiia ha go-zdov, ki so Taznieroma v dobrem stanju. To ie sicer malo glede na v-elikost dežele, calo še tedaj, če odštejemo a^iliarski del. Razen tega je gozdni ipotencia] ?.e zelo izčrpan in ^-utrujen- in ne more kriti domačih potreb po 1-esu, ki neverjetno hitro rastejo. Razvojne sineri alžirskega gozdnega gospodar.stva Stare civilizadje so potisnile gozd v gore, vcndair tudi tam ni našel miru. Vojnp, pasa, požari in saharski vplivi ga nenehno Kmanjšiijejo, Vodni režim dežele se je zelo poslabšal. Ravnins in sredogorje so ostali goli, posebno pa v srednjem in južnem deJu ob Sahari. Zemlja rodi pravzaprav le sponiladi. Po žei:vi ne daje ničes.aj- več, če ne računa.ino pičle pa.^e po strniščih. To stanje lahko aboljäa s.amo >^bodoči goad" v ravnini in sredogorju. Alžirija mora spremeniti IradidonaJru način gojenja gozdov in se usnisaili v tako gozdno proizvodnjo, ki bo obenem tesno povezana s kmetijsko i.n živinorejsko-, ki jima je dejansko tudi pogoj. Okrog 18 milijonov ha je zemljišč, ki so deležna nad 300 mm padavin (300 do 1800). Tla so večinoma dobra, globoka in pod 1 m vedno "SveŽa«, Ta vlažnost fteveda ne zadožča vedno za vse domaČa in tuje drevesne vrste. Vendar to ni odločilno. Važnejše je dejstvo, da gozd usp&v.a tudi tam, kjei- je 400, 300 mm in celo manj padavin. V splošnem načrtu ozelenitve dežele bo treba dati prednost pogozdovanj;! kmetijskih zemljigt. Vložena sredstva se bodo Lam najhitreje vračala. Km-e-djstvu £o potrebni varovalni gozdni pasovi proti vetrovom, ki hitro odnašajo vlago. Najnevarnejši so vetrovi, ki pihajo iz Sahai;.;!. V tem primeru Je mogoče razumeti, kaj pomeni ohraniti najpoü'c-bneiso vlago v tleh in v zraku za vsaj Se 15 dni. pj-av teh 15 dni, ta negotovi čas je pcgc.sto odločilen za uspeh žetve. Zato mora kmetijstvo žrtvovati 15 do 20% Svojih zemljišč v ta namen. Varovalni gozdni pasovi ne bi smeli biti ozki aU pa sestavljeni samo iz ene vrste (proge) dreves. Njihov blagodejni vpUv na kmetijsko In živinorejsko proizvodnjo bo prišel do izraza samo tedaj, če bodo v malem oblikovali svojo lastno mikro'^iimo, To pomeni, da mera biti gozdni pas že sestoj, čigar velikost in oblika se morata prilagoditi krajevnim razmeram. Alžirska polja popolnoma gola; nikjer na obzorju ni videti drevesa. Šele v večjih vaseh je nekaj dreves, kjer se štorklje prepii-ajo z-a prostor svojim gnezdom. Druga dobra stran pasov je pospešena proizvodnja 1-asa. To naj bi bili pravzaprav sestoji na kmetijskem zemljišču, torej na globoki in sveži zemlji, kjer vegetacija traja od 4 do 7 mesecev, Pnr.astek bi bil zelo velik, Vfi,^ pokrajina bi tako dobila resnično kmetijsk(>-gozdno-pašno podcbo. To je najučmkoviiejSi način zu obnovo plodnosti tal Pri uresničenju tega načrta značaj lastništva, ne bi smel povzročati večjih težav. Ti gozdni nasadi bi predstavljali osnovni gozdni potencial dežele, ki bi v relativno kratkem Času ustvaril neslutene Issne zaloge. 2e leta 2000 bi d'ezela lahko pos-tala gozdarsko zelo pomembna. Bcdočnotst alžirskega gozda ni sEJno v gorah niti v 1,7 milijona ha sedanjih gozdov, ki iso že precej izčrpani. Alžirija iTLora svoje gozdno gospodarstvo telimčno in ekonomsko preurediti. Njegova bodočnost je v ravnini in sredogorju, v najtesnejši pove^vi s kmetijstvom in živinorejo {sHlta 9). Glavne drevesne vrste, ki (pridejo v poštev za. obz^avnavane tiaaade, so hitro rastoCe sadne, knune in medonriSčaTLje plutovine), kaže n.a najnujnejše neposredne naloge. Vzporedno reševanje obeh nalog —■ obsežno pogozdovanje in urejanje o-b-stioječih gozdov — bi razjasnüo tudi obzorje za razvoj lesne industrije, ki je sedaj šibka, neurejena in obrtniška. Doslej se ni mogla razviti, ker je slonela na izkoriščanju gozdov brez načrtovanega gojenja. Proizvodnja sadik in pogozdovanje Mlada reipublika Alžirija se je z vso resnostjo lotila probleTna ozelenitve dežele, "Uspešno se bori s številnimi težavami, ki niso majhne. Naloge so v Drgamzadjskem in ekonomskem pogledu gigantske. Potrebne so določene spremembe v načinu dela in organizaciji gozdarske službe. Itajti spremenile so se splošne ekononiske razmere in dnjžbeni odnosi. Na območju direkcije Gonsfantin, ki je (okraj) večja od Slovenije, je npr. pmis\'odnja sadik v letu 1964 narasla od predvojnih nekaj mihjonov na 25 mihjonov. V naslednjih l3tih pa se bo še povečala. Ta živahna dinamika proizvodnje ne prenese več starih načinov dela, kot so npr. prevoz sadik na 200, 300, 400 in več km Tudi vozni paj-k ne ustreza vet, ker se na težki kamion lahko naloži največ 4000 do 5000 sadik-vrečk. Podobno je tudi pri delu v drevesnicah, ki z.ahteva smiselno organizacijo in mehaniza.cijo nekaterih opravil. Preaajevanje Lako velikega števila sadik v polietilenske vi'eöke je n-e ekonom čin o, zato bo treba seme sejati naravnost v vrečke. Sadike namreč goji.io v .polietilenskih perfiorii'anili vrečkah, preniara 7 in gln.bine ok- 20 cm. Ta način omogoča proizvodnjo oc3 1 do 1,2, milijona sadik m ha. Napolnjena vrečka tehta približno 0,7 kg. To je najzanesljivejši način proizvodnje sadik in pogozdovanja, vendar pa žal tudi najidražji. Tako vzgojena sadika stane povprečno 8 centov (12 din), V tej ceni je zajeto samo vloiženo delo in material brez režije, pridevkov in socialnega zavarovanja. S prevozom se cena poveča približno še za 8 cent., ker kamioni niso prilagojeni za ekonomičen prevoz sadik-vrečk. Gozdarski organi dajejo sadike brezplačno gozdnim upravam, o-bünam, drugim organizacijam in 7ase!bnikom. Taka proizvodnja ne bo mogla dnlgo zd.ržati očitkov eko'nomske kritike. Treba bo izboljšati sedanji način in poiskati še tudi cenejše načitie proizvodnje. Eden takih načrtov je tudi uporaba sadik z golimi koreninami. Ta način pa §e ni vpeljan, ker mu še ne zaupajo. Zato aem na, lastno pobudo organiziral demonstrativno pogozdovanje s sadikami alepskega. bora v občini Ain Tuta (Ain pomeni po arabsko izvir) na praigu Sahare, kjer je povpretno 300 do najv-eč 400 mm padavin na leto. Sadike smo prtipeljali iz drevesnice, oddaljene 250 km od delovišča. Korenine vsjike sadike smo v drevesnici namočili v brozgo, pripravljeno iz vode in kravjega blata tei' smo jih nato poslali na pot i od.prtim kamionom, Saditev se je začela takoj po prihodu tovornjaka na delovišče. Sadike .=!o bile povprečno 30 ur izven zemlje, S 'pogozdovanjem smo začeli' 23. 2. 1964, tj. ko že popušča deževna doba. Uspeh smo ocenili maja 1965, torej po enem letu. Znaša ok. 80%. Naredili smO' Še en tak poizkus 200 km. dalje na območju s približno enakimi padavinami v občini Ain Beida. Rezultat je bil skoraj enak prvemu. Za ta način dela sta potrebni brezhibna O'rga.nizac'oa dela in d'obra sti-okovna izobraziba delavcev ter starešin. Takšen način pa je neprimerno cenejši, saj pri prevozu lahko naložimo 10-krat toliko sadik in Slika 12r Dan irogozdovanja; Naj vasfe! (orig.) 227 še oelo več, 5e iipiorabimo za prevßz. posebne zaipi te pri.kolice, v katerih je mogoče u.ravnavati vlago in temperatui'o. Izi'acunal sem, da bi enoletni povečani f^troski zaradi zastarele proizvodnje, prevoxa in n^anipulacije s sadikami zadostovali za nakup ene take klimatične prikolice. Odslej ne verjamem več v kras, sušo, kaiTLenišca, burjo in podobne okol-nosti, ki so raia^ilne tudi za našs jugoslovanisko primoj-je Ce smo dosegli taik uspeh ob Sahari, kjer dežuje le pozimi (300 do 400 mm), kjer pade zadnji spomladanski dež koncem aprila, pi-vi jiesensld pa v začetku novembra in kjer poleti piha vroč sahairski veter široko (ok. 40" C), ga je mogoče doseči tudi drugje. Odločnost AiŽircev, da hočejo o?^eleniti svojo sivo dežslo in njihovi veliki (-■kononiski napori, Icatere vsako leto vlagajo v to področje narodnega gospo-d:ai'stva, ne morejo mimo nas nezapaženi S'prico dejstva, da je tudi ves o'bmorski pas n.aše dežele prav t.ako siv in pust. Aprila letos sem prebral v VUS krajšo objavo, da bodo v imotskem okoLi.šu v Dalmaciji zasadili letos lÜÜha Kako malo in nepomembno je to v primerjavi z impozantno šLevillto 25.000 ha, kolikor smo zasadili letos na območju direkcije Ccxnst.antin. Alžirci morajo rešiti poleg že omenjenih težav še aelo občutljivo ekonomskO' vpraseinje paše katerega .pri nas ne poznamo več. Omenjena velika proizvodna naloga nas j s postavila pred drugi problem, tj. pi-ed vprašanje zalivanja. V di evesnicah traja ausna doba 4, 5 in veČ nnssecev Izhod smo našli v mehanizaciji. Klasična škropilnica je postala predraga, po drugi strani pa pri njej ni mogoča kontrolirati količine lazprsen-e vode. Zato f^mo se odločili za sodobne prenosne naprave, ki v eni uri razpršijo 4 mm vode. Taka naprava (motorna črpalka, lahko prenosna sluminijaste cevi, zslo' pripravne za sesta"\'l]anje ter 16 ra^piiiloev) zalije v dveh urah 1 hiJ z 8 mm dežja. Mesečno da,jemo 80 mm dežja oziroma 20 mm na teden v dveh do treh zalivanjih. Taico je mogofe kontrohrati Icoličino razprscjie vod« in varč(rv.ati z izdatki. Podobne naprave za zalivanje izdeluje tudi Ag ros troj iz Ljubljane. V jugoslovanskem pri m or ju bi tudi bilo treba o'snovati velike drer\.'esnice in jih opremili s sodobnimi napr^ivami za zativanje. Potrebno je začeti odločnejšo borbo za pogozdovanje. Tudi turiv:em mora vlagati sredstva v ozelenitev pri morja Pil pogozdovanju uporabljamo, v Alžiiiji dv.a načina, dela, navadnega in novega ;s temeljito pripravo zemljišSa. To delo opravijo močni plugi s hidravlično opremo, ki preorjejo zemljo do 70 cm globine. Uporabili smo jih z uspehom celo na lahko di-obljivem apnencu in ga preorali do 30 cm globoko (slika 10). Ti plugi so izi-edno mcčni. Premakn-ejo in dvignejo na površje oelo skale, velike kot sod od 2 hI. Dva velika zoba tega pluga sta zaščitena na. konicah z železnimi Čevlji, ki se po uporabi lahko zamenjajo. Za vleko pluga služi buldožer ali t rs k tor-gosenic ar (caterpillar) do 250 KM. Ta. način dela izredno poveča.va kapaciteto tal za vodo in za zrak, ker j.ih odlično razrahlja. Med prvim in drugim načinom ni velike radike v pogoz.dovalnih stroških. Kakovost dela, uspeh in prirastek sadik pa so prt diiigeni načinu neprimerno večji in boljši (slika 11). Pogozd.ovanje se začne pozno v jeseni, ko začne dezsAma doba, tr.aja pa do 15 aprila. V zadnji pogozdovaJni sezoni, tj. pozimi 1964/65, je bdo na območju Constantina posajenih 25 miUjonov sadik. Sadimo ok. 1000 sadik na ha, kar zadostuje osnovanje gozda. Dvakrat na leto AJžird organizirajo dneve pogozdovanja. Udeležuje se jih največ mla.dma. Sadike gojimo v drevesnici le eno leto, ker v tem Času postanejo žs sposobne za pogozdovanje. Vegetacijska dcba traja namreč v drevesnicah 7 cev. Ce bi ostale sadike tam se eno letOj bi postale neuporabne za pogozdovanje, ker bi bile prevelike (50 do 100 cm). To velja za bor, cipreso, evkalipt in druge Listavce. Izjema je le cedra, ki v začetlcu raste počasneje, ker se skoraj ves prirastek usmeri na kOTenine. V vztiodni Alžiriji je naijveč d:i-evesjiic med Telom in Dresom, tj na visoki planoti, ki je popojnoma gola V obalnem p^.su proi^rt'ajajo v glavnem sadike sadnega drevja, v notranjosti pa pi-etežno gozdne. Od sadnih vrst je največ oljk, potem pa marelic, mandljevcev, cepljene gledi^ije (za krmo) itd. Med gozdnimi sadikami prevladuje alepski bor, raz.prositrta cipresa, codra, pinija in primorski bor ter evkalipt. Drevesnica Tamarin pri Ain Tudi je npr. že na pragu pužčave. Zato je voda tam lacionirana. Drevesnica ima pravico na vodo samo tri dni v tednu, ostale tri dni pa jo uporablja prebivalstvo za zailivanje polja. Zato smo jo cpremiU & štiaimj bazeni kapacitete ok. 400 m". Zabeli smo jo urejati marca 1904. Istegsi leta smo vzgojili 150 000 sadik, letos pa iih js še 1,2 milijona, prihodnje leto pa bo lahko dala 4 milijone sadik. Sklep Alžirija je dandanes uresničila doibre .pogoje za uspešno premagovanje ne^ reSenih ekonomskih odnosov, ki so kljub dobri materialni in duhovni osnovi orgKT)i2acije mo^no zavirali razvoj gozdnega gospodarstva. Razvoj gozdarstva bo sedaj veUko hitrejši, vet^dar pa naloge ne bodo lahke. Alžirija je äele letos dobila prvega goz-darja s fakultetno izobrazbo. Bodoča .alžirske gozdarje Čaka velika naloga obnove in ureditve gozdov. Izbrati bo ti'eba lastne načine urejanja gozdov, ker so- merila za .ocenjevanj-e g[>zd'a in gozdnega, gospodarstva v tej deželi zelo svojisvrstna, Hkr.aÜ s prihodom domačih in tujih stroko\Tijakov bo treba misliti tudi na decentralizacijo in reorganizacijo gozdarske službe Okrepiti bo treba štiri gozdne direkcije, ki morajo v bodoče prevzeti vso skrb za razvoj gozdnega gospodarstva na svojih območjih. (Uporabljeno .slovs.tvo: Boudjf, N : Economie forestiere ncvrd-africame, t. 1—4, Pari«, 1948—1955) LA F0R£T ALGfiRTENNE (Resume) L'article parle d' aboid de Systeme orographique du paj-s — compose de deu'x parties tout ä fait diffeientes; An Sud, rimmense pJateau sablonneu>:, presque sntierement asylvatique, le Sahara, suniionte au centre pai' Timpoisante ehaine montagr.euse d'origine volcanique — Hoggar. C'est la que se irouve la plus haute montažne du pays (3000 m), Au Nord, Le pittoresque Littoral, englobe dans le Tell, hautis plateaux et l'AÜas, ce demiejT le separant du desert, d'cü vierment to.utes les wifluences negatives — la sechertase, chaleur, les vents chauds »sirocco^« ect. La pluviometrie diminue de la M^rditerränge vers Sa-hara, I'hunfiidLl^ atmo-spherique relative aussi Apres on danne l"3pei^:u sur I'histoire de developpement de la ior^t algerieinne b parldr de I'epoque roniaine jusqu'aujourd'hui. Les vieux elvi U sati an S' ont aneajjtie la foret dans les plaijies et sur les basses moTita|!ne:s, Elle a reüulce et s'est refuglec sur les bauies monta^nes. Les FraHQais out implaote la premiere oi'^an.isatjoin du servict? forestier, Toute-fois, il ne pouvaient pai" aiTeter la ddgradatloti' et !e reciilement de la foret. car les rapporLs econoTnjques dans !e pays n'etaient pas bLen resous. Les influances negatives saharaieniies Oin-t aussi attritouee ä degradation de la fctfžt. Deuxieme partie doTirie la desciiption de Tetat actuel des fore-ts. Dans la TOne saharienne Te ipaVmler dattiw joue le role preponderant dans reconömie forestiere et agi-icole. La; iprodiiction actuelle de 100 mille tonries de dattes environ peut ötre depassee apres mise eri vaJeur des eaux souterraines et 'teiTairis susceptibles ä la culture de palmler dattiei\ Les prindpales essences forestlers au Littoral sorit: Le chene liege, chene vert, chfene zfene, chene afares, Je rpin maritime, pin. d'Alep, le cedre, le« eucalyptus et les cypres. Leurs :isuplen-ien-'ts sunt sui-explmte eL ne peuvent pas satisfaire les besoins en bois du pays. II faut les' amenager et enrichir, Les regJements d"amen£tgemcint eitaienfc etabli seulement pour le chene liege, II est iTidi'Spensable de cr^er de nonibreux et vastes biiise-vents auiT le sol agricole pciu)' diminuier la degradation de la fei-uUte de sol et de climai, L'agricuHure doit sacrifier de 15 ä 20% de sa superiicie pour la creadjon de brise-vejits, Ces peiiplements loi-est-ier futurs au^;menLei'oiit 1' humidite necessa.ire ä 1 agriculture. Au paint de vue de la iproductian forestiere, lis iormerant une reserve solide de bois pour I'industrie, D6ja en 30ÜO I'Ailgei'ie part devenir le iproduoter important de bois. L'article termine par descripticm de la production de plamt, qui a atteijite dejä en 1964 k cohstaintinoiis le ch-iffre de 2S millions. Elle va aügmenter encoire. ^a exige une certaiine modification des methodes de travail pouir dimiinuer, le plus grand pjssible, les frais de la proiductiion. On y trouve encore la description de la plantation de plants racinea nues de pin d'Alep ä Ai'n Tuta et AIn Beida en fžvrder 1964, oü tombe seulement de SDO ä 40Ü mm de I'eau. DR. ING. RUDOLF PIPAN — SEDEMDESETLETNIK Navada je. ida se življenje in delo za--služnih mož pjiJcaže v bolj aH manj obširnih sestavkih v dnevnem ali stroicovnem oziroma revijalriem tisku, posebno ob desetletnicah, portsm ko dosežejo pol str>lBtj.a življenja Taikštiih primanj so deležni predvsem ugled-nejši delava v gospodairskih o^^ganizadjah, v družbenih službah ter s podiročja kultui-e in prosvete, poredkotna pa tihi, neutrudni stro kovno-snanstveni delavci. To zajdnje velja tudi za to-variša Pipana, ki je letos dopohiil 70 let. Rojen je bil 21. aprila 1895 v Cfnem vrhu nad Idrijo -v učiteljslci družiini. OsnovnO' šolo je obisikoval v Gorenji vasi v Poljanski dolini, nato nealko v Ljubljani, kjer je 1915 matu-rlral malo .pred vpoklicem v avsta-ijsko vojsko. Sve-bovno vajno je prebil povečini (od 1915 'do 1918) v ru&kem vojnem ujetništvu. Po povratku, konec 1918, se je vpisal na gozdarski odideiek agronojnskc-gozdarske fatkultete univerze v Zagrebu, kjer je 1922 diplomiraj. Nato je služboval: pri gozdni direkciji Križevačke imovn& opčine v Belovam — nekaj let v centrali, potem pa več let kot šef šumskih uprav v Cazmi in Bdovaru, rfalje pri gozdni direkciji imovne Oipčine v Novi GradiSki, od koder je bil — po 16 letih prakse v g02d-nogo®podar£ikih organizacijah — pnemeščen 1938 v Ministrstvo za gozdove in rudnike, cfddeJek za vrhovni gozdarsiki nadzor, v Beogradu Med okupacijo Je živel tam v zelo težkih razmerah — potem ko jf ob nemškem bombardiranju mesta v aprilu 1941 izgubil ves svoje premoženje — v neprestani skrbi za svojo obubožano di-užino, V službi je izgubi! svoj prejšnji položaj, ker z okupatorjem ni sodeloval. Le svojim srbskim naprednim strokovnim tovarišem, ki so mu kot simpatizerju osvobodilne fronte pomagali, da je dobil skromno gozdarsko službo kot neke \Tste azil, se ima zahvaliti za svoje in svojcev golo življenje. Po osvoboditvi, potem ko je bilo orgaTiizirano ministrstvo za gozdarstvo Jugoslavije, je bil postavljen 1945 za £eia odseka in pozneje oddelka za plansko gospodarstvo v tem mi.nistTstvu. Tu je deloval do jeseni 1947, ko se mu js končno izpolnila dolgoletna želja, da se posvet; v ožji domovini napredku slovenskega g02d.ai'stva V tedanjem mini-Ertrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS je bil postavljen za načelnika plana inventarizacije in urejanja gozdov. Kot šef plana osnovnih gozdnih fondov j-s potem v vseh najvišjih organih Slovenije, pristojnih za, gozdarstvo, opravljal predvsein .posle, nanašajoče se na urejanje gozdov .oziroma na gozdno pi-olz-vodnjo vse do upokojitve leta 1061, Vendar (.udi po upokojitvi opravlja v sakre-tanatu za kmetijstvo in gcvzdjarstvo — oziroma sedaj za gospodarstvo — po^ membno strokoivno delo, predvsem pomaga pti izoblikovanju idejnih -osnov in praktičnih navodil za smotrno izvajanje gozdno-in lesnogospo-darske politike. To so najvažnejši mejniki na življenjski poti dr. Pipana S svojim strokovnim pi-aktičnim delom v gozdnogospc>darskih organizacijah in najvišjih operativnih ustanovah, pristojruh za gozdarstvo, je zn.atno prispeval k razvoju jugo~-slovan.ske^a in posebej še slovenskega gozdarstva. Se pomem-bnejSi pa je njegov prispevek na strokovnem znanstveno raKiskovalnern pod,roč]u. S tein delom je začel potem, ko je spoznal glavne pereče probleme jugoslovanskega goKlarslva in lesarstva ter ko' si je lahkO' utrgal — ob naraščajoči gospodarski dinamiki je bilo to zelo težko — nekaj časa v ta namen. Svoje sestavke ^e začel objavlj.ati v Sumarskem listu, potem v Gozdaaiskem vestniku in v raznih drugih r>evijah, časopisih in publikacijah Njegovi večji strokovno-znanstveni teksti do izbruha diuge svetovne vojne so; Dioba krajiških imovnili opcina (1Ö31); Uticaj gospodarsko g liboi'alizma na šum,s i .sum,ai'stvo (1932); Izračunanje šums-ke takse (1935); Računanje vrednosti šumskog ze-mljižta (1935); ifCapi-ahzem u Šumairstvu (1Ö3S); O.porezivanje suma (1939); Prirastek v gozdu (1940); Obdavčenje gozdov v Sloveniji in Perspektive mzvoja gozdai-stva v Sloveniji (dva obširna sestavka, za, gozdarsko anketo 1941). Njegovo najpomembnejše strokovno-zna ust veno delo iz tega obdobja pa je d-oktorsk,a di£Sjrt,ac!ja »O teoriji vrednosti^«. Na podlagi, tega — in opravljenega sb-ogega izpita — je bil 1937 na zagrebški univerzi pi'omoviran, za doktorja gozdarskih ved (kot prvi Slovenec, ki je dosegel ta akademski rtaziv). V povojnem razdobju je imel sprva le malo- časa za pogloibljeno raziskovalno' delo. Predvsem ga je zaposlovalo nujno strokovno delo pri postavljanju idejnih osnov, sm,ernic in navodil za kompleksno urej.anje gozdov oz. za splošno načrtovanje na področju gozdne m leane proizvodnje v novih pogojih. Posebno V Sloveniji, spričo neugodne prevlarfujoße drobnolastniške strukture gozdov, je bilo treba rešiti nujno, osnovno vprašanje: najti ustrezne ki'iterije in metode ziT. razvojno pot, ob upoštevanju dejanskega, stanja m ustreznih perspektiv za. nadaJjnji razvoj. K t^iTi-U SO priSle neprf^dvidc^j:^^ t^z^iv^ v zvezi s politično-gospodarsko stisko v letih 1948—1952, ko je bilo .pc.d ailo j-azmer treba odstopati cd sprejetih sö-dobnih gozdnogospodarskih nažd in planov ter iskati najustreznejše začasne rešitve. Zaradi t-eh nujnih op&rativnih nalog se ni mogla uresničiti njegova stara želja, da preide povsem na znanstveno raziskovalno- področje" dela V težnji, da po moTnosti prjspeva tudi tu svoj delež, je sprejel ponujeno mu sodelovanje z gozdai-skim inštitutom Slovenijsy in postal (1S48) njjgov zunanji sodelavec. V tej povKiavi je objavil številna znanstvena in strokovna dela, med katerimi je oinsnJü na področju laksadje -Frekvenčne krivulje in njihova uporaba pri urejanju gozdov« Posebno pomembne pa ao, njegove študije in razpr.a.v3 o oblikovanju, vlogi in pomenu gozdnogospodarskih območij — predv&em obširna razprava -.-Gozdnogospodarska območja Slovenije«, ki jo je i^dal inštitut leta 1962 — katera dela so veUk prispevek k dokončnemu formuliranju sintetičnih zaključkov in podlage za sad'Gvna določila zakona o g-o-zdovih torej osnovnega pomena za nadaljnji smotrni razvoj slovenskega gozdnega in lesnega gospodarstva. Poleg teh del pa je izdekii mnogo, strokovnih referatov in navodil v zvezi 2 inventarizadjo m 'orejanjenv gozdov ter perspektivi vi m planiranjem v gozdarstvu. Številne sestavke: strokovne članke, študije, razprave in recenzije je objavil v raznih domačih in inozemskih revijah, izmed takšnih del navajam le pomembnejša: »Kako povečati prirastek v slovenskih gozdovih- (1951); »O kontrolnim metO'dama-s (1953); »Planske ili slobodne cene drveta« (1954)- «Slo-venski gozdovi« (1960, ]961, 1962); »Taksaclja na razipotju- (1962), »^Ekonomska povezanost gozdarstva in lesne industrije^- (1964) itd. Pričujoči prikaz je razumljivo, laiiko: le kratek splofen oris plodn-E^ delovanja ,jmef'e, Id £io ob zsr'aditvi železnice in novih cost znatno vplivale na poživitev gozdneia eatrcma l&snega go;ipC'daT'3tva, Boljši Jcnmuniltacijski pogoji so pospešili odpiranje goiuav in lesna trgovina je stekla v neprumerno večjeim obsegu in v hitrejžem in rednejžem tempu -na Širša domače in mednarodno tržišče. Toi je ipo-vzroLilo palivebo, da so si vel&posestnllci morali na tem obmC'fju zagotoviti stalnejSo i'n Številnejšo delovno silo; te okblnosU so ui^Lvarile stanje, 1%-i ga obravnava razstava. Shemaitska zemljevid.rsa karta Pohorja nudi glf.idalcu osn.-cvno in splo&no ciriea-t.acijo ičnega drvaj--sk^ga ina^elja Lukanja ned OpJotnlco, tretja pa situacijo podobnega naselja Močnik v.'Kci Smartinim. Sem spada še reliefnfi maketa naselja gozdnih In lesnih delavcev Rskcvec nad Viti£injem, nastalega konec 19. stoletja iz nekdanjega steklarsitega natelja. Razstavi j eji a je tudi originalna, p'reprosta '■-kcžarica* iz lubja v noj-malni velikosti,, ki jo sicer tu imenujejo »k'oUba-'-', Take -kolibe so navadno sp-ostavljale manjše delavske- Del re-zsta-ve o gozdjiih jn lesnih delavnih na Pohorju (orig.) skupine na sečiščLh, kadaf so bila ta bcilj od-daljtaia od njih&vih naselij. Taka za~ Idoni.šča .ali biivališča i ležišči ia s tel je ali prajproti se po pravilu po (jsvoboditvi ne l^Mtavljajo vec Pred kolibo je držalo za ponve, Ici je spadalo k odprtemu ognjišču. Zemljevid Hen-schait Burg FftisLrit^ Win-tschaits Karte des Reviers Alpen, kaze poleg drugega tudi zaselke tn stavbe Atteinsovih gozdJrtih tn leaniln rfelavcev na večjem delu njegovi+i poses^Vev na Pohorju 'pred prvo svetovno vojno. Poles 'te je še načrt dvodiružiTiske s-tancwamjake stavbe gozdnih delavcev iz 1S95. leta. Thum in Windisch-graeilz s-ta naseljevala svoje delavce zvečine v enem večjea-n naselju, medtem ikO' jih je Attems naseljevaJ v manjših zaselkih aJf osamiljenih stavbah. V drugi razstavni dvorani je s fotograiijaomi in opisom podana nosnja gozdnih in lesnih delavcev tesr njihovih dj'uzin. Poleg najdemo majhen lesen rovaš gozdnega delavca:, na, katwem so od leve proti deani znaimenja 10, S, 1 in pol šihta. ManjSi del rovaäa. je imel delSiVec, večjega ipa vüdja skupine. Pri obračunu pokazal vsak svoj del rovasa, V nadaljnjem so zbrani podatki o delovnih odnosih delavcev^ mesečnih prejemkih, n.apnedovan ju, jji-ehi'^a-ni m preskrbi ter sn pokazani kavi ji za poaganje frat. S lotngralijami, ilsbami fasad tier tlorisov so gledalcem ipredstav-Ijeni tiipi sUmovanjskih bivališč kot Tevžekova bajta, hiSa gozdn^a delavca iJi dJTižinska hiša lesnih delavcev na Rakovcu. Nekdanje golsiko poslopje prejšnjega rnkovškega steklarskega naselja je Thum preuredjl v več stanov aai j s ko stavbo gozdnih delavcev, imenoivajio "haus«. Spravilo lesa pozimi je pokazano z origiinalram lovorom hlodov na saneh. NačLn sankanja ponazarjata dve lutlu v običajnih oblačiilih go^dnJh delavcev, od katerih eden vodi sani Sfp-redaj, drugi pa na zadnjem delu sami. Največji eksponat na rszsitavi je originalna koča gozdnih delavcev, kakršne so navadno postavljali ina ■območjih, kjer je bilo deio bolj ali manj staJno', Hrvarska koča, ki ustreza Šestim delavcem, -je oprejnljena s .pogi-adom. klopmi in cignjiščem. Skoda, da ni v njej SLbran Je droimi invent.ar, ki sodii v tako kočo. Tudi ta l.ip koče je bil po vojni domala cpusčen in jc prav, da se kot redkost muzejsko ohrani, V nadaljaijem so nanizani dokumearli' stancvvanj^ke kulture delavcev, k,i so izraženi s fotografijami, äliicam'i ian na-črti, ki kažejo njihov >način živi jem ja v svojih dom^ovih. Iz tega je med dniigim tudi razvidno, da je bila nort-ranja Qprema maloštevilna im preprosta^ SianovanjsJce stavbe so pokazane v prereeih, da so razvidne nctvanjžčine in tudi razni gradbeni detajli, proCUi itn vezave, V zaključnem delu razstave so pokazaina äe delovi,sča in delo gozdnih in lesnih dela-vcev. S fotografijami je ponazove^jno podiranje drevja na sečisču, kjei- je viden ze sodobnejsi nači.n dela z motorko' in popolnej.^im orodjem. Graivčno je pokazano tudi določajije smeri podiranja s sekiro K temu je doda;na še zbirka piipomočkov gozdnega delavca za podiranje, Izdelava gozdnih sorttment,ov lji iivlaienje lesa Spravilo lesa je pakazano najprej s sawkanjeim v Atten>sovih gozdovih v tridesetih letih i-n kot primerjava še novejši nafin prevoza Modovmne s sainmi in živalsko vprego na Rakov ca, kot nekoč nepogrešljivo sredstvo za spravilo letsa v hribovitih predelih. Tu je pokaz.ana Fjil^ka; vodna riža s preu-ezom v Zgornji Bistrica, tehniškirmi prüity, opisom in podatlci o obralovajiju. Končno je delno nakazana še primarna predelava lesa, ki je zajela^ v žagarstjvu, Poikaizaina je opuščena žaga v Močrnku, ie obstoječa polnojaimtinižka žaga na Ealtovcu in polnojar'meniska žaga v Luikajiji. Ob tej prlložnosU velja omeniti, da starih venecijajik na vo.cMj pogon, bi so v sli-ko\'it!iih grapah Opüotoice, Ijsbnice, Bistrice in di-ugih 6trom Sloveniie skozi stoletja na jirinnitiveTi način rezale les, skoraj ni več. TaJto nam iz leta v lato^ čedalje hitreje propadajo raz-ni nekoč tako razširjeni tipi vodnih žaj?, ki predstavljajo naäo tehnično zgodovino in pomemben člen v verigi raizr^-oja naše lesne industirije. Kljub vetki'fftnim planiranjem "m .poskusom, da bi obdelaili to zanimivo cjradivo, se gOidarskemu oziroma lesnemu muzeju ni posrečilo priidobiti Mprošetiili piimer-ijh sredstev In je bilO' v zadnjem času fe mairsLkaj Jianadomes1.1jiv£?ga izgubljeno. Na razstavi najdemo tudi brtišuro, Id jo je napisal avtor razstave idnv Baä posebej za to pdrediiev. V brošuj-i je v zgoSGenem tekstu obširneje opisaoio življenje gozdnih m Lesnih delavcev, njihove socialne razmere, njihoa'i crdnoai do dela, doma in družiine, ter siplo&ne Življenjslte ra/msre. Ka tej razstavi zbrano gi-adivo niorajno smatii-atj Iciot doprinos in zapis, ki osvetljuje našo pret-eklo&t in a tem posreduje široki javnosti, pa tuiii gozdarski siJi-oki zanimive ipodatke kakor tudi piispevek k zgoidovinl SLovencev. Skoda le, da se etnografski muzej tudi v tem primeru glede določenih vprašanj ni povezal s Tehniikim muzejem Slovenije tciroma .gozdarsltim lesnim otidellcom tega muzeja, kei- bi skupna aJtcija lahko rodila še boljše dosežke. To ne veLja le za navedeni primer, kjer bi lahko tudi gozdarski muzej pilspeval mekaj gradiLva, ali kako d^l)ga^e olajšal delo s sttokovnim sodelovanjem, Podoibni primeoii sodelovajrija bi niogji bit! tudi sicer obojestransko Icorisljii zLas-ti v pogosto ponavljajočih se stlčnUi točkah, ki se pojavljajo na meji med etnogralijo in zgodovino tehnike, vsaj z iLz-menjavrj i'nformaeij. 2o samo s tem. toi lahko prejpvečUi niorebitno dvoUrnost ali dvojno obdelavo i.stega gradiva ali sorodnega stroltovnega problema. M. M e h o r a KNJIŽEVNOST NOVA POTA PRI ZATIRANJU GOZDNIH ŠKODLJIVCEV iVTafcsymov, J. K.: Keue "Wege in der Insektenbekämpfung, Schweiz, 2. f. Forstwesen, 1965/3. Vsakoletne zgube pri proizvodnji pridelkov kot posledica delovanja raznih škodljivcev in zajeda v cev ob istočasnem nenehnem naraščanju prebivalstva in injegovih potreb so napotile strokovnjake k odkrivanju novih sredstev in načinov za zatiranje uničevalcev Človeštvu potrebnih dobrin. Pri zatiranju škodljivcev igrajo za seda;j razni in sekti cidi pomembno vlogo. Zelo verjetno je, da jo bodo tudi v bližnji bodočnosti obdržali, Posebno pomembno je bilo odkritje sredstva DDT {lota 1942), insek-tlcida, ki je do nedavnega veljal 'ko-t Idealni uničevalec in so ga na veliko uporabljali po vsem svetu. V teku večletne uporabe pa je bilo tudi za ta insekticid ugotovljeno, da ne ustreza vsem pričakovanim pogojem. Poleg uničujtnčega delovanja tudi na koristne člane entomofavne je aanj dokaz-ano, da nekatere žuželke postanejo pri ponovni uporabi zanj imune. Sčasoma pa postane sredstvo DDT nevarno tudi za ljudi, Öe se na posostoje tretiranih zemljiščih nabere preveč rezisteninih ostankov jnsekticida in prek poljščin pridejo v človeški organizem ter ga zasrtrupljajo. Zaradi navedenih pomanjkljivosti omenjenega )n mnogih drugih kemičnih sredstev, ki jih uporabljajo pj-i zatiranju škodljivcev, dobivajo razni biološki načini borbe vedno bolj na veljavi Fodpoi'i in širj&nju naravnih uničevalcev mrčesa se pridružuje Še umetno gojenje mikroDrgani!:mt>v, kJ pi-enešeni na ogrožena območ.fa, zmanjšujejo številčnost ipopu-liiCij Škodljivcev Novi vidiki zatLi'anja škodljivcev pa slonijo na naslednjih tlkrepUn; 1, Množično uničevanje samcev, privabljenih v posebne pasti z eksbraktom duha samic. Zmanjšano število samcev more samice le delno oploditi. Na ta način se prirodno zmanjšujejo populacije škodljivcev. 2. Uporaba steriliziranih samcev. Veliko ulovljenih samcev steriliziramo z fadio-aktivnim obsevaniem. TL sterilizirani samci z nezmanjäano potenco Iwnkui-irajo samcem naravne populacije piri oplajanju samic. Po sterilnih samcih oplojene samice orilagaio jajčeca, ki so sterilna. 3, Uporaba t. i. kemosterliantov, tj. kemičniti sredstev, Iti delujejo podobno kot rartioaktivnj žarki in sterilizirajo mrčes, Za tovrstna sterilizacijo žuželk tibeh spoJo-v je znatilr.o, da ost-ajnejo semeičice (sperma) prt samcih in jajčne cevi (ovariole) ,pri samicah sicer žive. vendar pa so tako prizadete, da tudi po morebitni kopulaciji ne napreduje razvoj jačeca. S kemosterilizantojn sterilizirsina žuželka, enega spola po-■vzroči ob kopulaciji tudi pri partnerju jalovost. To je pomembno predvsem za tiste vrstp žuželk, ki se v teku svojega življenja večkrat paj-ijo. Ocilna je torej velika prednost kemosterilantov pred obsevanjem. Po ugotovitvah avtorja teh novih načinov borbe pi-oti šktidljivcem, biologa Knipiinga, so itemosterilanti, razni derivati aairidina, za ljudi in domače živali popolnoma neškodljivi. Navedene nad vses pomembne značilnosti kemostertlantov odpirajo nave možnosti Ta .preJfticno reševanje vsaj nekaterih perečih problemov v zvezi z zatirainjem za človeštvo Škodljive entomofavne, ^^^ S. B 1 e i w e i s NOVOSTI S PODKOCJA ŽLAHTNJENJA GOZDNEGA DREVJA Povzemamo na kratko najpomembnejše prispevke iz lanskega letnika mednarodnega glasila za gozdaü'sko genetiko Silvae genetica. lodoj R.; Bežen pogled na sklepe iz diskusije o semenskih plantažah (A Brief Review and Conclusions ot the Discussion on Seed Orchards, 1064/1—a, 1—4). Med ameriškimi gozdairskimi genetiki se je zadnje čase razvnelo živahno obravnavanje načelnih vprašanj s področja prednosti in pomanjkljivosti na razne načine osnovanlh semenskih plantaž. Strokovnjaki — ludi zunaj mej ZDA so se v svojih stališčih opredelili v d\'a tabora, zato ni prav nič čudno, da je vsa prva dvošteviika obravnavane revije namenjena tovrstnim pris.pevkom Pisec razčlenjuje sklepe, ki Izvirajo iz razprav dmgih avtorjev o prizadetih vprašanjih. Pri tem meni, da oi niti mogoče niti potrebno odločati o končnih prednostih in pomanjkljivostih predloženih načel in sistemov. Posebno pozornost posveča neposredni in posredni relativni učinkovitosti, iarazeni z enotami žlahtnitvenega napredka, stroškov, variacije v šLroktm okviru dednosti, težav pri vegetativni reprodukciji in kontroliranem opraševanju. Toda aivtor vendarle priporofa klonake semenske plantaže kot najzanesljivejšo metodo. Posebno skrbno je pri lem obdelal vprašanje pomena medsebojnih odnosov ter posebnih značilnosti juvenilnega materiala in odraslih oseb-l:ov gozdnüi drevesnih vrst, Zobel; B„ Mc. Elwee, R.L.: Plantaže za pridelovanje genetsko izboljšanega semena (Sesd Orchards fol' the Pvoduction of Genetically Impwi-ved Seed, 1964.'J—2, 4—11) Razprava pojasnjuje in brani teoretske osnove za uresničenje skupnega programa HahtnjeJija gozdnega d-revja ob sodelovajijii dežele Zvezne Karoline e industrijo. Kot izhodiščni material pri akciji za ünovanje semenskih plantaž je rabilo 1081 plus dreves borov Pinus taeda. L., virginiana Mili,. P echinata Mili., P. sti-obus L,, P. elliottii Engelm,, P_ serotina Mtchx. in P. rigida Mili. ter vrst Liquidambar styraciflua L. in Liriodendron tulipifsra L. Tjbrar) in vključen v semenske plantaže je bQ material s 672 plus dreves in je bilO' do junija 1964 proizvedeno 96.00D cepljenk ter osnovano skupno 275 ha semenskih plantaž. Medsebojna razdalja cepljenk v plantažah se je gibala od 4,5 doi 9 m. Posebno skrb so posvečali kornbinadji razmeroma naglega pridelovanja semena v planlažah in dolgotrajne ng-Logo 'podrobnega raziskovanja L. i. rezervnih dreves, tj. klonskega blaga v »živih arbivih-". Barber^ J. C., Dormati, K. W.; Ali semenske plantaže s sadikami, vzgojenimi iz semena, ali s cep]jenlcami7 (Clonal or Seedling Seed Orchards, 1964/1—?., II—17.) Na .primeru se^menskih plan.taž bora Pinus eliioLlii, tj. drevesne vrste, lei je za jugovzhodni del ZDA najvažnejša, primeija pisec prednosti hi slabe strani plantaž, ■osnovanih s sadikami, vzgojenimi iz semena, in plantaž s klonsldmi cepljenkami. Prvi tip plaintaž pcsuneje doseže frulčtiflkacijsko sposobnost in pri njem ni mogoče preizkušati laamosti potomstva. Hasen tega je v Lakšnem tip'j plantaže veliko težje učinkovito opravljati meltoracijslce ukrepe za povečanje semenskega pridelka. Tudi presoja genetske ka.kovosti semena iz Lak.Šne plantaže je izredno (e?,ka. Razen tega je pri tem tipu potreben zelo zapleten postopek za posredno selekcijo v okviru vrst s Sirolco dedno variabilnostjo gospodarsko pomembnih lastnosti. Pi.'sec opozarja na to, da je v zvezi s primerjavo mladih in odraslih osebkov obravnavane vrste bora še veliko vpraSanj ne-reäenih. E^a podlagi navedenih dejstev prisoja nvtor uporabi klanskih semenskih plantEiž doloCene odločilne prednosti pred plan-l^.žami. osnovan itn i s sadikami, vzgojenimi iz semena. Goddard, H. F.. Raipo redite v drevesc v semenski plantaži, osnovani s sadi !i am i, vzgojenimi iz semena, glade na selekcijo v družinah in med njimi (Treo Distributij>n in a SeedHng Seed Orchard Following Between and Within Family Selection, 196i/l—3, 17—21) V razpravi so primerjane izkuSnje s snovanjem .semenskih plantaž v ZDA glede na to, tili je bila uporabljena klonska metoda ali pa sadll;e, vzgojene iz semena. Pri tem n;eni pisec, da je uporaba sadik primernejSa za množično pridelovanje genetsko izboljšanega semenskega blaga in jo smerno najmanj primerjati s klonsko plantažo, če nam gre pri tem 7.a kakovost. Na primeru semenske planLaie boi-a Pinns elliottii, osnovane s j^adilcami, vzgojenimi iz semena 15 različnih sort, pojasnjuje pisec selelt-Cijo sadik iz nasada za preizkušanje potomstva. Za iiriterij je uporabil vi.itne pri p.-lctni starosti. Pri sortah. Jii jim pripadajo manjSe srednje višine, so zavrgli vse sadike, pri sortah z boljšimi srednjimi višinami pa le 75% drevesc. Tako so zmanjša.!i Število sadik od 2990 pi-vo-tnih na ha na 4e5. Srednja vliina preostalih dreves je bila (lil cm, medtem ko je ta nakaznvaJec pri kontrolnih oseblcih znašal le 47,'i cm. Nekatera drevesca so že semenila. Pisec si obeta od melioracijskih ulcrepov in gnojenja učinkovito povečanje fruktitikacije. WrioHf, J. Spolna zrelost vegetativno In generativno re-produciranih dreves kot iinitelj pri izbiri sistema žiaht-njenjs (F)owej-ing Age of Clonal and Seediing Trees .as a Factor in Choice of Uieeding Sysiem, 1964/1—2, 21-2"), Razbita glede starosti, pri kateri dosežejo ne-copljene in cepljene rastline spolno zrelost, je posebno občutna pri glavnih vrstah evropskega gozdnega drevja in znaša do 25 let. medtem ko znaša ta razlika pri vrstah, ki normalno zelo zgodaj cvetejo, komaj 1—2 leti. Zelo dobro so se obne.sli poskusi umetnega stimuliranja in pospeševanja cvetenja z uporabo gnojil in različnih negovalnih ukrepov Doslej so dognali, da cepljen k e v semenskih plant,ažah cveto pri naslednjih starostih: bor Pinus resinosa v Kaliforniji začne cvesti v 4. letu, F. radiaia v Avstrčiliji v 7. letu 38%, v 31. letu pa 80%, pri ugodnejših razmerah v '1, letu 50%, v B. letu pa 90%; bor P banksiana začne cvesti v 3. letu in v 3. letu doseže že vrednost 25?^; bor P. str ob us cvete v 5, letii 23 K; smreka začne na Sved-sk-e-jn cvesti v 20. letu. bukev v Veliki Britaniji v B. letu, evropski in japonski ma-tesen v Britaniji in na Danskem v 4. letu, duglazija v Britanski Kolumbiji pa v B. letu, stern, K., HaitEmsTj H.: Problemi pri žlahtnjenjii gozdnega drevja v zvezi 7. nekaterimi modeli za selekcijo (Problems Involvend ir. Some Models of Selection in Forest Tree BreedLng, 1964/1—2, 27—33). KritiCna presoja nekaterih metod na področju žlahtnjenja gozdnega drevja je pn-peljala pisca do sklepov, da je zanesljivo bonitiranje glede dosežene stopnje selekcije niogoCe le v redkih primerih, tj, kadai" gi'e za preproste odnose. Pri primei-iaivl različnih selekdjskih postoplw je treba upoS-tevati biološke lastnosti prizadete drevesne vrste. Zato ni mogoče določiiti metode, ki bi jo lahko v vsukein primeru imeli najboljšo. Dosedanja presoja genetske variabilnosti in dednoisti najvažnejših lastnosti rü ustrezala, zato v veSini primerov še ni čas za primerjavo žlaJitnitvanih uspehov. K val i tati v no-genetske metode so zlasti ^ato pomembne, ker predstavljajo racionalno podlago za poznejše poskuse, ki bodo dali potrebne 'teoretske razlage, hkrati pa bodo spopolnjevali Btopnjo žlahtnjenja. Spričo takšne siiuacije pa je po-tiebtio pri izdelavi programa predvidevati možnost dodatnih sprememb. Libby, W, J,; Selekcija klonov in alternativa v shemi semenskih plantaž (Clonal Selection, and An Alternaitive Seed Orchard Scheme, 1(364/1—2, 32—40). V zveai s selekcijskimi poskusi za. primerjavo izbora posameznih r^notipov in klonov ugotavlja pisec, da je izbor klonov teoretično pravilen in praktično izvedljiv postopek Glede dednosti vseh velikosti je klonsJca selekcija uEinko-vitejša kot korrtbinacija izbora familij z množično selekcijo. Pri vrednotenju določenega klona ali družine v zvezi z določenim rastiščem se ni mogoče izogniti napaki zaradi interalvcije genotSp-oikolje. Ce pri tem za rasti^Se, ki ni tipično, lahko pcstanejo rezultati selekcije popolnoma neuporabni V plantažah, osnovanih z necepljenimi sadikami, je tretji spremenljivi činitelj, ki vpliva na nadaljnjo selekcijo, odvisen le od medsebojne racpoi-editve sadik Pisec meni, da ima alternativa z wed-notenjem druge generacije na rastiSču, ki se razlikuje od plantažnega rastisča, prednost, ker omogoča upoätevainje interakcije genotip-okolje in intenzivnost selelfclje, Johnsson, H.; Zlahtnjenje gozdnega drevja s pomočjo selekcije (Forest Tree Breeding by Seleltction, l9f)4/l—2, 41—49). Z genetskega iJi splošnega stališča so primerjane prednosti klonsttih semenskih plantaž, ki jih je leta 1934 priporočil Syrath Larsen, s plantažami necepljenih sadik, ki jih je leta 1922 uvedel Fabricius in se je aa njih zavzel Wright lata 1962. Avtor je dokazal, da je račun učinkovitosti genetske klonske selekcije s pomočjo preizkušanja potomstva matematično napačen. S pomočjo modela je izračunal R,2% selektivne prednosti nove semenske plantaže s 33% dobrih lilonov. medlem ko selekcijski uspeh familij zagotavlja le 5,S% prednosti. Z iaborom 33% najboljših osebkov iz 33% najboljših familij bi dosegli napredek 88%. Selekcija najboljših dreves v oWiru 33% najboljših familij bi povzročila 13,f)% poholjianje. Pisec rposebnu opozarja na naslednje okolščlne, ki niso genetskega 2Lnačaja: V borealnem klimatičnem pasu omogočajo redka sonsn-ska leta Icrižanje že paj- let rpotem, ko so bila izbrana plus di'evesa. Na izbranih plus drevesih je tehnika sistemal.ičnega križanja zelo težka, kadar gre za ženske partnerje. 2ato je potrebno za iprakti&no uresničevanje pj-ograma križanja uporabljati posredovalce, proizvedene z vegerlalivno repwdukcijo plus dreves. Ta naloga še bolj podaljšuje čas, potreben za ui-esničenje načrtovalnega la-ižanja. IVI ars i katere drevesne vrste postanejo šele pozno apolno zrele, toda cepljenke vseh virst semenijo zaradi pojava ciklofizisa. Po dosedanjih izkušnjah mora preizkušanje poitomstva trajati vsaj '■■h obhodnje, tj, v borealnem klimatičnom pasu 30—40 let. V semenskih plantažah s kloni iz območij 2 ostrimi IdimatiČnimi razmerami, redkisnj semenskimi leli in pičlimi semenitvami je mogoče učinkovi.to .povečati količino in izboljšati kakovost, semena, če plantaže ležijo v ugodnejših klimatičnih razmej'ah. Toda lokacija poskus-ii.ih parcel za preizkušanje potomstva je navezana na območje, ki mu je selekcija uamenjp.na. Semenske plantaže morajo biti izolirane 2 zadostno medsebojno i-azdaljo, '/ato jih pogosto osnivamo na rastiščih, ki ne ustrezajo prizadeli vrsti Toda iioakusTie parcele snujemo le na takšnih ra_stiščih, ki se ujemajo z ekoloäkimi zahtevami obravnavane vrste. V naaadih gozdnega drevja, ki so namenjeni samo proizvodnji semena, mora biti drevje deležno takäne nege, ki pos-peSuje doseganje postavljenega namena, tj. potrebno jih je obrezovati. TakSni ukrepi pa v poskusnih nasadih niso potrebni. Na podlagi nai'edenih dejstev se je pisec odločil za klonske plantaže. Nadalje meni, da bodo na Švedskem Čez 40—60 let ie prišli do rezultatov s preizkušnjo potomstva in bo mogoče takšne ugolavkve uporabili pri snovanju novih semenskih plantaž, Lako da bodo v njih uvrSčali le tiste od dosedanjih klonov, ki bodo pokazali naj-boljSe selekcijske vredniis^i, hkrati pa tudi nove klone najboljših dreves iz nasadov za preizkušanje potomstva Najbrf bodo le v izredno trgodnih primerih dosedanje posk'jsne ploskve za preizkušanje potomstva Uipforabljene pozneje tudi za pridelovanje kakovostnega semena s pomočjo kombinirane selekcije. Langner, W.; Vzroki tako imenovane juvenilne [orme pri ci-presovcu (Die Entstehung sogenanivtar Judendform bei ChamaecypariE, 1964/3, 57—63). Z namenom, da bi preizkusil pravilnost prejšnjih razlag pojava posebne foi-me vrste Chamaecvparls pisiEera, imeriovane »-ret.inisipora", so zastavili v Inštitutu za gozdarsko genetiko v Schmal on beeku pn Hamburgu let.a 1955 posebna raziskovanja. Opazovali in registrirali SO razvoj 1768 sadik omenjene wste, vzgojeniii iz semena. Od analiziranih tromesečnih sa;dik je bilo le 20% z značilnimi t.pi-minalnimi poganjki, ki so tipični za obliko »retinispora«, 1j, pojav, da se namesiio normalnih ploščnatih lusk raivijejo listne iglice. Toda po 17 mesecih so vse sadičice postale normalne, Hkrati 50 s pomočjo potaknjencev juvenilnega anačaja vzgaJiLi 2292 sadik obravnavane vrste tar so tudi za njih ugotovilJj da so vse Itoncern /pn^ega leta pripadale obliki z listnimi luskami. N"a podlagi teh ugotovitev je prišel pisec do spoznanja, da pri obliki -retinispora" ne gre za vegetativno fiksirane juvenilne iglice, kot so to doslej mnogi trdili in so ta primer pripisovali ipojavu, imenovanem »Sports^« Razvojni štadjj torej ne moie biti vegeitativno Ciksiran. V obra^avanem primeru gi'e torej r.a mutacijo oziroma za pojav, ki ga na ifaponsken^ Se stoletja uporabljajo za vzgojo fiziološko deiektnili pritlikavih iglavcev ali pa pri nelmtnl selekciji negativnih mu-tpkov, ki sq nato pognali normalne ravne poganjke. Nekateri potaknjenci so ie zgodaj razvili tudi cvetne poipke. Pisec meni, da bo potrebno na podlagi teh d&gnanj podiobneje lazisltati vprašanje, kaico vpliva starost iahodiščnega materiala na stoprijo zalioieni-njenja. na možnost stimuliranja dobrega razvoja popkov; kori&no priporoča ra-^isknti tudi ekolaSke pogoje za dosego čirn boljših uspehov. Wells, O. O.: Geografska variacija borov Pinns ponder os a, ko relacija lastnosti potomstx'a in provenienčnih razmer (Geographic Vaiiation in PoncJei'osa Pine — Correlations tietween Pi-ogeny Performance and the Native Habitat, 1364/5. ]25—132). Potem ko so bili objavljeni rezultati D raziskovanju ekotipov rumenega bora (Pinus ponderosa Dougl), so nadaljevali z anallBO podatkov glede razlik med 60 raznimi proven ion ca mi te drevesne vr&te in dveh njenih različkov P. p. var ponderosa in P p. var scopulorum. S pomočjo variantne analize so dognali korelacijo t, i. "mul ti karakterja" proveniftnc in 10 klimatskih činiteljev izhodiščnega rastišča, tj, signlfikantn.o asociiranost karakteristik pco-venien-ce s pripadajočimi kiimatifinimi ciniVelji. Izolacijske pregradbe, ki so omogočile selekcijsko diferenciacijo ekotipov, so bile poglavitno zemljepisnega znaCaja: npr, planinski grebeni Sierre Nevade in Kaskadnega gorovja, nadalje obsežne površine brez gozdov, razen iega pa je bil sslekcljski trend uravnavan tudi od ekstrenmih Idimaticnih Ciniteljev in. od populacijske gostote. Razen asoeilranosti lastnosti in klimatičnih činiteljev v okviru različljov so nasldus(:r.ije na ohmfičju Skfvenije Zveza IT gozdadstva in lesne indusrtrije Slovenije je član Zveze IT SBS In čian K\eze IT ,gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije, 2, člen Zv&za ima značaj ^pravne osebe. Zveza ima svoj okrogli pe;a.t z besedilom "Zveza inžejiirjev .i^n teimikov gozdarstva in lesne lindustrije SRS — Ljubljana«. Sedež zveze je v Ljubljani. Delovno območje zveze je SR Slovenija. IL Namen in naloge zveze 3. člen Kamen in naloge zveze so: L ida zdTužuje strolrovnjake gozdarsfai-a in lesne inidustta.ic za reševanje sti-okovnih vprašanj in ap o poln je vam je strokovnega znanja s-vojih ala>nov, da proučuje iri ysvaja pridobiiWe tehintke; 2. da poživlja državljainsko in delovno zavest svojih flanov; 3. da s strokoviiLmj mišljeriji pomaga organom svojih sti-ol; pri izvajariju. gospodarskih planov, 4. da sodeluje s pristojnimi orgsiai ,pri usmeirjamju vzgoje i-n sti'okoivnega izpopolnjevanja kadrov in pti njihovem sttroikovnem ocemjevanju, 5. da, pri svojem člaaslAu razvija razumevanje za boljšo kakovost iin. vežjo produktivnost proizvodnje; 6. da utirjuje pravilen odnos do strokovjnjaikov in do tehničnega dela v strtv Kovnem, rnorainem in materialnem pogledu; 7. da sodeluje z TnnožičrLim.i organizacij ajEii na ideoJ.oško-kiiltiimopj'o svetne in polju ,in ipri ukrepih za zrvišanje življeinjske ravni ter pri popitlarJi^ciji tehnike; S, da režnje spore med stroivovnjalci v slrokonmih vprašanjih. III, Oblike dcU 4. Člen Ta namen lin naloge zveza dwega in apravlja: 1. 2 o1>ra!\'Tiavanjem važnih sii'okovaih in društvenih vpraäanj v orgainLh zveze; 2. z usmerjanjem dela in dejavnosti Članstva po upravnem odboru in plenumu zveze; 3. s predavanji, stiokovnimd posve-ti, razstavami, študiijskimi potovanji in po'-do'onim delovanjem; 4. z izdajanjem strokwne, znanstvene in poljudnoznanstvene Literature; 5. s propagando 2a poglabljanje sodelovanja s-lu'okovnjaJcov v strokovnih gJasilih za neprestano izboljšanje kakovosti in z usmerjanjem publicL?:tilce na aiktualna vprašanja; (3. z zastopanjem strnkovnih In majteriaJnih int&resav svojega članstva; 7 s sodelovanjem z drugimi sta-okami in njihoiviimi strokovmlmi orgajiizacijami, posebej po Zveä inženirjev in tehnikov SHS kot repiubilšlcim koordinacij sitim in predstavniSIcim organom pri skupnih organizacijah in drugih vprašanj, ki zadeva]o več ätroJi; 8. s 30 delo vam jem z orgajii Zveze inženiijev ,iin tehnikov Jugoslavije; 9. s sodelovanjem z odbori sindikatov, Ijjudske tehnike in SZDL, v vprašnajih, Ifi nadevajo naloge društva in s sodelovanjem pri njihovih množidniih manifestacijah, 5. člen Zveza rtoisega namen .in izvršuje svoje naloge po svojih organih in po svojih eianlh — strokovnih društvih IT gozida^rstva in lesjne industrije IV. CUnslvo a) Splošna določila 6. člen ClanS v osnowriil-i organizacijah JnženiTjev .in tehnikov gozdarstva in lesne im-dustrige so: a) i^edTii b) izredni c) CasliTO in č) zaslužni d) koletetivni 7. člen Redru član strokovnih organizaciij je laliJto vsak inženir aJi lehnilc z ustrezno Šolsko izobrazbo in vsak jugosloivansiki s-trokovnjaJc .drugiJi strokovnih podiDÖi] in dejavnosti. Ja ima ustrezno Šolsko Itvaliliikacijo (najmanj sredanjo strolcoivKio izobrazbo) ter v praksi z uspehom dp-ravlja posle Jinženii-ja aili tehnika na področju gozdarstva ali lesne liindustrije, 8. člen Iziednj član je lahko strokownjaJt br^z ustreznih šols-ldh aLi po zakonu priznanih k v a] i tika cilj, ki v praksi usrpešno dela ina delovnem mesln in Ženi na ali tehniiica. S. Hen Rodno oziroma izrediio članstvo se pridobi z včlanjen jeni v eno izmed osnovnih organizacij v skladu z odredbami pravil dotiüne organizacije IT goadai;sf;va m lesne industrije. 10. člen Častni član je lahko os&ba, iki se je odilijltovaila s iposabnim prizadevanjem in dejavnostjo nap rede); znanosti in prakse v gozda^rstvu ali lesni industtiji. II člen Zaslužni član je lahko redni ali izredni Član, ki se je (posebno odlikoval s svojim delom v eni iamed organizacij Zveae IT GLI, 12. člen Izvolitev častnih in zaslužnih članov se opravlja po posebnem pravilniiku, lU ga izda avKza, Ta pravilnilt .določa tudi dožnosi.i in pravice teh članov, 13. člen Pravici^ rodroh In izrednih Članov so: — da imajo aktlvmo in pa'SiVJlo volilno pravico, — da iznašajo svoja mišljenja o delu organov orgaaiizacjj IT in da predlagajo ustrezna ii-krepe za jztooljšanje njihovega dela; — da uporabljajo vse ugodnosti zvetK IT; — da razširjajo in izpppolinjujejo .svojo sbroko^mo kvaJitikadjo s pomočjo dejavnosti ovgajiizacij IT; — da delajo v komi.yjah, odborih, seikcijali in drugih delovnih tdesih v zverä z reševanjem družbemo-gospodarskih, kadi'ovsJdh iji drugih problemov s podi-o^ja dejavnosti organizacij IT, — da sodelujejo pri vseb strokovnih in di-užfvenili majnifestaoijab organizacij IT. 14, člen Dolžnosti vedjiih i'ti izredmiih tlanov so: — da uresničujejo doJoČila pj-avil svoje organizacije; — da delajo za ostvarUev oiljev in nalog ZITJ in jijaniJi organjsracij; — da sodelujejo v aikcijah ZITJ in njenih organizacij, — da izvrSujejo odločbe iJi sklepe organov zveze; — da rectno plačujejo članarino; 15, člen Članstvo rednih in izi-ednih člainov osnovnih organizacij preneha: — a smrtjo — s prostovoljnim izstoponi — 2 izključitvijo' člana b) Posebna določila 16, člen Claini zveze so lahko: — redni^ za&lužni, častni im kolektivni. Redni člani weze so organizacije inženirjev tehnilmv gozdaistva i.xi lesne industrije, zasl-užni in častni člami so fiziöne osebe, kolektivni Člani pa- so gospodarske organi7acije in uslanove-, 17, a™ Redni clami zveze so; vsa društva linženjrjev in tehnlltov gozdarstva m lesne indiisttije. IB člen Redne in Itolel-rtvine člane sprei&ma v zvesto ple-num zveze, častne in zaslužne člane pa^ voli občn.i zbof zveae. Volitev časen.!h in zaslužnih članov se opravlja po pravilniku, ki ga izda zveza. 19. člen Pravice rednih članov zveze ITGLI so; — da po organih zveze vplivajo ravi-c'o, a?, člen Poziv na občni zbor se objavi v dnevnejti časopisju, orgamzadje .pa se obvesle tudi pismemo- Vsak obcru abor se jnora objaviti na j mam j 14 dni prej z navedbo dnevnega reda, Dnevni red oibčnaga ibürü določa sftlicatelj. Občni z.bof lahko dnevni red spremeni ali doii>olni preden preide na öbtavuavanje vsebine, S It lepi občnega zbora so vel javnih Se je pv i sobna več ko L polovica doIoCervih delegatov, Kadar na občnem zbo-iu ni zaslopajno potrebna število delegatov, se delo občnega zbora odloii za pol ure, ko oibčni zbor zaseda ne glede na število prisotniih čloinov. Sklepi obžnega zbora so veljavni ob rtavadni večini glasov navzočih delegatov. Ce občni zbor ne določi di-ugače,. se glasuje tajno, . • v, 28, člen Ohcrni zbor: — voli delovno predsed&tvo in potrebne komisije za vodstvo ob&nega zbora; — 'razpravlja o delu upravnega in nadzor.nega odbora ter sklepa o njuni raa:-rešili C i; — sklepa o pravilih zveze^ njihovdh spremembah in dopolnitvah, odobrava zaključni račun za poslovno doboj — odloča o vprašaTijih, prošnjah in pritožbah, ki presegajo delovno podfočje ■upravnega odbora alt pleniuiia, — voli upravni in nadzomi odbor; voii tajno z listki na podlagi karididacijslce lislÄ. Ici jo sestavi kandidacijska komisija, izvoljena na občnem rboru; — določa prispevke sti'okovnih društev ia kritje proračuna zveze; — voli delegate in zastopinike za višje koordjnadjsJce in predstavniške organe ZIT; — voli časitne in zaslužne člane, 2£t. Člen Dnevni red izrednega občnega sbora obsega samo vpražanja, zaradi kaleiih je bil izredni Občni zbor sklican. Plenum 30. člen Plenum je organ zveüe, kt obravnava važnejše zadevne zve^e v času med dvema občnima zboroma, Plenum sestavljajo' člani upravnega in nadzornoga odbora zveze, predsedniki komisij :ive2e im pi-edsedniki ter tajniki (aJa njihoud namestniki) s'trokovnih društev ITGI,! Plenuma se lahko udeležijo tudi ■di'ugi člani, ki imajo le posvetovalno pravico. Naloge plenums so: — da sklicuje redne in izredne občne zbore ali za to pooblasti upravni odbor 2Veze; — da koordinira in usmerja delo članov zveze za doseganje naJog zveze in njenih orgaoizsdj-. — da obravnava važnejše sklepe' upravnega odbora in mu daje smernice za nadaljnje delo: — da iahlco voli na izpraznjena niesita predsednika, tajniika in člane upravnega odbora; ~ odloča o predlogih upravnega odbora glede postavitve ali spremem,be urednikov s,trokovnih glasil, ki jih izdaja zveza; — odobra.va poslovnik uredniškega odbwa; — določa naročnine glasila, Jd jih iidaja zveza; — odobrava proračun prejmikoiv in izdaiUtov, Icl ga predloži upravni odbor. 32. člen Plenum je tahko reden ali j^reden. Redni plenum s& sestaja najmanj 2-kTait, letno. Izredni plesnuan se sklice, če to zaliteva najmanj filanov zveze. Ple.mjm sklicuje upravni odtoor sveie, Ce upravim odbar plenuma noče sklicati, ga lahko skliče nadzomni odbor. Planum sklepa z navadne» večina prisotnih članov. Upraufii odbor 33. aen 1. Upravni odbor Šteje toLLko člamov, kolikor jih določi občni zbor za naslednjo poslovno dobo. Posebej se volita predsednik in tajnik, vendar i&točaeno z dmgimi člani odbora, Upi-arvni odbor izbere na prvi seji izmed s-vojih članov 2 podpredsednika (za gozdarski in lesnoinid-ustrijski pododbor), blagajnika, namestnika tajnika in po potrebi Se reiei'ente (za kiilirurno-znanstveno delo, za vzgojo kadrov, aa organixa-diska vprašainja). 2. Uredniki strokovnih glasil, ki jih izdaja zveza, so poleg izvoljenih odbornikov avtomatično člani \jpravnega. odbora. 3. Upravni odbor izvršuje sklepe občnega zbora i« plenums, rešuje vse za-deve po teh prartfilih, v kolikor ne sodijo v pristojnost občnega zbora in plenuma. 4. Upravni odbor predlaga urednike strokovnih glasil, ki jih izdaja zveza iia odkiča D Članih ijredniškega odbora. 5. Upravni odbor gospodari z imovino drugtva po načelu dobrega gospodarja in skrbi za kritje izdatkov. 6. Upravrii odbor skj-bi za. u.'rtanovibe\r in organizacijo strokovnih diTušterv. 7. Upravni odbor posluje na sejah odbora, ki so po potrebi, toda n^majij enkrat iTJesečno. Seje sklicuje predsednik, posamezni člani se jna sejah zadolžujejo z določenimi nalogami, O sejah se vodi zapisnik. 8. Predsedn.ik zastopa zvezo, u-pra\'ni odbor in plenum, skrbi da se izvrsujftjo sklepi odbora in plenuma in nadzoruje izvi-ševanje nalog, ki so bile naložene članom. V njegovi odsotnosti ga nadomešča eden od podpredsednikov. 9. Tajni,k opravlja vse tajniške in organi:iacijske posle, če ni:so za posamezne primere in naloge izrecno zadolženi drugi Člani odbora. Na lastno pobudo skrbi sa uspešno opravljanje nalog po teh praviilih ter sklepih odbora in plenuma. Za svoje izredno delo prejema nagrado, ki jo doloii upravni odbor 12 sredstev aveze. V pri-merfu tajnikove odsotnosti ga nadomešča namestnik, ki mu za ta čas pripada nagrada, določena tajniku, lü. Blagajnik vodi dnevnik prejemkov in izdatkov ter vse druge blagajniške posle in nadzoruje blagajniško poslovanje aamostojnili računov za strokovna glasila. Blagajniške izdatke odobrava p^-edsednik, ki ;e zato odgovoren odboru In mu poroča na sejah, Za izredno delo lahko doiloči upravni odbor blagajniku nagrado iz sredstev 11. Clan odbora, ki izostane od sej, se mora opravičiti. Ce izostane neopravičeno 3-krat zaporedoma, se laJiko po posebnem sklepu odbora izključi iz člansrtva odbora. 12. Upravni (xiuor na(lzcirui& poslovanje viprave atrolcuvrüh glasil, Ivi j.ih izdaja zve^a po določiLih poslovnika, 13. Na seje upravnega odbora morajo biti vabljoni (udi flani iiadzotnesa odbora. JVad^oJ'ni odbor 34. člen Nadzorni odbor šleje 3 člane, Id jih izvoli občni zbor. Predsednika ^ izvoli odbor sam na svoji prvi seji. Do izvolitve predsednika vadi delo flsin, ki je na volitvah dobil .največ glasov. Nadzorni odbor nadzoruje rinančno poslovanje zveze in jijenih organov Člani nadzornega odbora smejo prisostvovati se.iaim upravnega odbora in ple-numa, nimajo pa glasovalne pravice. Pravico imajo (pregledati vse račune; dopise iJi aaptisnike zv^e. VII. Sredstva zveae 35. člen Si'edstva zveze so: a> aJctlvna imovina, b) dohodild. članarin ali 'določeni prispevki sboUovnlh društev, c) prostovoljni prispevki, darila in TOllla^ č) podpore ustanoiv, podjetij in organizacij, d) dohod .ki od publifeaclj, prireditev itd. Upravni Mlbor predloži v svoji mandatni dobi do naslednjega Oib&nega zbr»ra zveze vsako leto ob koncu poslovnega leta, najmainj do 15. S. plenumu ali izrednem» ohönemu zboru bila-nco poslovanja za preteklo leto in .predlog proračuna in progL-ama dela za naslednje leto. VIII. Adminjstracijä 36. člen Za opravljanje admimstrativniii, tehničnih in finančnih poslov v zvezi lahko upravni odbor postavi potrebno število stalnih usltižbencev. Organizacijo, delovno področje in sistemiKadjo urejuje upravni odbor, IX, Prestanek zveze 37. Člen Zveza se lahko razpusti po sili zakona aJi po sklepu občnega abora. Če za ta glasuje najmanj članov. Imovina preide v tem ptlmeru do ustanovitve nove podobne organizadje v Upravo Zveze inženirjev in tehni'kov SRS. Ce se pa ne ustanovi podobna organizacija, pripada imovina Biotehnični faikuliteti (oddelek za gozdM--stvo in lesno industrijo), X, Prehodne in končne odloCbe 38. Člen Ta pravila so za člane obvezna, brž ko jih sprejme občni zbor zveze ITGLI Sloven:jej stopijo pa v veljavo, ko jih odobri pristojna politična oblast, IZ ZGODOVINE NAŠIH GOZDOV DOLENJSKI GOZDOVI V TEREZIJA?JSKEM KATASTRU (Nadaljevanje) Večji del podložni Ike posesti je bil na območju molcronoškega olcraja. Od 125 padložnikov je bil 101 gK-dini posestniJc. V gozdovih je raslo bukovje, hrastovjp, leskcfvje, jellovje in raano gi'movje. Posestiiiki gozdov povečini niso imeiV; saind dovojj drv, os-krbovali so se proti dajatvam tudi v damin Skalni h gozdovih, 14 podloitnikov je drva kupovalo. Posestvo in .njegoivi podlužiiUri so gradbeni in drugi les kupovaili •na Savi in od sosednih gospostev Imenje Skopice ni imelo dominikalnega gozda; njegovih 16 podložnikov se je oskrbovalo z drvmi v skupne-m gozdu, kjer so rasle vrbe in topoli. Posestvo Nemška vas je naverJkt v svoji napovedi 7 gozdov. Od 20 podložnikov EO trije inieli gozdne parcele s koslEinji, Drva so vsi dobivali brezplačno' v gozdovih svo.iega domlnija. Posesivo Dolenje Badovlje je imelo en gozd; lesa ni bilo dovolj Kupovalo je drva in gradbeni les. Podložnikov je bilo 24, gozdnih posestnikov 10, Drva je kupovalo 9 ixvdloznikov, drugi so drvarili v svojih gozriovih. kjer so tudi pa.^li žh^no. Mesto Kräko ni imelo svoiega gozda, tudi skupnega ne. Potrebna drva in gradbeni les io meščani kupovali. Davčni okraj Koslaiijevica V okraju so bili dominiji: samostan Kostanjevica, zastavljeno gospostvo Kostanjevica, gospostvo Mokrice, župnišce 3v. Križ pri Kostanjevici, župnišče Čatež, Špital Kostanje\'ica oziroma podružničiia cerkev sv. Martina in Nikolaja, pose,swo' Golo. posestvo Malence in mesto Kostsjijevica (16), Samostan Kostanjevica je izkazal v napovedi gozdove: Goro in Eor.^t pri samostanu ter Krastino pri Dobravi Pri dvoru Straža je- bil gozd Iješina, Iz gozdov je samostan dobival 1000 vo?,ov dcv, 20 vozov gradbenega in kolarskega lesa ter 9 vozov lesa za plotove-. Dvor Straža se je z drvmi proti plačilu sialagal v inokriskem gozdu, V 50 nas&ljih je bilo 410 podlozn'iltov, med njinfti 112 posestnikov gosdov. Koljicor je pri njih naveden obseg (dolžina in širina v seenjih), so bile to le manjše parcele, ki so zavzemale komaj nekaj sto kvadratnih sežnjev. Včasih so gozdovi označeni kot grmišCa V vaseh na pobt>čju Gorjancev so v gozdovih imeli kostanj, sicer je prevladovalo hrastovje Kot nazivi gozdov se pogosteje omenjajo Cerina, Gabrina. LeSina, Hrastje, Gaj in Zavod. V svojih gozdovih se je zalagalo z drvmi 39 podložni kov, 120 je drvarilo v samostanskih gozdovih, 159 v gozdovih drugih domini Je v, največ v gozdovih zastavljenega kostanjeviškega gospostva, fiS je drva kupovalo. •la 21 podložni.kov ni podatkov, Razen za drva so gozdove izkoriščali pašo Za drva in pašo v gozdovih tujih domini je v so podložniki ponekod dajali oves, kopu ne in denar, nekateri so opravljali tlako. Zastavljeno gospostvo Kostanjevjca je imelo velik gozd Krakovo. Iz tega gozda je samo gospostvo porabilo letno 300 vozov drv, B vozov gradbenega in kolarskega lesa ler ll vozov lesa za plol;ove. Oglje, 16 malih košev, so žgal: Je za domače potrebe. Gospostvo je imelo dohodke od živnine za pašo pra.šičev, ZemljiSka posesi, tako dominikalna kot podložniška, je ležala pretežno v krškem davčnem okraju (okoliš Rake). Podložnikov je bilo 2G9 v 35 naseljih; 60 od njih je imelo manjše gozdne parcele s povrSino nekaj desetin kvadratnih sežnjev, pogosto le grmišča. Od drevja, Iii je raslo v teh gozdičih, se omenjajo bukev, hrast, kostanj in gafcier. v IscKtanjeviškem ftoJ^rfu Krakovo se je oskrbovalo brezplačno- z drvmi in paslo 224 PDdložnikov, 11 v lastnih gozdovih, 3i je drva kupovalo. Gospostvo Mokrice je v napovedi navedlo 13 gozdov, v katerih je bilo bukovje Ler maJo kostanja In hrastovja. Poleg teti gozdov je gospostvo imelo grniišce, j? Kateregfv je doibivalo vin&gradniäko kodje. GoKdovi so ležali v hribovju, zaradi ska-lovitega in strmega sveta so bili deli z lepšim drevjem nedostopni. Gradbenega lesa je bilo malo. v obilju pa drv, za kalere je primanjkovalo kupcev. Gozdovi so imeli precejšen obseg, po navedbi v napovedi bi jezdec na spočitem konju potreboval dve uril da jili prejej;di po dolžini. Od 306 podložnikov je 1Ö5 Irr.clo gozdne parcele, najvetkrfit označene kot grmišča., v katerih so dobivali kolje za vinograde Precej je bilo kostanjevih gorzdičev. Podložn.iki so imeli brez-plaČrio pravico drvar-jenja in gradbenega lesa v gozdovih gospostva. V nekaterih vaaeh so se oskrbovali V gozdovih Ivostanjevjškega samostana, za li^ar so mu dajali gozdno pravdo, Župnišče Sv. Križ ni imelo gozdov in ne gozdne pravice, drva je kupovalo. Ta dominij je bil brez podložnikov, ŽLipnišce Čatež, ki je bilo brez gozdov, je imelo brezplačno pravico do drv v mokrläkih gozdovih; porabilo jih je 40 vozov letno, gradbenega in drugega lesa pa 2 vozova, Kostanjeviški spital rii imel gozdov, svoje potrebe je itril kot drugi nieSčani v krakovskem .gozdu Od štirih podložnikov sta dva proti dajatvam 3 mernikov ajde drvariJa v krakovskem gozdu, dva sta drr'a kupovala. PoJiestvo Golo je imelo en ^cid. Med 20 podložniki so trije imeli gozdne deleže, iz katerih so se oskrbovali z lesom. En podložnik Je drvaril v gozdovih kosLanje-viškega samostana., za kar je moral 6 dni opravljati tlako, ostaJi so d;'va kupovali, le les za plotove so nekateri dobivali na svojih zemljiščih. Posestvo Malence je imelo pravico do lesa v krakovskem g07:du- Od 30 podložnikov je 11 imelo gozdne parcele. Glede preskrbe z d^'vmi so v napovedih nasprotujoče si navedbe. Po skupni navedbi so imeli pravico do di-v v krakovskem gozdu, za kar so dajali samostanu v Kostanjevici po par Icoptinov in so tri dni opravljali tlako pri žetvi žila. Po navedbah pri posameznih podložnikih se je 13 zalagalo z drvmi dein® v skupnih gozdovih, delno jih je kupovalo, 11 je moralo v.sa drva kupovati, 3 so imeli pravico drvarjenja pri tujili doniinijih, 3 so dobivali les v lastnih gozdovih, iVIesto Kostanjevica je in^ielo le mal hrastov goadič; les iz njega so uporabljali za popravilo mostov in mestnih zgradb. Meščani so imeli brezplačno pravico drvai-jenja v gozdu Krakovo in sicer vsak sa svoje don-ače potrebe, Tmeli so tudi ba-ez-plaCno pravico paše na gmajni in v gozdovih. Davčni okraj Ruuerfi vrh v tem okraju so bila gospostva- RuperČ vrh in Mehovo, ki sta pripadala ko^ls-njeviškemu samostanu, Lulcnja, Struga in Otočec. Dmgi dominlji so bili: poisestivo Bajnof, vikariat Bela cerkev, župnišče iVIima peč, icaipitelj Novo mesto z inkorporirano ■^pnijo Poljane in župni.ščem v St Ru.peri^, Tlšlea-jev in Straussov beneficij v Novem mestu, žuipništo v Toplicah, župnija Soteska, novomeški špitai, posestvo Soteska, posestvo Stari grad, posestvo Gracafjev turn, posestvo' Vrhovo, posesitvo limeljnik, poses-tvo Pred malini mo&tom, ,posestvo Poganci, posestvo PrežeJi, oosestvo Ztiiog, posestvo Rožek, posestva Grm, ZaborŠt in Graben, posestvo Kamen, posestvo Volavče, Zapfovo imenje in mt?stQ Novo mesto (17), Ruperč vrh je imel gozdove; Vrtača, UJivc i.n Borst, Mehovo pa gozda pri Petanah in Goro. Nakaj podložniMe posesti je bilo okrog Crmoänjic v koč&vskem okraju. Od 256 pDdloäiiikov v 28 naseljih je bilo lOU poseatniikov gozdnih pajce!, ki so bile v gJavneiTi gnnišča z buJiovjmn in leskovjem, le ponelcod je bilo nekaj lirastovja, v Brusnicah tuidi Iiostajija. Te gozdne ,paiTele so lastnilvom dajale predvsem steljo in listje, lie lestim se nekaj d;rv, "Vsi podložni ki so irneli pravico do lesa v goadoviii gospostva brez vsa'ke dajatve. S temi navedbami v napovedih rustikalnih zemljišč ne snglaäajo splo&ne omembe v dominiJtaliiih napovedih glede oskrbe z tii'VTTi.i po posamo/nili vaseh. Po teh omembah so se iiokaitere vasi, npr, SkrjauCe, Virčna vas, Lf;könice, Gorenja. Težka voda, Biiosriice, PciJljubwn in Poljane oskrbovEJe v skupnih .gozdovih W v kmetijam pripadajočih go/dnih deležih Gospostvu Luknja sta pripadala gozda Log io LukeJijsid boršt. Med 131 pod lož-ntki je 5 imelo »ozdove. V lasl.nili gozrfovih i-n v gmdovih, kjer so imele krnetije .svoje deleže, se je oskrbovalo 18 podložnikov, 84 je drvarilo v dominikaJnih gozdovih, 20 je drva kupovala. Potrošnja 127 podložniltov je znašala 930 vozov di-v in 424 vozov lesa Ka ograje in druge potrebe. Nekfit?7-e navedbe glede OKlffbe z drvmi si nasprotujejo. V naipavedih i-ustikalni h zemljišč v Straži je pri posameznih podloinikih navedeno', da Lrruajo v žužemberških goEdoviii drva brezplaräo, v pilpombah o potrošnji TJit je refeno, da v Ikj vasi ves les .kupujejo. Gospostvo Struga je imelo "Domači boist'i, iz katerega je dobiviilo ves potreben i us, tudi gradbeni in les za orodje, Podlož^kov je bilo 60, deloma tudi v okrajih Jlokronog in Zužen^hei^k; 40 je imelo gozdne paa-cele oziroma gö^.dne deleže, V lastaih gozdovih je di-varilo 28 podložnikov, T x'' gozdovih tujih domini j za kar so dajali ■oves ter 2 groša logarju, dru^i so drva kupovali Go.sipostvo Otočec je imelo OtoSkr: barst ter S ur oddaljen gozd Bukovje, od itader je bil dovoz težaven. Iz teh gozdov je dajalo hraste gcispositvu Ktevevž. Pod-ložniike je zaradi njihoive revščine brezplačno öslaibovalo z gradbenim lesom. Gospostvo je v7drževal0 most čerz Krko, za Itar je tudi uporaibljalo les iz svojih gozdov. Manjši del podložniške posestj je ležal na območju mokronoäkega davčnega okraja. Podložnikov je bUo 1'tO; med temi 111 z gozdnimi paj-celami, večkrat le z grmiSči, Pre v j ad oval o je bukovje in hcastovje, izjemoma se omenja kostanj. Kako so so podložnlki oskrbovali z drvmi, v ruslikalnih napovedih ni navedeno. Po domini k akii napovedi, podložniki niso imeli nikjer pravice di'vaj-jenja^ pač pa jim je gospostvo 3 a sto/l i dajalo les za njihove potxebe, da jih je zadržalo jria knietija,h V dominikalrdJn SC«dovih so drvarili proti dajaitvam tudi tuji podložruikL; med svojimi dohodiXi je ,goapostvo izltazalo gozdno pravdo (oves iin kokoši). Zuipnišče Mirna peč je les dobivalo Iz žužembei-Ških — 4 ure oddaljenih — gozdov, za to pravico je dajalo 3 meamike ovsa. Letno je parabiilo 20 vüzov polomkov za drva. Njegova dva podložnika sta drva -kupovala. Ka gozdnem zemljišču novomeškega kapitlja je raslo le nekaj hrastovih dreves. Pravico do dcv je kapitelj imel v dveh rupei'tvrskih goedovih, eden izmed teh je bil l.jufeen Zase in za 'Kanonike je kapi tel j poti-eboval letjno 800 voz dirv jn 2Ü vo/ov lesa za plotove. Od. 224 podložnikov je bUo 81 gozdnih posestnikov. Večina gozdnih parcel je nosila naziv >iDel«, "V lastnih gtpzdnih daleižih se je osikrbovalo z driniii 4S) podložnikov, 9 v skupnih gozdovih. 63 iproti gozdni pravdi v gozdovih rajnih gospostev, 103 so dira kuipovali. Dolo.ma so drva kupovali -tudi neikateri izmed tistih, ki sci se sicer oskr.bovali v gozdovih dominijev. 2upnižče v St. Ruipertu je bito s s-vojo podložnLsko .posestjo predvsem na področju mirenakega davčnega okraja, deino !pa t.Lidi v sosednih. Imelo je 16 podloiinikov, 17 je bilo iposest^nikov gosdnih parcel, le 11 je dobivalo drva v lastnih i^ozdnih deležih, drugi so drva Impoivali. (Nada! je^'an je bo sledilo) Dr. Vlado Valenčič 634.0.632.324.2 (407,13) ; 165.59 BUKOVE RASE IN DIFERENCIACIJA RAZUCKOV GLEDE NEKATERIH FIZIOLOŠKIH IN TEHNOLOŠKIH LASTNOSTI Ins, Miran B r i n a r (Ljubljaina)* V nadialjevainju našega pnoučevanja divergencje bukovih r-azlickov in razvaja ras smo posvetili posebno pozornost budi nekalerim fizioloäldm in tehnološkim lastnostim te drevesne vrste, zlasti takšnim, ki niso le gospixlarsko pomembne, -amipak so. hkrati tudi korelirane z očitiiiim morft>k)škim,i karakteristikami in tehtn.imi goadiwigojitvenimi značUnostmi, ki smo jih že obraivnavali in objavili. Gre torej za raisirjeno koreiipleiksno raziskovanje diferenclaJnih lastnosti bukovih razliclcov, na katere smo že upozorUi, upoštevaje pri tem zlasti mojfctloške in fien-ološke anačUnojti bukove geaietako ipogojane difeopendadje na slovenskem ozemlju, OPREDELITVE BUKOVIH RASNIH ZNAMENJ IN LASTNOSTI Izhodišče nažega raziskovanja bukovili ras je bilo oprto na sp02nan]ie, da je bilo temu vprašanju dwlej posvečeno le malo pozornosti. To dejstvo pa izvira iz dveh poglavitnih okolnos-ti. Pi-v.a je bila zrtaino st.alLS6e, da so do pred kra.likim pTisojali bukvi m.anj pomemben gospodarski mačaj, ali pa so jo imeli celo za nezaželeno in naidiežno drevesno vrs-to. Drugi varok pa leži v oikobioisti, da so bili bukovi gozdovi ofonavljami pnaiviloma le z rtaravnim poanlajevanjem. primerih umetnega snovanja sestojev pa je bilo utpofrabljano le seme najbližjih provenienc, zato bukove gozdove niso prizadevale taJcšne katastrofe, kj bi zbujale dvom o provenienčm ustTeznosti in bi zato .spodbujale k pomembnejšemu proufia-vanju bukovih ras, Dosedanji prispevki, ki se vendarle naiaažajo na genetsko divergenco bukve, v veliki veČini obravnavajo le probleme taksonomskega značaj.a aii pa oipažanja s področja bukovih raistiŠ6nih, krajevnih ali gec^afskih ras, medtem ko se 7, vprašanjem gene-tsko p<^oiene diferenciacije v okviru bukovih populacij pomembneje ukvarja le J Krahl-Urban. Krajevne in rastiščne rase Le redki strokovni pisci zas-topajo stališča, ki ne govorijo v prid rastiščane tili krajevne divergence evropske bukve. Tako npr, A. Troiter (134) prisoja bukvi majhno botanično variacijsko širino in meni, da so dosedanja raziskovanja le * IzdelaJio v InSütutu za goadno ian lesno gospodarstvo Slovenije. Nalogo sta fi-najicirala Zvezni sklad za znan,^tveno delo in Združenje gozdnogospodarskih organizacij Sl[>\.'enije. zelo slabo pojasnila vzroke specifičnih in individualnih oblikovnih lastnosti bukve, teš da so se nanašala le na vpliv geotropizma. Tudi trditev, da bultev ne tvori klimatičnih lus, čeprav je oblikovala nekatere fiziološko in tehnološko opredeljene različke (141), ne spodbuja k proučevanju bukovih rastišČnih iji krajevnih ras. Toda razvojna preteklost bukve dopusČa možnost, da je pri nas doidej prehodila uspešno pot genetske diferenciacije, kajti na našem 'ozemlju ali vsaj ob njem je imela svoje ledenodobne refugije (142); razen tega pa je bila ugotovljena njena ponovna razširjenost na ozemlju sedanje Slovenije že proti koncu pozniega glaciala ter je bila skozi ves holocen vodilna drevesna vrsts, kot nam kažejo palinološki diagrami in dognanja A. Serclja (142). Razan drugih čini tel j ev pospešujeta zlasti 6im daljša preteklost in pojav izolacije filogenetsko razhajanje rastlin&kih populacij. Tudi v zvezi z ugotovitvanru C. Nislsena in M. Schaffalizkega (89) o samosterilnosti in pz-otaindričnosti bukve bi le-tej mogli prisojati ustrezno razrvoj'no starost. V prid stališča o učinkovitem nastajanju krajevno in rastiščno pogojenih bukovih ras govorijo tudi dosedanje ugotovitve bukovih taksonov na jugoslovanskem ozemlju. Tako je npr. balkanska ali moezijska bukev, Fag-us moösiaca (Domin. Maly) Czecz., opredeljena ne le po izjrazitih morfoloških zmačilnostih (83), ampak tudi po svojih bioloških (22, 41), zlasti pa fizioloških posebnostih (19). Njona razširjenost pa ni omejena zgolj na vzhodne predele naše države, ampak sega tja do Ljubljane (41); po ti'ditvah V. Mišica celo vsa bukev v Jugoslaviji pripada tej vrsti (82), Hkrati pa je bila ugotovi jem a morfološka in fiziološka sorodnost te vrste s kavfcaško bukinjo^ Fagus orientalis lipidty, ki je razširjena po območju blizu naše vzhodne državne meje (31). Pri obravnavi naših bukovih taksonov tudi ne smemo prezreli zanimive zvrsti, tj. hrastaste bukve, Fagus sUvaüca, var. quercoides Person,, ki jo razen anatomskih in tehnoloških posebnosti (45) opredeljujejo tudi fiziološke ^jnaolsnosti (12). Dodej fem o odkrili v Sloveniji tri njena nahajališča, in sicei' ne le posamič, ampak tudi v populaciji tipičnih primerkov kakor tudi osebkov, ki jih moramo imeti za intermedianne med omenjeno zvrstjo in evropsko bukvijo (14). Dedno pogojenost podobnih OEko krajevno omejemih, morfološko diferencialnih zvrsti, je dokazal že danski gozdar Oppemmjin (33). Zelo verjetno tudi klinaline geografske variabilnasti napovedujejo pri nas nastanek bukovih ras. Pri tem gre zlasti za upadanje števila žil v bukovih listih od vzhoda proti zahodu (101) in drevesnih višin, ki se večajo v omenjeni smeri (30). Izredna morfološka in deloma tudi fiziološka variabilnost bukve na njenem jugoslovanskem prostoru, ki je bila ugotovljena tudi glede višinske lege in fitosodoloeke pripadnosti njenih rastišč (28, 82, 142), dosJej sicer še ni bUa eksperimentalno potrjena, vendajr pa nas opozarja na raožnoet, da ra-stiščni činitelji lahko pri bukvi kljub njeni plastičnosti (134) igrajo vlogo pomembnega selekeijskega faktorja. Tudi naših dosedanjih ugotovitev (12, 13) o pomembnih prirastnih razlikah med našimi bukovimi sestoji in med podatki za srednjee^opske razmere ne moremo razložiti zgolj z neposrednim ekološkim vplivom, ne da bi v sklepanje vključili reoentno obstajanje različnih geografskih ras. Pri enakih staTOsbnih in talnih razmerah imajo namreč naši bukovi goz.dovi občutno večjo lesno zalogo, čeprav so njihove povprečne višine manjše od srednjeevi-opskih. Le upoštevanje manjših širin naših bukovih krošenj in s tem pogojenega večjega Števila drevja na površinski enoti nam omogoča pojasnilo ugotovljenih pri-rastnih razlik. Ker pa je bil omenjeni pojav ugotovlj^i za raznovrstne reliefne razmere in za razUdne takie tipe, mi mogoče omenjene razlike pripi^ti prvenstveno ekološkim vplivom. Razlaga je torej mogoča samo tedaj, če se opremo na podmeno o ganet&ko zasno'Vanih razlikah med itašo in srednjeevropsko bukvijo. Takšno stališče potrjuje npr. tudi dognanje, da ima bukev iz Bosne in Her[;egovine, prenesena v Nemčijo, večji prirastek od domače (123). A Splet-tstösser razlaga te pojav v zvezi z upoštevanjem rasnih razlik. V najstarejšem bukovem provfsnienčnem nasitdu v Tharandskeon goTidu je bilo dokazano, da različne geografske rase ne spremlja samo različna rastno&t, ampak da. so te razüke tudi poätivno koareliraine z neenako kakoVöSitjo (35) J. Krahl-Urhan je npr, ozemlje Zahodne Nemčije razdelil na nič manj kot na 15 bukovih geografskih ras, s tem da je poiieg drugega bukovina iz Bavarskega gozda lažja kot iz Frankovskega goüda (96), Na oblikovanje bukovih rastiščnih ras lahko sklepamo tudi na podlagi raznih zapažanj in poročil, ki prisojajo določenim lastnostim ras-tišča selektivno delovanje in S tem tudi pospeševalni učinek za nastanek rastdščno pogojenih ras. Vendar pa je to področje še zelo neraziskano (5). Ilaz«n .splošnih ugotovitev, da se rast bukve in mehanične lastnosti njenega lesa po različmh rastiščih zelo razlikujejo (94, 105), srečujemo v strofcovnem slovstvu tudi poročila, ki pripisujejo npr. prisotnosti oziroma pomanjkanju apnenca v tleh odločilno vlc^o glede barve in cepkosti bukovine (106, 110). V to področje sodijo tudi dognanja, da so bukve z apnenca podvržene hitrejšemu pojavu zadušenoati kot 's silikatinih rastišč (71), kakor tudi pojav, dii na prvo omenjtjnih rastiščih nahajamo bultove ekotipe z mellasto oblikovano ki-ož-njo ter z Üistn-ostjo rane ozelenitve medtem ko na silikatnih rastiščih prevladujejo osebki z deblom, razvitim skozi krošnjo, ki pozneje ozelenijo (82). Tudi sneg, ki je glede količine in sestave odvisen od reliefa, se uveljavlja v Alpah s selekcijskim delovanjem in na rastiščih, omejenih z določeno nadmorsko višino usmerja razvoj bukovih populacij v nastMiak visokoalpske bukve z mosno-podialnini deblom in z lesom, ki praviloma nima zasukanih vlaken, v nasparotju z bukovo krajevno raso na Harzu (51). Za našo bukovino je bilo nadalje ugotovljeno, da zaostaja za bukovim lesom nekaterih drugih predelov Jugoslavije, zlasti ker je manj čepka, se raje veže in zvija ter huje polva (105). Bukovi razliaii Medtem ko smo pod bukovimi rasami ali ekotipi obravnavali pojave dedno fiksiranih ra^.Uk dveh ali več prostorno ločen.ih populacij, pa za bukove raziičke ni značilna prostorna opredeljenost in neposredna ekološka pogojenost, am.pak jih karakterizira takšna in tolikšna, dedno uravnavana medsebojna razlika v eni ali v več lastnostih, Ici je variabilnost, pogojena z vplivom okolja, ne more premostiti. Obravnavali bomo torej bukove tipe z dedno fiksiranimi diferancial-nimi razlikami v okviru biilcovih populacij ne glede na rasno pripadnost poslednjih. Pii oceni tujih stališč s tega podi-očja se ne moremo izogniti opozorilu na polemiko med J. KrahIom-Vrhan.om in H. iScfimidtom, v kateri je dmgo omenjeni zastopal stahšče, da je »bukev morlološko zelo enotna in enolicTLa^i (113). Ce izvzamemo izsledke, dognane s pomočjo genetskega preverjanja bulcovih tipov, veČina ugotovitev o diferenciaciji bukovih razhčkov sloni za sedaj še na Jfenotipski primerjavi. Zato moramo prištevati med stališča, ki ne govorijo v prid obravnavanemu pojavu, tadi trditev J, Hojfmanna. (37), da je vpliv sosednjih drevefe na bukev tako močan, da bi bilo komaj mogoče s fenotipa skJapati na genetsko konstttucijo, češ da je habitus bukve odlociJe'n njegov sociološki položaj, Ti*ditev je sicei- pogumna, toda avtor je ni podprl z ustrezno utemeljitvijo. Hazein ugov-oruv in pridržkov zoper fil'Dgenetsko divergenco bukve, ki so jih napisali dingi stroJcovni avtorji, omenjeni v začetku prejšnjega ppglavja, sta navedeni trditvi edina pomembnejša, objavljana pomisleka na obravnavanem podi-tjčju. S pomočjo kratkega izbora virov, ki zastoipajo pritrdilna stališča m z navedbo lastnih dognanj bomo skušali ustvariti realno podobo o vprašanju bukovih različkov in o njihovi pomembnosti. Začenši »ab ovo« zasluži našo pozoirnost dognanje, da isla teža in velikost bukovice genetsko pogojena in da nam lahko rabita za identifikacijo bukovih tipov (114), Glede fenolaških razlik so nam na razpolago bogati izslediti. Pri obravnavi neenakcsti gleda časa from-dtäicendje (ozelenitve) je seveda potrebno upoštevati klinalno odvisnost omenjenega pojava od reliefa, zlasti pa še od nadmorske višijie izhodiščnega rastišča in od količine razpoložljive svetlobe na prizadetem in izhodiščnem rastišču, kot smo to obravnavali v našeom lanskem prispevka (15). Ugotovili smo koleracijo med bukcn^o obliko z metlasto kiošnjo in s spremljajočimi zmamenji teJ" med lastnostjo rane ozelenitve. Pri tem pa ne gre zamenjavati pojava, da bukve iz polnilnega dela sestoja pj-ej ozelemijo kot osebki glavnega dela sestoja s pripadnostjo ranemu ali poznemu tipu. Pri nas je M. WrabeT (141) oposoril na obstajanje različnih bukovih oblik glede časa ozelenitve. Reg Istri ran je Časoviuh razlik zaČetJca frondescencije v t.eku ^'eč let za iste osebke z območja Srbija je potrdilo individualno pomešanost bukev z u^taljerom značajem obra\'navaine lastnosti (10Ü). Tudi v Svid so z meritvami in opazovanji prišli do spoananja, da je ritem o2e]cnjtve pri bukvi dedno pogojen (60). Večletna opazovanja v Tharandskem gozdu so pokazala, da so določene bukve dosledno ohranile svoje značilnosti glede začetka ozelenitve in da je rayjika zrjasala 12—li3 dni (35). Z desetletnim preverjanjem bukovega polomstva je bilo nadalje dognano, da je vse potomstvo pozno brstedih inaterinjih dreves ohrairdlo-takšno la&tnost, medtem ko 'se je potomstvo le 33 rano zelenečih semenjakov vrglo po materah (54). Seveda je pri oceni teh podatkov treba upMtevati, da je šlo za bukvice, vzg-ojene iz semena, pridobljenega po prosti oprašitvi, in torej sezonski ritem ozelenitve enega od obeh zarodnikov ni bil ^nan. Celo v teku tridesetletnega registriranja spomladandtega brsLenja se bukovim proven i en cam ni spremeni! njihov značaj, ampak se je proti koncu opazovalne dobe še povečala Časovna razlika med pripadnicami obeh bukovih tipov, ki so bili glede opazovane lastnosti vedno dosledni (35). Tudi klonska kontrola z uporabo cepičev enega ah drugega tipa je potrdila dednost rane .oziroma pozne ozelenitve. Cepiči poznih bukev, 'apojejii z rano bratečimi, so ohranili svojo zaiačilnost in so v zamujanju celo prekašali materin je drevo, toda vegetativno rcproducirano potomstvo zgodnjih bukev se ni vse vrglo po značaju izhodiščaoih osebkov (114). Nadalje je hüo ekspea'Lmentalno dokazanjo, da je ostal obravnavani značaj ražhčnih bukovih tipov tudi po spremembi svetlobnih in toplotnih razmer nespremenjen (60). Cas ozelenitve je sicer odvisen tudi od cvetenja (86), toda dognali smo, da je bil odnos dosledno pozitiven, tj. cvetoče bukve sioear pa-ej razvijejo listje kot druge, vendar pospeševalni učinek enako prizadene zgodne in pozffie tipe. Dognano je'tudi, da rodijo zgodnji tipi le malo semena (B). Glede korelativnofeti ozelenitvenega ritma z di-ugimi lastjiostmi je zlasti pomemben odnos do občutljivosti za spomladanslco pozebo. Vsekakor odpornost bukve proti poze bi zavisi od tega, ali drevo prej ali poaneje ozoleni (127). Na rastiščih, ki so izpostavljeaia pogostim hudim pozebam, lahko le-te vplivajo seliiktiviio v korist poz-no brstečih bukovih tipov (35), vendar pa sniO' ugotovili, da v naših razmf>rah takšen selekcij ski 'pritisk ne pride do učinkovitega izraza regiomJsno, ampak lozko krajevno, v odvisnosti od rmkroreli-efa (I2). Glede povesam-osti ritma oUstamja s časom jesenske listne rumeni trdi sicer T. Schmucker (114), da pozno hrsteči tipi .pozneje odvržejo listje, vendar tej fenofa?! ine bi smeli posvečati posehone pozornosti, kadar poučujemo dedno ustaljene lastnosti. Dognano je nanireČ, da .na odpadanje listja razm kbniatičnili razmer zla'sti vpbva stopnja stadijskega razvoja in npr. bukev v juvembiem stadiju — bodifd da je na-stal z gerierativnlm razvojem ali pa z vegetativno reprodukcijo — zelo pozno odvi-že listje in ga navadaio obdi-ži skozi vso zimo (8Ö, 112). Naša raziskovanja so pokazala, da so bukve poznice 'podvržene poznejši listni rumeni, čeprav nadmorska višina izhodiščnega rastišča ne pospešuje obravnavane jesenidce fenofaze (15). Ugotovitve V. Mišica (82), da se bukve poznice v .naših razmerah navadno odlikujejo z večjim piirastkoTn, so poilrdjla tudi naša raziskovanja (15), razen tega pa Ismo dognali, da je vpliv večjih nadmorskih višin izhodiščnega rastišča na skrajšanje vegetacijske aktivnosti psn poznicah za 5% manjši od pcq^recja za bukove tipe, ki ne sodijo med pozmicc, upoštevaje pri tem višinski g7-adient enaJcega časovnega učinka. Tudi v Zahiodni Nemčiji so z lO-letnimi razisikovanji dodali, da rairi tip zaostaja v višinskem prirastku za bukvijo poznico, in sicer pn starosti 10 let za 48%. Ta razlika je še večja, kadar je bukov nasad redkejši (54). Vprašaaiju povezanosti 'sezonskega razvojnega ritma različnih bukovih tipov a kvalitativnimi lastnostmi je J, Krahl-Urban (54) prispeval dognünje, da je med ranimi bukvicami le skromen delež različkov z debelcem, razvitim skozi vso krošnjico, medtem ko jih je med 'poznlmi neprimerno več. Zato oanenjesni avtor sklepa, da gre najbrž za vpliv pojmih spomladanskih pozeb, ki so poškodovale terminalne poganjke ranih bukvic in so tako povzročile nastanek dveh ali več debele. Čeprav laliko takšni razlagi na prvi pogled parisodimo precejšnjo utemeljenost, je vendar naša raziskovanja niso povsem potrdila, kajti v naših bukovih provenienčnih nasadih, osnovanih 3952, leta, so doslej spomladanske slane že 3-krat poškodovale bukvice, med njimi tudi predstavnice poenih razUčkov, ki so bile ob pozebi že (distane, toda vklujb temu veČina njih ni razvila razsohlih debele. Kolikor so posnice zaradi mraznih poškodb vendarle prešle v razsohlo rast, se je debelem pozneje zaradi zakjmeliosti preostalih terminalnih poganjkov praviloma preoblikovalo v monopodialno podobo. Na podlagi tega lahko sklepamo, da se bukve paznice odlikujejo x dedno fiksk-ano predlspo^djo k enodebelnemu razvoju in da gre pri. tem buko'vem tipu za genetsko pogojeno posebnost. Takšen sklep 'se ujema z drugimi našimi objavljenimi ugotovitvami, da je za bukove tipe z meüastimi kroSnjami mačilna rana frondescencija (ozelenitev), medtem ko ekstremni različki z debli skozi krošnje In večjim vejnim kotom sodijo med bukve poznice (12, 13). V okvir kvalitativnih razlik bukovih tipov, ki so v zvezi z ra^čnim sezonskim razvojnim ntmom, uvrščamo tudi raziskovanja B. Mikulke (75), rposve-čana vprašanju korelacije med Časom olislanja in med pripadajočimi morfološkimi ter prlrastnimi lastnostmi (75), Njegovi i^ledki nas ne presenečajo, kajti obravnavani mateiial je izviral s treh razhonih rastišč, kolikor pa je bila pri- merjava rožena le na podatke z enega objekta, je tudi v tem primeru ne-gativni izid razumljiv, kei' je avtor za morfološko opredelitev uporabil sicer 7 različnih nakazovalcev, toda med njimi le eden, tj. oblika debelne osi, aodi med odločilna diferencialna znamenja, ki jira prisojamo pomembnost, liazen tega tudi uporaba omenjenega, edino ustr'eznega nakazovalca ni mogla priti do izraza, ker so bUe njegove vrednosti vključene v poljubno akonstmiran kompleltäni indeks, t, i. [■■■poprečni odstotek kakt>Vosh>normalen pojav«. Z oceno in primei'javo navedenih sT,aliŠč si moremo ustvariti sodbo o izredni neemotno'sti doignanj in sklepov, zlasti s področja fizioloških Činiteljev in ekoloških okolnosti, ki pogojujejo in spremljajo pojav bukovega rdečega srca. Nepravilno bi bilo, če bi to dejstvo pripisovali zgolj naključjem ali pa površnosti opažanj in proučevanj. V nasprotju s taksno nedialektično presojo pa nas kompleksen preud.aiek medsebojne odvisnosti vzrokov in posledic in ustrezno' vrednotenje navideznjh nasprotij pripeljeta do spoznanja, da navidezjio antagoni-stična dejstva lahko povežemo v sklad.no celoto, Če upoštevamo, da se obravma-vani primeri ne nanašajo na isto bukev In da imamo opraviti z različnimi geografskimi in rastiščnimi bukovimi rasa.mi, da pa njihove populacije gradijo členi, ki se med seboj razhajajo tja do skrajno opredeljenih raziičkov. Nasa nadaljnja izvajanja, f>prta na izsledke ra;Tiskovanj, govorijo za takšno razlago in jo utemeljujejo. LTgotorifue naših proučevanj Raziskovajnje je bilo, kot je opisano v poglavju o metodiki, oprto na ugotovitve in meritve na obeh omenjenih primerjalnih objektih, ki se po rastiščsiih in sestojnih okolnostih ni^ta bi.^tveno razlikovala, pač pa je v enem primeru šlo za bukov gozd na prisojnem, v dmgem pa na Osojnem pobočju. Z upoštevanjem opredelitve, ki smo jo razložili v poglavju o metodiki, sino ugotovili, da je od 181 obravnavnih bukev z obeh objektov, ki so mogle biti uvrščene v enega od obeh skrajnih tipov, 74 % imelo nepravo čmiavo, in sicer v pri'ao.inom bukovem gozdu 66%, na osojnem pa ßd% od pripadajočih opredeljenih bukev. Twej je bil delež prizadetih osebkov na obeh legah približno enak. Skupina M (2 metlasto kn^ošnjo in pripadajočimi lastnostmi) je vsebovala 54%, skupina R (z velikimi vejnJmi koti in ustreznimi značilnosfcni) pa 76% bukev 7. nepravo čmjavo. Glede na dejstvo, da je pojav rdečega srca odvisen od debeline drevja (12, 13, 20, 23, 70, 96, 145), smo upoštevali možndst, da je i-azlicna debelina bukev v obravnavanih primerjalnih skupinah vplivala na navedene vrednosti Zato smo iz skupine tipa R ijdoali po načelu naključja toliko najdebelejših tukev, da smo dosegli izemačenje temeljnic s skupino M. Nato je znašal delež bukev s srcem na prisojni legi 72%, na osojni pa 63% od pripadajočih opredeljenih osebkov, Delež prizadetih opredeljenih bukev je bil na prisojni legi torej večji od deleža na osojni in je? na prvi za 8% presegel povprečje druge. Skupina M je bila prizadeta z nepravo čmjavo z 58% pripadajočih dreves, skupina Pt pa s 77%, torej skoraj enako kot pred izenačenjem temeljnic. Analiza z upoštevanjem pripadnosLi razli&nim legam pa je pokazala, da je bilo od razUčkov skupine M na pi-isojni legi 63% iprizadetih z obravnavano napako, na osojni legi pa le 53%, torej občutno manj. Ta delež ipa je za pii-padnice 'skupine R znašal v prvem primeru 84%, v drugenfi pa 73%. Ce vrednotimo relativno število srčavih bukev tipa M na osojni legi z 1, potem pripada temu tipu na prisojni legi vrednost 1,5, tipu R na osojni legi vrednost 2,4 in na ptisojni vrednost 4,7. Primerjalni podatki o deležih rdetcga. srca Lega SteviJo dreves Poprečni prsni premer Pcgjrečna teme] j-JI Lea Poprečna površina panja Poprečna površina srca Razmerje ^ ion 5 M ! 1 R (cm) (m-') (cm^) R 1 M M 7 I 2 3 4 5 6 i 0 7 1 7 Prisojna 43 31 29,6 5,4929 1110 42 160 4,1 14,3 Osojna 43 44 27,0 5,3164 973 50 GS 5,1 6,Q Skupno poprečje B6 75 28,6 10,8093 1Ü42 40 114 4,6 10,5 Primerjava srednjih primerov rdečega srca je pokazala, da je prisojni gozd za 48% na slabešm od osojnega, hkrati pa tipi R za 82% od tipov M. Ugotovitvi sta torej v skladu z dognanjem, ki sloni na upoštevanju deleža glede na število dreves. Razlika je statistično utemeljena z zanesljivostjo, ki v prvem primeru znaša 77% (pri t — 2,47 m 2,18), v drugem primera pa z zanesljivostjo 95% (pri t = 2,47 in 2,13). Razen piemerov neprave čz-njave smo primerjali tudi površine debelnih presekov, ki jih je pojav zajel. V tem pnmeru je bila povprečna velikost rdečega srca na prisojnem objektu za 71 % večja kot na osojnem; pri tem pripada skupmi R za 143% večji delež kot akupini M, Tudi s stališča površine neprave črnjave sta torej prisojna lega in tip R bolj prizadeta. Razlika za primerjavo cfejektov je statistično utemeljena z zasiesljivostjo 80%, za primerjavo med tipi ne glede nti lego z 81% (pri t= 1,56 in 1,27), za primerjavo tipov na prisojni legi pa celo z 94,8% (pori t = 2,42 iii 1,94), medtern ko razlika med tipoma na osojni legi ni signifikantna. Analiza z upoštevanjem pripadinosti različnim legam pa je pokazala, da znaša relativna pO'Vrsina rdečega srca, če vrednotimo ta parameter za pariipadiruce tipa M z 1, za, ü,psk-o skupino R na 'OSojni. legi 1,5, n.a prisojni pa celo 2,3, medt&m ko pri tipu M lega ne vpliva pomembno na relativno velikost neprave črn ja ve. Proces nastajanja rdečega srca je potekal toi'ej v odnosu do debeline prizadetih bukev pri skupini M počasneje kot pri skupini R. Medtem ko znaša delež povprečnega premera, ki ga obsega neprava čmjava na panju v skupini M 14%, je le-ta za skupino R 25%. Ob upoštevanju površme neprave čmjave pripada lupini M delež 4,6%, skupini R pa 10, torej več kot dvojno. Razlika je statistično signifikantna za zanesljivostjo 95% (pri t = 2,80 in 2,45). Za primerjavo relativne wednosti smo obravnavali tudi parametre, ki izražajo odstotno vredndst površine neprave Čmiave v odnosu do celotne površine poprečnega presaka. Tako izračunane \Tednosbi so še močneje poudarile predncst skupine M glede vdlikosti srca, ker jo skupina, R prekaša za 23%. Naša raziskovanja so pokazaJa, da prisojna lega. občutno pospiešuje obrai/-•aavano napaiko. S tem so hkrati potrjeni izsledila za bukove- gozdove na Ravni gori (133), za Rodope in Rilo (125). Tudi MišičeiJo (82) stališče, da dosega bukev v naših razmerah svoj optimalni razvoj na nicinah (osojinih legali), govtsri v prid našim dogxianjem. Isto velja tudi za podatke s Kuka;vice v Srbiji (91) in na Pelinu (66), Zal pa nam ni bilo mogoče ugotoviti, na katero območje se nanašajo b'ditve H. Mayerja-WegeUna in Berketa (25), to pa še zlasti zato, ker .^ev^nim legam pripisujeta nič manj kot dvojno mero bukove neprave čmjave. Slaba stran prisojne liege je v našem primeru izražena tako glede števila pri.zadetih oisebkov, kakor tudi glede poprečne stopnje obravn.avanega pojava. Primerjava dveh tipskih skupin na različnih eikspoaicijali nas opozarja na razlike, ki so zlastT očitne na prisojni legi. Tam namreč tip R za 281% površine rdečega srca prekaša skupino M, medtem ko na osojni legii ta raal.ika znaša le 36%, Proces nastajanja rdečega srca je pri skupini M potekal na obeh eks.poei-djah skoraj enako, toda raslički skuipinje R so se na prisojni legi občutno bolj kvarili kot na osojni in so v prvem primeru dosegli v razmerju do povprečne dt-evesne debeline delež 12%, meditem ko znaša ta parameter na osojini legi komaj polovico^ tj. 6%. S preverjanjem zakonitosti., da jei^elikost neprave čmjave pri biUtvi odvisna od drevesne debeline, smo dognali tendenco, ki se ujema z omej^jieanim pravilom. Za statistično obra^-navo smjo uporabili stopnje po 2 cm. KoJektiv tipov M je z doslednostjo 67% potrdil omenjeno korelacijo, pripadnice skupine R pa le s 53%. Iz tega sklepamo, da je tip M močneje podvržen omenjeni zakonitosti in da igrajo pri naiSitanku tei- razvoju rdečega srca v rajzOioku R razen debeljK^e še dangi činiteljj učinkoi-ito vlogo. Za prvo. omenjeno tipsko skupino je narareč mašal regresijski koeficient za vsaki cm debeline 0,16, medtem ko je bil za drugo skupino 0,32. To nas opozarja, da pri skupini R neprava önjava z debe-iitvijo drevesa sioer hiti^eje raste, vkljub temu da je korelacija obeh parametrov le Šibka. Podatke terenskih meiitev smo analizirali tudi glede odnosa višine rajsko-vanega drevja dO' pojava, in razvoja rdečega srca, vendar rezultati nisO' pckazali statistično utemeljenih razliik niti za celotno gi-adivo, niti s primerjavo obeh objektov aJi-pa tipskih sk.upin. Do enake ugotovitve smo prišili tudi piri iskanju 2ea odnosov med dolžino debla in velikostjo neprave črnjave. Prav tako tudi nismo "mogli dogiiati signifikajitne zveze med pripadTiostjoi bukev razütniin bioO-oskdim razredom m stopnjio buikove si-čavoati. Opisano raziskovanje nam. omogoča ;sipt>ananje, da ekspozicija sicer vpliva na nastanek in razvoj rdeÖe®a ^rca pri bu'kvi, ^ tem da prisojna lega pospešuje ta pojAV, da pa reakcijska norma, opredeljenih bukovih razHckov ni enaka. Bukve, ki pripadajo skupini z deblom skos^i kroöajo in velikim vejnim kotom, občutneje reagirajo na negativni vpliv prisojnega rastišča kot različki z metla-sto krošnjo in spremljajočimi lastnostmi. Ta ugotovitev velja tako za število prizadetih bukev kot tudi glede relativne velikosti neprave čmjave. Glede na različno reakcijsko normo opredeljenih bukovih skupin je potrebno toi'ej pri ustreznih ekspozidjah upoštevati, kateri bukov razHček prevladuje v konkretnem primeru. Kajti v naših bukovih gozdovih ne moremo pričakovati skrajne polarizacije, kot so nam to pokazala naša poprejšnja raziskovanja (12, H). Medsebojno neskladno-st tovrstnih tujih dognanj, omenjenih v prejšnjem poglavju, je torej mogoče razložiti z dejstvom, da je šlo. pri raznih raziskovanjih verjetno za različne bukove rase, ki so razen tega po analogiji našega primera še heterogen ega sestava, obs^ajoč različke neenake valence, S pomočjo ugotovitev opisanega proučevanja je dopusten sklep o prednosti bukovega različka z metlasto krošnjo in Spremljajočimi značilnostmi, ki se v naših razmerah kaže z manj-Sim nagnjenjem k pojavu in razvoju neprave črnjave, zlasti velja to za prisojne lege. Kritično upoštevajoč koreladjo poprej ugotovljenih fizioloških lastnosti z večjo odpornostjo proti obravnavani tehnološki napaki, pri tiče bukvam z omenjene skupine smotrno optedeljeria. prednost, in sicer ne le za tanjše debelin,ske razrede, ampak tudi celo tja do debelin, ki presegajo zgornjo mejo gos,podarsko 'smotrnih dimenzij. K asi izsledki potrjujejo opažanj a > ki se nanašajo na bukove oblike v Bosni (97), ne govorijo pa v prid poročilom in sklepom o bukovih farmah v Švici in v Eavarskeni gozdu in o njihovi doslednosti glede obravnavane napake (44, 96) Reakcija na poškodbe Na podlagi spoznanj o vanokih za nastanek in razvoj rdečega srca pri bukvi smo se lotili raziskovanj, da bi dognali stopnjo in anačaj domnevane povezanosti, njenega bistva in spremljajočih pojavov z reakcijo bukve na poškodbe. Hkj-ati smo si postavili ^a cilj pnoučiti stopnjo morebitne koreladjske odvifenosti, vrsto skupnih vzrokov in identičnih posledic. Program je bil usmerjen k preudarku o morebitnih neenakostih bukovih različkov kot diferencialnih posebnostih. Skušali smo najti odgovor na vprašanje, ali obstaja na eni strani določena predispoaicija ozirojna zmanjšana vitalnost in okrepljena odpornost po drugi strani, ter aH je mogoče morebitTio polarizacijo takšnih lastnosti orientirati glede na opredelitev bukve v že utemeljene različke. Vzroki, posledice in povezanost sorodnih pojavov Pri progi-amiranju smo se mogli opreti na tovi-stne podatke o tujih raziskovanjih m dognanjih. Zlasti so pomembne ugotovitve v vzročni povezanos.ti, fiziološki podobnosti in anatomski identičnosti nastanka in razvoja neprave črn j a ve pri bukvi z reakcijo drevesa na poškodbe na deblu oziroma zaradi ran, nastalih po odmrtju oziroma crtrebljenju vej. Po mišljetiju mnogih piscev se reakcija v bukovem deblUj ki po otrebljenju vej nastane v njihovi osnovi, nc razlikuje od neprave Čmjave ali pa je le njena varianta (39, 55, 145). Razlaga je mogoča, če upoštevamo dejstvo, da gre v enem in driigem primeru za vdov zraka v notranjost debla, ki povzroča, da se v ogroženi zoni parenhinske celice terrmeje obarvajo, da nastanejo, kot smo to že opisali, v prevodnih ceveh tile in da pride, kot navadno pravinio, do tvorbe t. i. zaščitnega lesa, toda ne toliko za zavarovaanje proti glivam, ikot da se prepreči vdiranje zraJia v globljo notranjost, Reakcija torej ni omejena samo na črnjavo, tj. na si-ediščne dele bukovega debla, ampak nastaja tudi v belja.vi, ter so tudi v takih primerih za temnejšo barvo odgovorne oksidirane tanin&ke snovi. Tudi rane drugega izvora na deblu navadno povzročajo opisani proces, celo poškodbe zaradi hudega mraza in izredne vročine pri tem niso izvzete, E, Volkert (138) se sicer ne 'strinja z identifikacijo proce"^ nastanka neprave čmjave in svoje stališče opira na trditev, da je nastanek t. i. zaščitnega lesa v srcu namenjen prvenstveno obrambi pred glivam, ki da jih zato tam praviloma ni najti, da pa tilast in obarvan les pod ranami in vejnimi nastavki brani le vstop zraku in vodi, zato so glive tam reden pojav. Toda glede na omenjene ugotovitve drugih piscev, da so glive pogoste spremljevalke bukovega rdečega srca, navedeno razlikovalno stališče izgublja svojo osnovo. Tudi rane, ki nastajajo na skorji bukovih debel kot posledica nezadostno pojasnjejiega pojava, razširjenega ponekod v Srednji Eviopi, imenovanega >-umiranie bukve-«, povzročajo reakcijo, ki se bistveno ne razlikuje od neprave cmjave, čeprav jo tu nahajamo le v beljavi (146). Ce je po mišljenju nekaterih piscev celo »»zadušenost-« bukovine le nepopoln proces tvorbe rdečega srca z vsemi spremljajočimi fenomeni (48, 71, 135), potom menim, da ne bo napak^ če reakcijo bukve na vrtanja, ki smo jih opravili, kot je to v poglavju o me^ todiki pojasnjeno, primerjamo z značajem nepnave čmjave in z določenimi oko-liščinarni, v katerih nastaja. Rezultati poskusov S poprejšnjimi t. i. orientacijskimi poskusi smo dognali^ da so že en mesec potem, ko smo s Presslerjevim svedrom napravili v bukova debla vrtine, globoko kot je v navadi, nastale neposredno ob vrtini Spremembe, ki postajajo pozneje vedno izrazitejše. Bukovina do določene razdalje od vrtine potemni. To predstavlja pri vrednejših sortimentih nezaželesno napako in jih občutno deklasia-a oziroma napravi pomebne dde le-teh za namenjeno pred^üavo neuporabne. Temni madež, nastčil zaradi poškodbe, se namreč neprestano povečuje, zlasti vzdolž debla, dosledno sledeč smeri lesnih vlaken. Dejstvo, da okvara ne poteka navpično, temveč navadno bolj ali manj spiralno, še posebno zmanjšuje uporabnost žagovcev. Ker je zasukanost vlaken le v izjemnih primerih mogoče presoditi po ziinanjc-m videzu debla, in sicer le po poteku morebitnega ožleb-Ijenja (121), pri predelavi prizadete bukovine še posebno oiežkoča izločanje napak. Kot so obravnavana raziskovanja pokazala, se okvara najbolj širi longitudinalno in doseže tudi po več metrov dolžine, medtem ko v radialni smeri le nnalo preseže globino vrtine (za 1-2 cm). Poškodba je v začetku vrtine dva do trikrat širša od vrtine, pri njenem dnu pa 1- do 2-krat, Obarvanje prizadetega lesa jc posledica procesa, kot smo ga opisali pri nastanku neprave čmjave. Zaradi ran odmrejo prizadete parenhinske celice. Z njihovo smrtjo izginejo iz le-teh pro-toplasti. in ker je zraku omogočen dostop, nastanejo encin-^o oksidacijski pro- Sitka 2. Vzrok in posledice tri leta po vrtanju (orig.) cösi, tvorijo se tile ter pride do sprememb leSnih sri'Ovij visoko molekularnih ogljikovih hidratov in nizko moJefculamih produktov fotoeint&ze, ki jih je v beljavi za razlLko od čmjave obilo. To se dogaja zlasti še zaradi delovanja gliv, ki so redne spremljevalke okvar. Orientacijsko smo ugotovili, da jc bil les v 70% primei-w okužen z glivami, v 10% primerih z bakterijami, v 6% primerov ,pa z enimi in drugimi. Po podatkih Scfičipferjc (116) so bile vse rane v navrtanih bukvah okužene z glivami, prav tako tudi pri jelkah, pri smrekah pa le 83% vrtin. Pri tem gre nava^djio za les razkrajajoče piipadnice skupine Basidiomycetes, zlasti iz družine Polyporacea«. Skoraj redna spremljevalka Slika 3. Požkodba, nastala zaradi vrtanja, je v bukovem deblu dobro skrita. Prva iver. odtasaaia prek ^Ttinc, kaže na 7jUJiB.nii strajii le nedolžno luikinjico, šele na svoji spodnji straiii raakriva težke posledice, ki so še vidnejše na spodnji iveri (orig ) vrtin in okolnega le^a je mraznica, ArmiUaria meliea Vahl. Izcrpnejšo determi-nacijo gliv, ugfotovljcnih v vrtirLah, najdemo v delih D. Brmma (117). Po podatkih E. Volkerta (J^^) sta meja obarvanega, tj. zaščitnega lesa in z glivami okuženega lesa identični, in acer ne samo v feasu odprhe rane, ampak tudi pozneje, ko rano prerastejo kambij iin nove leisne plasti. Naša orientacijska raziakovanja so le v 62% primerih potrdila te ugotovitve, drugače pa je okužba obsegala dolžino 15—30% obarvane okvare. Razširjenost v radialno in bočno smer se je v v.=;ch primerih oku^.be ujemala z mejo obarva.nega lesa. Omenjeni pisec je do-grtal prisotnost gliv še- 9 let po preraščanju rane, mi pa 'smo jih našli v vseh preraslih vrtinah še tzri leta po po.^kodovanju. Prisotnost gljv v vrtinah in v večjem delu obarvanega lesa daje znaiaju flkvare še veliko večjo pomembnost, kot bi jo prisodili samo z upoštevanjem barvne napake. Glive v bukovini niso namreč samo povod za spremembo v sestavi lesne snovi, ampak povzročajo, kot smo to že obravnavali v poglavju o nepravi čmjavi, destrukcijo lesnine in degradacijo- mehaničnih in kemičnih lastnosti lesa. V strokovni literaturi je pripisovana škodljivost tudi odebelitvi, ki nastane zaradi vrtanja in &e na deblu razvije zlasti v vzdolžni smeri (116, 117). Gre za dve do tri leta trajajoč, enostransko povečan prirastek zaradi tvorbe kalusa prek vrtine, Greben, ki tako nastane na deblu, je dolg 10—50 cm, poprečno 25 cm, vendar .spiričo prej omenjene hude okvare v lesu, ki je daljša, ne povzroča do-dahno povečanega razvrednotenja debla, pač pa je potrebno ta pojav upoštevati pri natančnih merjenjih prsinih premerov na raziskovalnih objektih, ker lahko občutno vpliva na natančnost pod.atkov, še zlasti kadar je bilo vrtano v bližini prsne višine. Podatki, ki 6e nanašajo na posledice poškodb na bukvah, so v strokovni literaturi pičli in v večini primerov obrtivnavajo vprašanje v zvezi z drugimi drev^esnimi vrstami (1U4, U8, 119, 120), medtem ko je bilo bukvi posvečeno le skromno raziskovanje 17 dreves, pa nam zato takšne informacije niso mogle rabiti za pomembno oporo (116). Čeprav je bilo svojčas objavljeno opozorilo, da bi utegnilo imeti ugotavljanje dolžine okvar, povzročenih vrtanjem, poseben pomen (119), vendar tega vpražanja na splošno, zlasti pa Še pri bukvi, doslej ni nihče sistematično proučeval. Zato smo deloTOo metodako', opi.sano v us-treanem poglavju, in analizo ugotovljenih podatkov določili izvirno, upoštevaje pri tem naša poprejšnja oiiažanja in ugotovitve. V tem poročilu smo se omejili le na proučevanje pfve Stopnje, tj. obsega temno obarvane okvare, nastale Kaj-adi vrtanja, kajti samo le-to je mogoče primerjati z indikacijami, ki spremljajo pojav neprave čmjave. Razen tega pa ni mogoče poznejšega poteka destrukcije lesnine z doslej znanimi metodami zanesljivo spremljati in zato tudi ne primerjati. Zaradi praktičnositi bomo v naših nadaljnjih izvajanjih longitudinalno defektnost, povzročeno z vrtanjem, na kratko poimenovali z izrazom -okvara«. Upoštevajoč ves kolektiv obravnavnih bukev smo ugotovili, da poprečn« okvara za eno bukev znaša 176,6 cm, in sicer na prisojnem raziskovalnem objektu 187,5, na nasprotnem pa 165,6 cm. Na posamezno vrtmo odipadejo naslednje si-ednje vrednosti: 58,8 oziroma 62,5 in 55,2 cm. Razlika na rovaš prisojne lege znaša torej 13,2%, Mogli bi domnevati, da varok za neenakost leži v različnih mikraklimatskih razmerah primei-janih sestojev. Takšna razlaga je spričo eksti-emnih ekspozicij sprejemljiva, hkrati pa bi bila v skladu z našimi ugotovitvami o pbs.peševaUiem vplivu prisojne lege na pojav bukovega rdečega srca. Slika 4. V ritino je od spodaj prodrla neprava črnjava {desno), viSje (levo) pa sta zgoraj in spodaj vLtku c^vfiri, nastali zaradi vritanj pred 3 le^ti In jih je pr&kril nov les (orig.) Toda, kot bcino pozneje videli, so vplivali na nalstanek navedeane radike ra^en omenjönih okolnosti še drugi činitelji. Pi-imerjava velikosti okvar glede na usmarjenosl; vrtin je pokazala, da so na obeh objektih iia'stale največje okvare na krebmi strain! debel. Ker pa sta si legi obeh sestojev nasprotni, ne moremo iskati razlage za omenjeno raziičnost okvar na področju neenake intenzivnosti oziroma smeri insoladje. Nadalje smo upoštevali že prej dognano dejstvo, da so na nagnjenem svetu bukove krošnje deformirane, m sicer tako, da je na račun krebrnega dela krošenj podaljšan njen odrebrni del. Ugotovili snao namreč, da ima deformiranost bukovih kro-senj ravno nasprotno smer, köt so jo opisali nekateri avtorji. Reducirani del krošenj pospešuje odtekanje atmosferske vode po deblu, medtem ko podaljšani varuje deblo pred sončnim obsevanjem. Zadostna koli&na vode oziroma Čim stalnejša vlažntKt pa pospešujeta razLvoj gUv. Podaljšani del krošnje varuje deblo pred pj-emotnim .sončnim obsevanjem, ki razvoju gliv ni v prid. Tako bi deformiranost krošenj na prisojni legi dvojno pospeše\rala velikost okvar, na kbrežni strani s povečanjem vlage, na odbrežni pa z zaščito proti soncu. Vendar pa naslednja ugotovitev ne potrjuje takšne radage. Vkljub omenjenim neena-Idm vrednostim za obe legi primorjalnih objektov smo namreč z nadaljnjo ra7-členitvijo podatkov d<^nali, da velja za obe ekspoziciji enako odstotno razmerje velikosti krebmih, odrebmih in bočnih okvar in sicer 36:33:21. Ta ugotovitev potrjuje stališče, da različno usmerjena defonniranost krošenj, ki obstaja na primerjalnih legah, ni mogla tako različno vplivati na mikroklimo, da bi 3e-ta bila vzrok za neenakost okvar na različnih ekspozicijah. Ugotovljena razlika med poprečjem okvar na različnih legah torej ni odvisna od morebitnih m ikr okli matični h razlik na eni in na drugi eksipoziciji. Razumljivo je končno, da naša raziskovanja niso mogla poti-diti dognanj, ki se sicer najiaSajo na smreko in na velikost bočnih okvar, da so namreč le-te na severnih stiraTieh debel največje, na južnih pa najmanjše (119). Glede na dejstvo, da nagnjenost drevja vpliva na smer, po kateri se s krošnje po de-blu odteka aüncjsfejrska voda, smo proučili tudi to okoinost, toda za obravnavane bukvo nismo moglj ugotoviti niJcakrŠne doslednosti ali pretež-nosti. Da omenjenemu Činitelju nd ra^c^oče pripisati vpliva na obravnavani pojav, potrjuje tudi dejstvo, da velikosti bočnih okvar za noben popi-ečiii nakazo-valeč ne pi^esegajo relativne vrednosti 33%, kjer imamo lahko za normakio. Tudj s presojo podmene, da na pretežno usmerjenost okvar v k rebrno ötran bukev vpliva nehomogena zgradba debla, ki je odvisna od vetrov, lege pobočja, ekscentričnosti krošnje, ukrivljenosti debla in pod. {18, 21, 61, 62, 64, 73, 107), ni mogoče dati usti-ei:ncga pojasnila za obravnavano razliko. V našem primeru nobeden od navedenih činiteljev niti samostojno niti ob sodelovanju drugih ni mogel povzročiti ugotovljene pa-evalence okvar, kajti sme»- preteinih vetrov se na primerjalnih objektih bistveno ne razlikuje, različni ekspoeiciji hi morali delovati divergentno na oiieaitadjo okvaire v odnosu na smer padnic, ne pa je izenačevati; isto velja tudi za ekscentričnost in defoiTniranost k rosen j, medtem ko glede velilto&ti krošenj ni sistematičnih razlik, kakor tudi ne glede ukrivljenosti in nagnjenosti debel. Zato vplivi in dražljaji atmosferskega in geotro-pičnega značaja, ki so povod za iiastanek smei'nega tkiva in. heterogene zgradbe bukovine, v tem piiraeru ne zaslužijo upoštevanja pin presoji vzrol'ov za reliefno usmerjenost okvar. Naš poglavitni namen je bil pojasniti, kako reagirajo na poškodbe bukve, opredeljene v omenjeni dve tipski skupini. Ugotovili smo, da 'so pripadnice skupine M za 12,3% bolj podvržene okvarani kot bukve Iz sikupine R Ce upoštevamo samo okvare riad vrtinami, se poveča razlika na 23,6?b i-n je statistično utemeljena z zamesljivostjo 63,5% (pri t = 0,983 in 0,700). Ta ugotovitev skupno 2 dejstvom, da je bilo na prisojni legi za 39% več dreves tipa M kot na osojni, medteni ko je bilo na nicini enako število pripadnic obeh opredeljenih tipov, nam pojasnjuje, kje je vzrok, da je poprečna okvara na prisojni ekspoziciji tako zelo presegla ustrezno poprečno vredost z osojne lege. Ugotovljena različna nagnjenost primerjanih različkov izvira v pretežni meri z nicine, medtem ko je na prisojni legi manj izrazita. Poprečne vrednosti za tip M na osojni legi namreč za 92% presegajo okvare na tipu R. Raslika je 3igmfika,nLna z zanesljivostjo 79,8% (pri t = 1,42 in 1,23). To dokazuje, da kaže tip M na osojni legi izrazitejše nagnjenje za velike okvare kot na prisojni, kjer tipu R pripada vloga večje reakdje, "NTadaljnja posebnost prii>adnic radičku M, ki smo jo dognali, je v pojavu, da je večji del okvar ugotovljen nad vrtino, medtem ko je pri primerjalnem tipu pod njo. Iz tega sledi sklep, da Oikvare na različkih M razen že omenjene slabe strani zaradi svojega nagnjenja do večje reakcije tudi s tega 'stališča pomenijo ohčutnejšo gospodarsko zgubo. Z Mializo meritvenih podatkov smo prišli še do dri.ige pomembne in zajiimive ugotovitve. Dognali smo mainreč delno korelacijo med debelino obravnavanih bukev in ,s.topnjo okvare. Odvisnost velja za debelinske stopnje od 10 do 55 cm in je dosledna s 66%. Progresijski faktor znaša za vsaki debelin'ski cm 0,81 na vrtino oziroma 2,43 cm na da-evo. Ta pojav Si razlagamo s tem, da z večjo starostjo, ki praviloma ustreza večji debelini, upada vitalnost bukev in so zato debelejše bukve manj odporne proti škodljivim poisledicarfi poškodb, saj je npr. dognano, da gostota bukovine s tarostjo pojema (63), redkejši les pa je dovzet- nejši za razvoj opisanih procesov^ ki spremljajo nastan&k t. i. zaščitnega lesa kot posledice poškodb. Tudi primerjava drevesnih viSin in velikosti okvar nas je piipeljala do koi'elacije, tokrat s popolno doslednostjo za statistične stopnje po 2 m v višinskem intervalu od 12 do 24 m. Večje višine so spremljale hujše okvare s progi'e-sijsko stopnjo 3,1 cm na vrtino oziroma 9(3 cm na drevo za vsaki meter drevesne višine. Bazlaga za to bi lahko bila enaka kot za pojav debeliansko pogojene regresi je. Glede na poročila, ki prisojajo položaju drevesa v aesiLoju in a tem tudi velikosti krošnje poinembsn vpliv (4, 11, 34, 46, 61, 78, 93, 119, 139, 140), smo primerjali velikost obravnavanega pojava glede na biološko pripadnost bukev. Dognali smo Šibko regresivno korelacijo, ki pa statistično' ni signifikantna, s tem da je stopanjevane biološke rassrede spi-emljala povečana okvara. Vendai-takšna povezanost ni bila ugotovljiva za ves kolektiv obravnavanih bukev kot celoto, ampak šele tedaj, ko smo opredeljive osebke obravnavali ločeno po njihovi pripadnosti vsaki od obeh skupin. 'I'udl ta ugotovitev potrjuje naše dognanje o an atomsko-fiziološki h razlikah opredeljenih razhčkov. Tudi v tem primeru se vsiljuje podobna razlaga kot pri korelaciji z debelino in višino dreves, M n Slika 5. Zaradi različnih krošenj atmosferska vckda z raziičk&v M in R ne octeka po enaki pöü iji tudi debU sta različno izpoistaivljani sojicu (po Mumdtu) tj. povezava z anatomsko zgradbo bukovine (40), ker imamo pri večjem prirastku, praviloma značilnem za višje biološke razi-ede (4), opraviti z redkejšim lesom, bolj podvrženim verižni reakciji, ki spremlja prvo fazo obravnavanega pojava. Skladnost ugotovljene korelativnosti med debdinskim kot tudi sociološkim činiteljem in med obravnavano okvaro se ujema z dognanji o zakonitih razmerjih med velikostjo ki-ošnje in prsnim premerom na splošno, zlasti pa za bukev (2, 9, 78, 80, 90). Spoznanje o pomembnosti socialnega ipoiožaja drevesfi potrjuje naše stališče, da proutevanja le^ na splošno, ki ne upoštevajo biološke pripadnosti drevja (npr. 24), ne "morejo pripeljati do ustreznih ugotovitev, V zvezi s tujimi podatki o tendenci bukove neprave čirojave k ranam na deblu in k zaščitnemu lesu, n^sstalemu v zvezi z njimi (55), smo posvetili pozornost raziskovanju tudi tega pojava, vendasr ni'smo mogli debati nikakršne tovrstne povezanosti. Izsledki, do katerih smo se dokopali z obravnavanimi razisliovanji, nam omogočajo skl«p, da bukovi tipski iskupini, opredeljeni po morfoloških znamenjih in fizioloških značilnostih, različno reagirata na poškodbe iii da velikost okvar za različne ekspozicije ni enaka. Bukvam z deblom skozi krošnjo, z večjim vejjuim kotom in z drugimi spremljajočimi anamenji ter lastnostmi gre prisoditi prednost, ki se na osojni legi kaže še posebno izrazito. Razen ainatomsko-fizioloških razlik med obfvma opredeljenima bukovima SikupinajTia, ki v iiašem primeiru kropijo odpornost tipa R pred širjenjem okvare, moramo pri razlagi ugotovljene neenake reakcijäJte norme na vsak način upoštevati tudi morfološke razlike med obema razlickwTia. Pirimerjava bistvenih zna-Čiino^i krošenj obeh skrajnih tipov (glej 5. slikol) omogoča naslednje ugotovitve: Deblo tipa M je zaradi manjših vejnih kotov iz5>oEtavljeTio močnemu odtekanju atTnoaferske vode s krošnje, hkrati pa se zaradi razsohlosti debla krošnja močneje deformira. Prvi pojav povečava vlago na deblu in v vrtinah, drugi pa zmanjšuje stopnjo neposredne insolacije debla, eden in d-rugi pa pospešujeta razvoj gUv. Occna navedenih, niorfoloeko pogojenih maoiliiosti, pri tipu R pa zasluži obratni ekološki predznak, iii zato ne ustreza glivam, ki domujejo na bukvah in so jim v naših klimatičmih m^erah zados.tna vlaga in senca kritična biološka Činitelja. Torej so tudi morfološke razlike oziroma pripadajoča značilna iiabitusa pomembni činitelji, ki dajejo v obravnavanem primeru prednost različku, na kratko poimenovanem z R. Reakcijska norma v odvisnosti od sezonskega ritma Pri LKdelavL raziskovalnega prog^-ama, zlasti pri določanju časovnih terminov, -smo se oph-ali na podmeno, da bodo stopnje okvar veJ^jetno v skladu a spoznanji, ki ob i^oštevanju sezonskega poteka biokemiäiih in fizioloških procesov v bukvi največjo odpornost pripisujejo stadiju zimskega počitka, O količini vode v bukvi poročata npr. O. Lenz in J-I. Strassl&r (61), da se od maja do septembra spreminja, pač v odvisnosti od transpiracije. Po ugotovitvali R. Tren-delsnburga In H Mayerja-Wegelina je v bukvi vodna zaloga poznni izredno velika, poi&ti in jeseni pa razmeroma majhna; po H. Nordlingenu in V. Neče-sirvem (88) ima bukev najmanj vlage v septembru in oktobru, največ pa v maju. Za popolnejšo podobo navajam še- podatke o količini vode v bukovem listju, kjer znaša njem delež v juliju 150-180% suhe snovi, v septembru pa le 12f)—130?^. Raziskovanja na Tatrah in na Žaru pa so pokazala, da aktivn'Ost bukovega kambija ti-aja na srednje visokih legah, kot so naše, tvd sredine maja do prvih dni v avgustu (29) Bukovina vsebuje izredno veliko lahko topljivih liranljivih snovi (15-20?S). Glede škroba je znano, da v bukvi v teku leta zelo variira in da ga lahko nadomestijo sladkorji ali pa maščobe ter ga je največ v Ie!su od jeseni do spomladi. V začetku junija, ko se porabi za tvorbo ranega lesa, ga je najmanj, nato pa se znova kopiči. 2^1oga masti, ki se ob zelenitvi 60 50 O , C AO 1 30 i 20 10 S u 10 o .C 20 t > 30. "D iiO 50- 601 70 Slika 6. n LJ Maj n I I I I I I 1 I I I I I I I I I I I I t I I J_i JUiTj LJ t ;i 1 1 II 1 '•■'LJ [ üvqusi Dolžina okvare po 1 /e/u---po 2 leiih - ri ov^m L- -poSleiih aer Dolžine okvar, nastalih zaradi poškodb, povzročenih v različnih stadijih sezonske razvojne dinamike (orig.) porabi z dihanjem, upade spomladi na minimuiii m se nato do ]eseni povečuje do največje količine. Bukev reagira pozimi na nižje tempearature s pretvorbo škroba v sladkorje. S tem povečuje odpornost celic proti mrazu, toda na podlagi izkušenj iz hude zime 1928/29 pripisuje Jahn (70) prenapolnjen osti celic s sladkorjem dražilno vlogo v verižnem procesu, ki povzroča nastanek neprave Emjave oziroma t. i. zaščitnega lesa. Razen prvega minimuma po ozelenitvi je bil ugotovljen v bukvi äe drugi, in sicer v avgustu ne le za heksoze, amjpak tudi za nekatera ketoze (143), medtem ko je bilo za, floenov sok dognano, da v njem poleti sploh ni sladkorja (26). Opozoriti moramo še na ugotovitve H. Diatrichsa in E. Schaicha, da vsebnost škroba in sladkorja v bukovi beljavi z drevesno starostjo upada. Na podlagi takžnih ugotovitev je razumljivo, da sta R. Trendelenburg in H. Mayer-Wegelin piTŠla do zaključka, da glive laže Tiapadajo in razkrajajo celulozo in lesuie polioze spomladi iin. poleti kot pozimi. Zato smo tudi mi naša raziskovanja poleg drugega oprli na podmeno, da od anabiotičnega stadija bukve lahko pričakujemo najblazjo okvaro zaradi poškodb z vrianjem in da bo tudi v našem primeru potrjena znana zakonitost o prednofetih liiboma-cijskega stadija v primerjavi z drugimi stopnjami sezonskega razvoja ter v okviru bioloških procesov, lastnih rastlinam zmernega pasa Toda rezultati naših raziskovanj so nam predstavili stadijsko dispozicijo bukve v presenetljivo drugačni podobi. Diagram, ki ga objavljamo, prepričljivo kaže razhke med ugotovljenimi podatld in omogoča njihovo medsebojno primerjavo glede na vpliv časa opravljenih vn-tanj fekozi 3-letno obdobje. Izredno majh- ne 50 oikvare zai'adi poškodb v avgustu. Posebno pa preseneča dejstvo, da so nastale maksimalne okvare zaradi novembrskih vrtanj, le-te bi namreč morale, skladno s splošno upostevarto zakonitostjo o prednostih hibemacijskega stadija, biti pač najmanjše. Prinierjavo okvar v rastočem zaporedju izvršenih vrtanj: avgust — maj — julij — november predstavlja, ob vrednotenju V novembru povzročenih okvar a 100, naslednje razmei-je 18 i 36 :66 :100. Upoštevajoč le situacijo na osojni eksipo-zidjij postanejo razlike Še očitnejše in jih izraža razmerje 13 : 31 : 60 ; 100. S statistično analizo 6 časovnih primerjav smo dognali trdno utenieljene razlike za vse primere, le za odnos med vrednostmi za. maj in avgust razlika statiatieno tli trdno zanesljiva, čeprav poprečne vrednosti za maj za 97,6% prekašajo avgustovske, Analizo temo izdelali po Studentovi metodi. Iz tridimenzionalnega diagrama je 1'azvidna probabilnost ^iP« za vsako primerjavo. Izpeljani statistični parametri so urejeni v razpredelnici. V podrobno analizo rezultatov se tu ne moremo spuščati in se zadovoljimo z opozorilom, da probabilnost za osojno ekspOEidjo za 499% prekaša ustrezno vrednost na nasprotaii legi. Parametri ii atialize okvar Mesec X s 1 s X V% H Prisojna lega Maj 41,38 37,850 3,693 150384,1 91,46 :i,io 10,57 Julij 75,03 65.407 6,294 4G2Ü29,4 86,19 6,60 6,11 Avgust 23,33 24,438 2,352 64493,7 104,73 17,68 16,37 November IÜ5,74 55,356 5,326 330946,5 53,35 7,80 7,22 Osojna lega Maj 33,70 26,426 2,543 75419,6 78,41 16,31 15,10 Julij 63,52 49,839 4,795 268162,9 78,45 3,67 B,03 Avgust 12,59 16,036 1,543 27774,3 127,34 26,93 24,94 November 107J3 50,235 4,B38 272204,2 46,89 8,60 7,96 Poprečje za oba objekta Maj 37,49 32,7B8 2,246 228981,3 37,46 25,08 12,20 Julij 69,68 58,538 3,983 740178,0 84,01 14,76 6,83 Avgust 17,96 21,385 1,449 97904,1 118,44 40,60 13,80 November 106,i3 5.3,456 3,637 617237,2 50,22 16,16 7,45 Poprečna dolžina okvar, ugotovljeruh po enem letu, se je v naslednjih dveh letih le počasi večala, čeprav se posamezni osebki niso d>ržali tega pravila in so v teku 2, ill 3. leta povečavah pripadajoče okvare. Stopnja poprečne progre-sije za obdobje 2, in 3, leta znaša le 8,1%. Pri tem pa 'se je prisojna ekspozidja za 27% slabSe obnesla kot bukve na nicinij ki so praktično ostale s tolikšnimi okvarami, kot so bile ugotovljene ob koncu 1, leta. To dejstvo se ujema z našo prejšnjo ugotovitvijo, da so bukve na prisojni l^i bolj podvržene obravnavanemu pojavu. S primerjavo procesa za 3-letno obdobje skupaj za obe legi smo cdo dognati pomembno dejstvo, da je prisojna lega šele v drugem letu prekosila osrojaio za l4%, medtem ko je bila ob koncu 1. leta še za 5,7% za njo. Praviloma je nastala prvo leto okvara anad vrtino hitreje in se je njesno povečevanje šele v naslednjih dveh letih preselilo pod vrtinoj medtem ko so zgornje okvare tedaj praktično stag-nirale. Izjemen in posebno slab položaj v ob-i^avnavanem pirotesu piipada zopet novembrski seriji, ki je do konca raziskovalnega obdobja vztrajala pri svoji prvotni progresivnosti okvar. Diagram pa lahlco vzbudi opazovalcu morebitne pomisleke zaradi zmanjševanja majskih vrednösti v zadnjih dveh letih in julijskih v 2. letu. Ta vtis navideznega neskladja pa ne ustreza resni&i.emu stanju, kajti -manjše okvare 2a poznejše leto so bile ugotovljene le za to, ker je bilo drugo in deloma tudi tretje leto tehnično zelo težko spremljati in registrirati okvare za vso njihovo dolžino; bile so namreč prekrite z 2- ozaroma S-letniin plaščem novega lesa, Zlasti za bukve z zasukamimi vlakni je bilo ugotavljanje dolžinski okvar napcxpolno. Meritve so dale zato prenizke povprečne vrednosti, zlasti pni majski seriji, ki je bila drugo in tretje leto merjena na teresnu v skrajno neugodnem vremenu. Raziskovanja torej niso potrdila splošno pridanega pravila, da .stadij ana-bioze na splošno pa tudi pri bukvi deluje zaviralno na širjenje okvar v deblu. Poškodbe, izvršene v času zimskega počitka niso najmanjše, ampak nasprotno največje, medtem ko so tiste, ki izvirajo od vrtanj v avgustu, proti pričakovanju najmanjše, hki'ati v juliju povziočene prekašajo majske. Glede na sicer pic3e, toda zato nič manj zanesljive podatke o seaoinski razporejenosti vode in poglavitnih hranljivih snovi ter produktov fotosinteze v "bukovem deblu, kot smo jih v začetku tega poglavja spoanali, ne moremo pa^Lsoditi njihovim, fiasovno različnim količinam, odločilne vJoge za '."ezonsko razliko okvar. Maksimalna vsebnost vode je namreč v beljavi pozimi in v maju, najmajnjša pa poleti; naj- s m ■ 1 T [ 1 1 r t [ 1 1 ' 1 111 1 ' 1 < 1 ' ^ I r 1 ] 11 111 , r ' i!' J1 i ■ ;.; ; 1 ' 1; Judj IviCr/ilifi: HI ^it HE lti)a Slika 7. Stopnja probabilnosü pri primerjavi okvar, ipovzroČenih v ra.zličnih sezonskih stadijih (Izdelano leta 1S60, orig.) zaloga škroba je pozami, v zgodnji pomiladi in v jeseni. Zato obilico teh dveh činiteljev ne moremo povezovati z avgusiovskim miniinuiiiom in zimskim maksimumom obravnavanega pojava. Le za avgustovski minimum heksoz in nekaterih ketoz kot tudi za njihov prvi minimum po ozelenitvi smo ugotovili sočasnost s termini poškodb. Toda starostno siromašenje bukve s sladkorjem po eni plati in progresijska korelativnost oltvar z deljelino drevja po drugi plati nc dopuščata podkrepitve podmene o ipogpese^'akiem vplivu teh snovi, Najživahnejsa respiracija živih cebc v bukvi pada v drugo polovico vegetacijskega obdobja (85), saj je odvisna od tem,perature, ki je v naših razmerah tedaj najvišja. Transpiracija pa jo v avgustu našibkejša (25), zato upade tedaj tudi črpalni tlak in se s tem zmajijša difuzija zraka skozi rano in parenhimske celice v notranjost debla. Zato so oslabljeni pogoji za tvorbo temneje obarvanega lesa in '^a nadaljnjo opisano verižno reakcijo, ki končno pripelje s pomočjo gliv do döstrukdje bukove lesnine. Sezonski ritem bukve, izražen s krepko poudarjeno biološko depresijo v drugi polovici vegetacijskega obdobja, konkretno v avgustu, lahko torej imamo za enega poglavitnih vzrokov, ki vplivajo na časovno različno dovzetnost za okvare debla. Zdenje bukve v avgustu nas spominja na mnenje H. Pechmarma (94), da so v bukvi Se ostanki njenega tropskega izvora. Ce k temu prištejemo še pojave občutljivosti za spomladanske pozebe, tvorbe nepopolnega kalusa pri odpadanju Ustja, motenj pri zapiranju listnih rež, pogostih primerov nepravočasne olesenitve letorasti in stani enih sten v zadnji branilci, tedaj si bomo ustvarili še popolnejšo sodbo, da se bukev, nekoČ tropska vrsta, še ni popolnoma prilagodila hladnejši klimi. Zaščita pred posledicami vrtanja 2e sam izumitelj prirastnega svedra, imenovanega j^-tretje gozdar j evo oko«, je priporočal »učinkovito mašenje vrtin- (117). Pozneje je bilo temu vprašanju posvečeno precej piozomosti. Po mišljenju nekaterih strokovnjakov (47, 116) lahko od ustrezne začepitve vrtin z zmesjo voska in antibiotikov oziroma fungi d do v pričakujemo zadovoljive u'spehe. Večina ustanov za urejanje gozdov v Nemčiji je npr. predpisala obvezno začepitev vrtin z impregniranimi bukovimi klinci ali s cepilnim voskom (119). Zavod za m-ejanje gozdov zagrebške gozdarske fakultete je celo izdelal posebno pištolo za istreljevanje mašilne snovi v vrtine (47), drugi pa imajo ipomisleke o njegovem uspešnem delovanju in po vzgledu iz Nem-äje (116) priporočajo uporabo zračne preše (65). S. Rohmeder (104) izraža pomisleke o uspehih mašenja vrtin in meni, da s tem sicer lahko zmanjšamo nevarnost pred napadom parazitov, vendar pa ga ne moremo preprečiti. Doslej še ni nihče poročal o tem, da bi bila priporočena sredst\fa res uspešna, pa tudi izsledki naših raziskovanj, kot bomo iz nadaljnjega spoznali, kažejo, da od mašenja vrtin ne smemo veliko pričakovati. Podoba bukovega kolobarja prepričljivo kaže, da obravnavana vrtanja živih bukev ne povzročajo le barvne napaice lesa, ampak tudi strukturalno spre-membno lesnine, Id v mnogih primerih pripelje do popolne destrukdje. Tu in tam smo sicer opazili, da v 2. letu ali pa pozneje rano preraste lesna plast, najpogosteje v avgustovski seriji in pri üpu M. Vendar- pa ta pojav ne zmanjšuje okvare, kajti proces razkrajanja se navadno sterito nadaljuje, tako da nastanejo gnilobna žarišča, ki jih odkrijemo Šele ob Sečnji ali pa pri predelavi. Zato takšni primeri niso'.nič mamj škodljivi kot so to ne^arasle okvare. Slika 8, Pö dveh letih je vrtLti» prerasel plažf novega lesa in skril o'kvaro, ki bo nekoč prav nepri-jedino presenetila gaadarja in še bolj lesarja (orig.) Z uporabo Presslerjevega svedra kvarimo najdi-agoeenejši dd drevesa. Na prvi hlod odpade namrei; poprečno % celotne vi'ednnosti drevesne gmote (72), V mnogih primerih prizadene vrtanje dragoceno fuiTiirsko surovino, ki bi po analogiji 7 nezaželenim vplivoom grč (56) utipela zato do 7% kala. Ker pa okvara ni omejena samo na najbližjo okolico vrtine, am.pak sega daleč vzdolž notranjosti debla, lahko le-ta fumirski luščenec pa tudi žag o ve c popolnoma razvrednoti, kajti na glede na stopnjo zara^losti je ustje vrtine po preteku 2—3 let le težko opazno ali pa sploh ni veČ vidno, Gospodai-ska škoda, ki nastaja z uporabo prlrastnega svedra, je zelo pomembna, saj je bilo npr. pri izdelavi ureditvenega elaborata za neko gozdno gospodarstvo vsaj po dvakrat navrtajio 9000 bukev. Skoda, ki je bila na ta na Ein povzročena v vsej Sloveniji, bo občutna šele ob sečnji in predelavi prizadetega drevja in ne bo majhna. Z zaščitnim postopkom, omerLjenim v metodiki, ki smo ga preizkusili, da bi dognali, kako mašitev vrtin s cepilnim voskom varuje bukve pred okvarami, smo ugotovili, da se poprečna dolžina okvar ni zmanjšala, ampak celo povečala, in Bicer za 7,8%, To povečanje je za prisojno lego znašalo celo 25%. ZaŽCitni postopek se je obnesel le na osojni legi s poprečnim Uspehom 12%. Neuspeh varovalnega ukrepa izvira iz dejstva, da voščeni čep ni uspešno izoliral notranjosti vrtine pred vplivom atmosfei-skih čiiniteljev in pred glivami. Čeprav so bile vrtine skrbno zamaäene, vendar so nastale v mnogih čepih pozneje razpoke. Pn pregledu smo namreč ugotovili, da je ostalo na prisojni legi 26% vitin dobro zaprtih, na nicini pa 37%. Višek slabo zaprtih vrtin na prisojni legi je mogoče razložiti z močnejšo sončno pripeko, ki je povzročila v čepih ra2pöke. To dejstvo omogoča razlago različnega uspeloa na primerjalnih legah oziroma neuspeha v celoti. Zanimiva je ugotovitev, da zaščitni ukrep, ki je bil izvršen v novembru, v vseh primerih dosledno ni bil uspešen. Praktično je bila z obravnavanim ukrepom na osojni legi povečana variabilnost vzdolžnih okvar od 96 na 98%, na prisojni pa se je zmanjšala od 9i na Ta ugotovitev potrjuje razlago, da stopnja vlage v vrtini in njena ne- stalnost vplivata na dolžino okvare. Ker vlaga na njdni zaradi šibkejše inso-ladje ne more biti prvenstveni kritični Činitelj, Čepi tam uspešneje opravljajo svojo izolacijsko nalogo, zato se lahko opisani ukrep isanio na takšni ekspoziciji uspešneje obnese. Z analizo podatkov za bukve, opredeljene v obe skrajni skupini, smo dognali, da je obravnavani ukrep pii bukvah tipa M za 7,6% zmanjšal okvaro, medtem ko je ta učineJt za tip R znašal 26%. Poprečna razlika med obema raz-ličkoma se je z zamašdtvijo vrtin povečala od 12,3% ma 42%. Tako je še močneje poudarjona slaba stran "tipov M glede reagirajija na poškodbe. Z zapiranjem vrtin je büo oslabljeno delovanje atmosferske vode in so se verjetno močneje uveljavile genetsko pogojene anatomsko-fiziološke značilnosti bukev ter je bila potencirana prednofet različka R, Neskladnost Tned rezultatom Ka ves kolektiv in med tistim, ki se nanaša na pripadnice ekstremnih tipskih skupin, si razlagamo z vplivom naključja, kajti v drugem primeru ni bilo upoštevanih 13 dreves, ker jih nismo mogli opredeliti v nobeno od obeh skupin, pa je zato velikost njihovih okvar povzročila neskladnost, Navedeni izsledki opozarjajo, da od opisanih zaäcitnih ukrepov — pa verjetno tudi od drugih podobnih — ne moremo pričakovati uspešnega zavarovali j a bukovih debel pred kvarnim vplivom vrtin. Ker za uporabo prirastnega svedra äe v novejših delih najdemo priporočila ne le za dendrometnrijsike narrtene, ampak celo za ugotavljanje zdravstvenega staji j a büke (65), bi bilo prepotrebno dosed am j o tovrstno prakso po skrbnem preudarku poklicanih omejiti na usU'ez-no mero, vsaj dotlej, dokler ne bo dognan postopek, ki bo okvare zanesljivo preprečeval. PTa vsak način bomo morali v bodoc'e skrbne je prizanašati rtašim bukovim gozdovom, zlasti še spričo sedamje slabe kakovosti in klavrnega zdravja našega bukovja, vštevši sem tudi primere obsežnega sušenja npr. na Tanči gori, Kučaju (17, 19, 22, 79), Kukavici (91), Planini Tari (18). Bukovi d in Cesto-brodici (6), v Gorskem kotaru (130) in na Učlci (136). Čeprav degradacija naših bukovih gozdov ni epidemična, kot je npi*. v Nemčiji (49, 128, 146, 147) ali pa v Kanadi (122), je vendar kaikovost te drevesne vrste tako zelo prizadeta, da je z nesmotrno uporabo prirastnega svedra ne bi smeli še bolj slabiti. Dopolnilo in zaključelt Opisana raziskovanja nam omogočajo bolje poznavanje bioloških značilnosti in tehnoloških pomanjkljivosti naše bukve ter njenih fizioloških posebnosti v zvezi z opredeljenimi različki. Do sedaj znanim lastnostim te drevesne vrste smo ■skušali z izsledki naših raziskoviinj utemeljiti pojav fiziološko-tehnološke hete-rogenosti in osvetliti dedno pogojene polimorfnosti bukovih populadj. Razen značilnosti, na katere smo opozonli že v prejšnjih prispevkih, smo za trdnejšo opredelitev bukve v izbrani dve tipski skupini uporabili tudi primer a j vo sti"žanovih trakov. Njihovo število, ^asfci pa še velikost omogočata lahko presojo tipske pripadnosti ter hkrati opozarjata na bistvene razlike tehnoloških lastnosti bukovine Tovrstna raziskovanja smo oprli na svoječasna opažanja,, da obstajajo lahko vidne razlike glede razporeditve in velikosti strženo-vih trakov, ki jih spremljajo diferencialne fizikalne lastnosti bukovine (46, 97 129). Mikroskopska preiskava lesa za sedaj sicer ni pokazala značilnih razlik, ki bi omogočale tipsko opredelitev (131), toda primerjava med večceličnimi strukturami ■ (elementi) je opozorila na občutno polarizacijo parametrov, dolo- ■--v Irl l.ri7 i 'hii ' Slika 9, RaxUcjiO' visoJke strzesnove traikove opremljaj o neenake tehJiološke lastnosli bukovine. Niake- i-n goste so v ?.vezi s tršim in z^teglim lesom (M), v i sake in redke pa z mehJtejäo tn cepko buknvino ter s' pogostnejšo itiepravo Crmjavo (R) (orig.) Čenih zlasti s kvoci^ntom višine fetrženovih trakov in njihove širine. Od ustrezne poglobitve in i'azgiritve dosedanjih raziskovanj isi obetamo takšno utemeljitev, kt bo Uhko v zaoiesljlvo oporo ne le na tehnološkem področju, amipiak tudi pri gozdnogojitvani dejavnosti za poboljšanje kakovosti naših bukovih gozdov Odvisnost bukovega rdečega srca in reacijske norme na poškodbe od pripadnosti opredeljenim različkoini, hJirati pa tudi od ekoloških, zlasti od reliefTiih razmer nam razodeva dejstvo, da je upoštevanje bukovih ras in različkov pogoj za uspešno gospoda.rjenje z bukovim fondom, hkrati pa tudi za pravilno izvajanje po'sebnih ukrepov s področja premene, melioracije in pod, Bukovi različki z malimi vejnimi koti, ki so manj dovzetni za rdeče srce, bodo temu nezaželenemu pojavu najuspešneje kljubovali, če jim pri snovanju in obnovi pa tudi pri po-zinejših negovalnih in gojitvenih ukrepih zagotovimo veöinski delež na ustreznih rastiščih pO' prisojnih legah, vendar pa nikoli na mraziščih. Ker kaže ra zli ček z velikim vejnim kotom na prisojnih legah večjo dovzetnost ne le za napake neprave črn j a ve, ampak tam tudi na poškodbe reagira s hujšimi okvarami, moramo njegovo pretežno udeležbo postopoma premakniti na os o j ne lege in tudi na morebitna m raz is Ga. Raziskovanje okvar v bukovem deblu, nastalih zaradi površinskih poškodb, je pripeljalo do ugotovitve, da činitelji, ki pospešujejo razvoj okvar in tisti, ki podpirajo nastanek in širjenje neprave črnjave, niso ne kakovöslno in verjetno tudi ne koliČinsJko enaki. Čeprav gre v obeh primerih za ireverzibilen fiziološki proces, pri katerem v začetku igi-a glavno vlogo vdor zraka v prevodno tkivo in ga spremlja podobna reakcija pajrenhimskih celic, vendar rezultati raziskovanj ne dopuščajo enačenja obeh pojavov in tudi ne njunega povezovanja. Tudi čas širjenja ne govori v prid njuni zvezi. Medtem ko rdeče srce nastaja skokoma tn ne pozimi, reagira bukev na poškodbe precej kontinuirano in vidna okvara napreduje tako v času vegetacijske aktivnosti kot tudi v hibernacijskem stadiju. Tudi različna stopnja ene ali di'uge napake pri neenakih različkih in spremenjenih ekoloških razmerah ne opravičuje doslednega enačenja obeh pojavov. Posebno pomembnrM prisojamo presenetljivim ugotovitvam o vplivu sezonske dinamike bukve na občutljivost za okvare zaradi poškodb na deblu. Izredna prednost bukvinega počitka v avgustu nas spodbuja, da to spoznanje vsestransko upoštevamo in uveljavljamo pri določanju tasa ne le za sečnjo v bukovih gozdovih, ampaJc tudi za negovalne in gojitvene ukrepe v bukovju. Hkrati pa nam fa ugotovitev nalaga, da v bodoče s pridržkom vz-ednotimo splošno razširjeno prepričanje o največji odpornosti gozdnega drevja, 2las.ti še bukve, v hibemacijskein stadiju. ^ Ugotovitve o izredno velikih notranjih okvarah, ki nastajajo ~ čeprav navadno skrite — kot posledica poškodb, nas nadalje opozai-jajo, da s p r e bi r a 1 n i m in njemu podobnim gospodarjenjem, ki ne more izogniti poškodovanju preostalega drevja, ne prispevamo k izboljšanju kakovosti bukovih gozdov. Spoznanje neučinkovitega delovanja zaščitnih ukrepov, od katerih pričakujejo zmanjšanje Škode pri uporabi prirastnega svedra, naj bo napotilo za čim preudamejšo uporabo te priprave. BUCHENRASSEN UND VARIETXTEN MIT BÜCKSICHT AUF GEWISSE PHYSIOLOGISCHE UND TEHNOLOGISCHE EIGEN SCHÄFTEN (Zu EammeataiSiSu ng) In der Eimleitimg schildert der "Veriasser ein Bild der verschiedentilidnen Stellungnahmen in Bezug auf die Frage der geographischen lind lokalBai Rassen und Varietäten der Buche. Nach einer kritischen Beurteilung der bisherigen Meinungen kommt er unter Zuziehung sedmer t^ganen Forschungen zum Schluss^ daiss tür das behandelte Gebiet Sloweindens allseditjge Umstände für die Bildung von divergenten, genetisch bedingiten Buchonrassön und in ihrem Rahmen auch BuchenvaJieftäten be^ sftehen. Diasen seinan Standpunkt begründet er mit dem Hinweis aiuf seine .schcm Irüher veröffemtüchtein Baiträge über moiphologischphysiologische Unterechiectüch-keitan von BucbeaiVarietäten und mit der Analyse seiner neuen Forschungen bezüglich der ungleichen Neigung verschiedener Buchanvarletäten zu Kernbildimg und des Em-piindlidikäitsgrades für Stammverletzungen. Die Resultate der Forschungen an 288 Buchen, geüällt aid zwei Versuchsflächen, haben die Feststellung ermöglicht, dass Buchen, welche tn Bestug auf Astwinked, Stammachsenform und die augehorigen phystologiisehen BigentOmlichkeiten in zwei unterschiedliche Gruppen edngereiM wurden, dem Aufkommen des falschen Kerns in ungleichem Masse unterworfen waren. Zugleich aber hat die Exposition de^s Waldes auf die Grösse der behandelten unerwünschten Eiigcnschaft bedeutsam edn-gewirkt in dem Sinne, dass die sofonenseiüge Lage fördernd die Entstehung und Vergrös&ening des falschen Ketms beednflusst hat. Doch gehörte zu jeder der beiden Gruppen der extreman Varietäten eüie verschiedene Grösse des FeJilers im Stamme. Ebenso reagierte jede Giuotc der Varietäten auf verschiedene Ex-position verschiedeia. Die Unterschiede wai-en statistisch signifikant Eine ähnliche Gegenüberstellung wurde angeetellt bezüglich der Grösse der inneren Beschädigung von Buchenstämmen, welche bei Verwejidung des Zuwachsbohrers zu 4 verschiedene Zeiten der jahreszeithchen Entwicklung verursacht wurden. Die Beschädigungen sind nach Ablauf von 1, 2 und 3 Jahren festgestellt worden. Auch Ln dieser Hinsicht haben beide Gruppen der bestimmten Varietäten verschjeden reagiert und war der Unterschied der longitudinalen Beschädigungen statistisch verlässlich. Die "Unterschiede zwischen den baidm besibinunton Varietätengruüpfien waren beKüglich der Beechädigungen, welche oberhalb des Bohrloches entstaniden siiid, be-sandei-s gross Die Buchenvarietäten. miit klairaeran. Astwijikeln be}tiin-d0ten eime gr&ssei'e Emptiiridlich.keit für Verletajungen als die wipfelachäftigen. Eän staUstiadi begründeter Unterschied wurde auch b^ Gogen.iiberstaUiin.g der Be^chadigungan iti sotfinensei tiger un-d in absonniger Lage festgestollt, Schutzmassnahinan mit Verwefiidung van Pfrqpfwachs für das Verzafpien der Bohrlöcher ergaben keine püsitiven Resultate wid es kamen auch diese bei ja-iejr der bestinTmtesn "Varietätengruppan anders 2ui' Geltung. Die Gegen überstell Linä der Beschädigungetn, welche wegen Bohrungein zu verschiedenen Zeiten im Laufe des Jahres entstanden siLud, zeigte siginifiteainte Unterschiede. Weit kleiinor waran die Besehadigimgen, walche durch Verictaungen ion iWomat August, die grässteo aber waren jeine, welche im Stadi'uin der Hibomaliian verm-sacht wardem siiud. Die vorletzte Sitelle, der Gi'D-Sise nach, fällt den BeLSchädi-gungen durch Fruhtimgsbohruingen zu. Der Autor macht seijne Feststellungein. abhängig von dem jahreszeitlichen EntwiclcliLngsstadieün ujid schreibt dabei die hauptsächliche Ursache für die festgestellten Unterschiede dem Feuchtiigkeite geh alte des Holzes zu, uind in Zusammeanhaang mit diesem, dam ungleichan Grade der TraiHspi;Tatian&a:ktLvität, welche über die Intensität des ELndjingens -der Luft in -das Innere des Buchenstammes be&tijnrat hat. LITERATURA (I) AnojiyiTius; Garnet des arbres d'elite. Miniature de l'AgricuUure, Stat, rech, des Eaux et Por&ts, Groenendaal, 1903 — (2) Arita, M.: The genetic nature o I crown slenderness in Cryptomeria japonica, Jour, Jap. For Soc., 1964 — (3) Amswald, H.: Die wipfelschaftige Buche, Allgem. ForstzeilschrLft, 1950 — (4) Arnswald, H.: Star ken wachs turn der Buche im nordwestdeutschen Raum, AJIgein, Forstzeitschrift, L951 — (5) Arnswaldi, J.: Kronenfonn und Zuwachs der Buche, Allgem. Forstzeitschr., tOöl — (6) Baranac, S.: Sušenje bukovih šuma, Sumarski Ust, 1933 — (7) Berrdk, R.: Neprava Crnjava ali rdeče srce pri bukvi, Dlplomslco delo, Ljubijavna, 1950 — O) BUnkenberg, C., Brix, H., SchafjaUizky de Muckadell, M,j Controlled Pollinations in Fagus, Silvae genetica, 195B — (9) Brinar, M.: Pcmien velikosti in oblike krošnje, Gozda-rsid vestnik, 1953 — (lü) Briiuir, M,; Katastrofa v idrijskih gozdovih kot vzpodbuda SH razmišljanje o stojosd bukovih gozdov, Gozdai^ki vestnik, 195-1 — (11) Brinar, M,: NaSa bukev in naši bukovi gozdovi, Gozdarski vestnik, 1957 — (12) Brinar, M.: Gojitev bukctvih sestojev za proizvodnjo kvalitetnega lesa; rokopis, Ljubljana, 19S6 — (13) BriTiar, M.: Neke ugotovitve v zvezi z zgi'adbo in kvaliteto nažih bukovih gozdov, Posvetovanje o bukovini 19. IT. 1959 V Ljubljani — (14) Brirwr, M.: Die Buchenwälder Jugoslawiens mit besonderem Nachdruck auf die Zustände in Slowenien, Buk ako priemyselnä surovina, Slovenskä akadf^mia vied, 1960 — (15) Brinar, W,; O razvojnem ritmu različnih bulMvih provenienc oziroma ekotipov. Gozdarski vestnik 1963 - (16) Broit^n, J. B.: Ecological aspects of regeneration in british becch-woods, Bulletin de I'institut agronomiques et des stations de recherches de Gem-bloux 19Ö1 — (17) Biinuievac, T.: Zaključci savetovanja o pojavu sušenja bukovih stabala u .šumama Južnog Kucaja, Sumarstvo, 1958 — (18) BwntiSewiM;, T.: Pojava sušenja stabala balkanske buic\'e (Faj^s moesiaca) u sumama planine Tare u Srbiji, Glasnik muzeja šumairstva i lova, icnjiiga 1, Beograd, 1961 — (19) Bunti^euae, T., Količ, G.: Klimatische Verhältnisse in Wordostserbien und die Erscheinungen des Eintrocknens der Stärame in seiner Buchenwäldern, Berichte des l.t, Kongresses lUFHO, Wien, 19ei, — (20) Burger, H,: Holz, Blattmenge und Zuwadis — die Buche, IVIitt, Schweiz, An&t. forstl. Versuchswesen, XXVI., 1950 - (21) Ciuidinf, K,; Napetosti in razpoke v deblu pred in po podiranju. Les, 1956 — (22) Cetnjavski, P.: O bukovim Sumama u FNRJ, Zbornik radova Srbske akademije natika. Institut za eliologiju i biogeografiju, ioij. L, Beogajd, 1950 - (23J Dannecfcer, K.: Rotkembildung und einzelstammweise Nutwing der Buche, Allgem, f'orstzeitschrift, 1957 — (24) Davidovič, B., Cemerikič, M.: Xspitivanje glavnijih fizičko-mehaničkih svojsitava bukve Goia, Zeljina i Južnog Kučaja, Sumaf&tvo 1963 — (25) Dietiichs, H,: Charrusch physiologische Untersuchungen über die Splint-Kern — Umwandlung dex' Rotbuche (FagUS sylvatica Linn.) — Ein Beitrag zur Prage der Hol z verkam u.ng, Mitt. d. BundesforschTjngsaJistaM 1, F. u. Holzw., Reinbek bei Hamburg, 196+ - (26) Dietrichs, H., Schaich, E.: Art, Anteil uiid Verteilung niedrig moldoilaircr Köhlenhydrata in der Rotbuche, Fcxr&t-Wissen sc h ältliches Centralblatt. 1964 — (27) Eiberle, K.: Untersuchungen ülaer AuJhati und Zuwachs von Bu dien beständen, Zürich, löGO — (28) Em, .H,: Subalpska bukova šuma na makedonskite plaiiini, Sumarski pregled, 1961 — (29) Ermich, K.: O sezo-ootvym przebiegu scjTinaSäi miazgi i twors;enia sloju roczenego u Faßus silvatica L. i Abies alba Mill., Rocznik dendrolofCicsny, XIV,, 1960 - (30) Fuka-rek, P.: Neki osnovni podaci u vezi sa pj'tanjeim bukve u Bosni i Hercegovini, Narodni šuniar, 1954 — (31) Gohre, K., Götze, H,: Untersuchungen über die Rohwichte des Rotbuchenholze^, Avchiv f. Forstwesen Deutscher Akadernde der Landwirtschaften zu Berlin 5, 1956 — (32) Gorsin, S,: Znanstvene osnove zaštite bukovog di-veta na skladistin^a, Da'vna industrija, 1959 - (33) Hauch, L.: Erblichkeit bei Buche und Eiche. Centralbl I. d. gesamte Forstwesen. 1909 — (34) Hengst, E.: Der Ki-onenbaoi der Buche im Erzgebirge, Forst- Wissenschaftliches Ceniralblatt, 196-i — (35) Hoffmann. J : Ergebnisse eines Anbauversuchs mit Buchen verschiedener Herltunft am Thairandter Wald, F"orsil-wiss. CentralbL, 1961 — (36) Hofimann, J.: Die bisherigen Ergebnisse von Buchenprovenienzversuchen, AHgem Forstzeitschrift, I9(i2 — (37) Hoffmann, J.: Möglichkeiten und Er folgsau SS ich ten in der Buchenzüchtung, Archiv für Forstwesen, 1963 — (38) Huber, S., Ruhland, W.; Handbuch der Pflanzenphysiologic-, III. Berlin—Göttin-gen—Heidelberg, 1956 — (39) Jarošenko, G.: Der Einfluss der natürlichen Reinigung des Stammes wn Ästen auf die Bildung des falschen K&ms bei der Buche und einiger ähnlicher Bildungen bei anderen Holzarten, Forstwiss. Centralbl , 1935 — (40) Jaščenko, A., Hmelevskij: Osnovi i metodi ajiatomičesltog isledovanja dtevesini, Akademia nauka, SSSR, Leningrad, 1954 — (41) Joiianouič B.: O nekim morfološkim j biološkim osobinama naäe bukve Zbornik radova S. A N. I. U., Knjiga I., Beograd, 195Ü — (42) Jurašck, I..: Vznik thvl v bukovom dfcve,, Drevaj'sky vyskum, 1956 — (43) JuraJek, L,: Zapaženi bukoveho dfeva. Buk akn priemyselnä surovina, Slovenskä akademia vied, Bratislava, J 960 - (44) Keller, H.: Vom Rotkem der Buche, Schwedz: Ü, 1 Forstwesen, 1961 — (45) Kirst, G.: Über die sogenannte Steinbuche und ihre Hol zeigen Schäften, Foi'stwiss. Centralbl., 1950 — (46) Klein^cJimit, R.: Finzeistaan-mabsaatcn von Plusvarianten der Europäischer Lärche aus frei abgeblühten Saatgut als Hilfsmittel zur Beurteilung der Erbanlagen, Zeitschrif f. Forstgenetik u. Forstpflanzenzüchtung, 1955 — (47) Klepac, D.: Smanjenje šteta, koje nasitaju. bušenjem Slabala Presslerovim svrdlüm, Sumarski list, 19G2 — (48) Kneževič, M.: Svojstva i primarna mehanitka prerada bukoviine, Posebno izdanje br.: 21 Instituta za šumar-St\o i di-vnu industriju SR Srbije, Beograd, 1963 — (49) Knigge, W., Schulz, H.: Die Holzeigenschaften schleimflussigeschädigter Buchen, Allgem. Forstzaitschrift, 19ß2 — (50) Köhler H.: Die Rotbuche — praktische Probleme der Pflege und Bearbeitung, Holz-Zentralblatt, 1959 — (51) KTaht-Ürban, J.: Rasseniragan bei Elchen tmd Bucheji, Allgemeine Forstzeitschrift, 1953 — (52) Krahl-Vrban, J.: Buchenrassenstudien im Bayerisch- Böhmischen Wald, in den Bayerischen Alpen und in den Karawanken, Forstwiss. Centralb)aU, 1954 — (53) Krahl-llrban, J.: Einiges über Eichen- und Buchenrassen, Silvac genetica, 1957 — (54) Krahl-Vthan, J.: Buchen- Nach kom men schalten, AJlg. Forst u Jagdzeitung, 1962 - (55) Krempl. H.^ Mark, E.: Untersuchungen über den Kern deir Rotbuche, AUg. Forst.zeitung, 1963 - (56) Krpan, J.: Tskoriščenje bukovih trupaca za ljuštenje, Sumarski list, I95I — (57) Krpan, J.: Sadržaj vode u siro-voj bukovini, Sumarski list, 1956 - (5B) Kratic, M.: O obinriu truleši bukovih debala u .Tužnom KuCaju, Sumarstvo 1959 — (59) Krzysik, F.: Die technischein Eigenschaften des Holges der Gebirgs- und Flachlandstauche in Polen, Bult ako priemyselnä surovina, SlDve-nsltä aJcadeinja vied, Bratislava, 1960 — (60) Leibu-nd^jut, H., fCiinze, R.: Zur Phänologie der Laubbäume, insbesondere der Buche, Schweiz, Zeitsctir. t Forstwesen, 3954 — (61) Lenz, O., Strässler, H.: Contribution a Fötude de l'ectatement des billet de hetre (Fagus silvafjca), Mitt d. Schweiz. Anst. f. d. Porstl. Vej-suchsw., 1959 — (62) Liese, W.; Der Schutz des Buchenstanwüiölzes gegen Hisse, Einlauf und Verstocken, Holz-Zentralblatt, 1958 — (63) Loetsch, H.: Lichtwuchs und Wer thol z Wirtschaft in Buchenallhölzem, Allgem, Forstzeitschr,, 1955 — (64) Liiklc-Simonaijič, N.: o poJXiavanju erljen drveta, Sumairstvo, 1955 - (65) Majer, D.: Prirnjena .nične preše Icod punjenja stabala, Sumarski list, 1964 — (66) MttHnfcouič, P.r O zdravstvenem stanju bukovih šuma na 2eljinu, Sumarsn^o, 1953 — (fiT) Ma^ireuit;, D,; Kemijske raziskave bukovega lesa iz slovenskih gozdov, Vesinik Slovonsitega kemijskega druStva. 1955 — (681 Woitreuid, D.; Hemiska ispUivajija bosanske bukve, Sumarstvo, 1958 — (69) Mayer-Wegelui, H.: Grünastung der Buche, Forstairchiv, 1930 - (70) Maycr-We-gelin. H.: Sorten bil dung hevm Budienstammholz, Holz-Zemralbla:t,t, 1952 — (71) Mayer-Wegalin, H.: Die FesUgkeii verstockten Buchenholzes, Holz als Rioh- und Werbstoff, 1953 - tT2) Mayer-W&geUn, H.: Der Einfluss von Schaitform und Holafehlem auf den Wen, des Buchenstammes, Holz als Koh- und Werl«toff, 1953 - (73) Mayer-Wegelin, H.: Spajinungen und Spannungsrisse im Holz des stehenden vind gefällten Stanmes, Mitteilungen der Österreichischen Gesellschaft für HoLzfarschang, 1955 - (74) Mayer-Wegelin, !!.: Die Entwicklung dei' industrieUen Venvertung des Buchenholzes, Buk ako pricmyse-lnä su,rovina, Slovenska akad^mia vied, Bratislava, 1960 — (75) Mikulka, B.: Spät und früh treibende Buchen im Sihlwald, Schweiz. Z. t Fonst-wesen, 1955 — {IS) Miletič, 2.; rstraživajije o strukturi bukovih sastojLna karaktera prašume, Sumarski list, 1930 - (77) Miletič, Z.: Upliv nadmorske visine na apsolutni broj stahala bukve, Sumarski list, t93'2 — (78) Miletič, Z.: Istraživajije širen ja (ekspanzije) Itruna u prebirnoj Šumi bukve, Glasnik šumarskog fakulteta u Beagradu 7, 1954 — (79) Mitetid, 2,: Prilog poznavanju u:iroka sušenja bukve u Južnoin KuČaju. Sumarstvo, 195F1 — (80) MiHn, Ž.: Istr^iživanje elomena.ta st.ruktui'e u bukovoj sasto-jini karaktera prasuma u Južnom Kučaju, Glasnik sumairskog fakulteta u Beogradu, 1954 — (81) Milin, Ž.: Debljina kore bukve na Juinom Kueaju, Sumarstvo 1960 — (02) Miäid, v.; Varijabilitet i ekologija bukve u Jugoslaviji, Biološki inslitut N. R, Srbije, knjiga 1, Beograd, 1557 — (83) Misič, V.: Relikt™ individualni varijabilitet balkanske bukve u Gavran klisuri 1 kavkaske bukve u Batumu, Biološki insaiut K. R, Srbije, Zbornik i-adova 3, 3, Beograd, 19f>0, — (84) Mozina, J : Komparativna raziskovanja lesa d-omačdh drevesnih vrst — Bukw, Zbornik za kmetijstvo in gozdarstvo Fakultete za agronomijo, go2da.rstvo in veterinarstvo v Ljubljani, 1958 — (851 Moller, C., Müller, D., NieUen. J.: R^s&piration in sitem and branc;hes of beech, Forst. Forsogsvaesen Dajimark, 1954 — (6G) Miincfi, E.: Beobachtungen über die Laub entfsltung der Buche, Mitteilungen dei- Deur^scheiU dendrologischen Gesellschaft, 193S — (87) Neäesany, V.: Jädio buku, Bratislava, 1958 — (88) Neceson.y, V.: Bukove jadro, Buk ako prieniyseLnä surovina, Slovenska akad^mia vied, Bratislava, 1960 — (89) NiElseiu P. in Sctie.ffalitzky Je Mucfcadell, M,: Flower Obsarvationa and Controlled Pollirtations in Fagus, Eeitschr. t. Forstgenetik n, Foi-stpflazizenZüchtung, 1954 — (90) Panic Dj.: O koefieijentu opadanja iprečnika bukve na Rudniku u naroČite svrhe, Sumarstvo, 1959 — (9L) Panic Dj.: Uvid u zdravstveno stanje bukovih sastojina na području Kultavice, Sumarstvo, 196] — (32) Panic, Dj.; Tablice drvnih masa za bukvu na Rudniku, Institut za sumarstvo i df^Tiu industriju NR Srbije, Posebno izdaanje, Beograd. IS62 - (93) Pcntd, Dj.: Taksacioni i drugi elementi nekih tistih bukovih sastojina izdnačkog porclda na Rudniku, Institut za sumarstvo i diT.-nu industriju sn Srbije, Zbornik, Beograd, 1963 — (94) PechTnann, H.; Untersuchung über Bruchschlagbarkeil von Rot buch en hol z, Holz als Roh- und Werkstoff, 1953 — (95) Pechmann, H.: Aktuelle Probleme der forstlichen und holztechnischen Forschung, Schweiz Z. f. Forstwesen, 1Ö5Ö - (06) Pechmann, H„ Aufsesj, H., Bernhart, A.: Die Holzeigen-Sfhaften der Rotbuche im ineren Bayerischen Wald, Forstwiss. Centralblatt, 1963 — (97) Pečina, M.: Ocjena bukovine po vanjsidm znaltovima, Sumai'ski list, 1943 — (98) Pejovič, D.: Prilog poznavanju strukture i psriras'ta u čistoj bukovoj sastojini karaktera prašume u predelu "Cosin grob-« — Grdelička klisura, Sumarstvo, 1958 — (99) fefrouič, D.; Kretanje i trajanje vegeitacije bukve. Zbornik radova Instituta za fizio-logiju, genetiku i seiekciju SAN, knjiga 3, Beograd, 1954 - (100) Petravič, D.: Jož o kretanju i ti-ajanju vegetacije bulwe, Sumarstvo 1961 - (101) Podgomka, J.: Materialy do Studium nad geograficzna zmiennoscia lisci buka w Polsce — Analiza populacji buka na potnocnym Roaioczu pod wzgledem cech.v ilosci nerwow bocznyh. Acta so-cietas botanicorum Poloniae, XKIV. 1. Warszawa, 1955 - (1Ü2) PopoM, N.: Kornevaja sistema vostočnogo buka i drugich rastenij bukovj^ch lesov na Kavkaze, Geobota-nika, 1951. - (103) Prenner, L,; Untersuchungen über die technologLschen Eigenschaften des Holzes der Rotbuche im Wienei-wald, Manuscript, 1950 - (104) Rnkmeder, E.; Waldbäume an öffentlichen Wegen als Gefahreinquelle, Allgem. Forstzeitschrift, 1962 — (105) RotJi, L.; Izdelava bukovega žaganega lesa, Les, 1950 — [106} Ruge, U.: Übel' die möglichen Ursachen des B.uchensteirbejis, Allgsmeine Far&tzeitschrift, IfiSO — (107) Sachse, H.: Anteil und Verteilungsart von Richtgewabe im Holz der Rotbuche, H&lz. a. R, u, W., 1861 - (lOS) Seifert, K.: Die cheraiache Veränderung der Hdzzell-"wand-Kompoinenten untear dem Dinfluss pflanslichei' und tieaTSCher Schädlinge, Holzforschung, 1962 — (109) Seifert, K.: Die chcmische Verä-nderung der HolazeUwand-Komponenten unter deni Einfluss tierischer und pHanzlicher Schädlinge, Holztoi-schung, 1962 — (110) Schaeffer, j?.; La qualite du hetre, Revue forestiere frangaise, 1054 — (III) Schaffalitihy de Muckadell, Nl.: A develope^iient S:tag« Ln Pagus silvatica characterized by abundeoit flowering, Physiologia Plantarum, 1D55 — (112) Schaf-falitzky de Muckadell, M.: Experimen.ls on Development in Fa^us silvatica by means of Heirbaceous Grafting, Physiologia Plantarum, 1956 — (113) Schmidt, H.: Zur gen«-iischen Beurteilung der Buche in den Bayerischen Alpen und im Bayerischen Wald, Forstwiss. Centralbl., 1954 - (114) Schmucker, T,; Forstgeneiik - eine Befunde am Rande, Forstwiss. Centralblatt, 1956 — (115) Schöpjer, W.: Beobachtungen über das AufreLsson voo Buchen&tammlioU, Holz-Zcntralblatt, 1957 — (IIB) Schöpfer, W.; Probleme der Bohrspanentnähme, Berichte des 13. Kongrasfies IUFH.O, Wieii, 1861 — (117) Schöpfer, W.: Zuwachsbohrungen an Laubhölzern, Allgem. Forstzeitschrif, 1961 — (IIS) Schöpfer, W..' Die Bohrspanentnaiime von "Waldbäumen, Allgem, Forstzeit-Kchrift. 1961 — (119) Sf.hÖpfer, W..- Die Bohrspanentnahme von WalldbäumRn, Allgem Forst Zeitschrift, 19f>l — (120) Schöpfer, W.: Die Au&wii'kungen von Zuwacbsbohrungen in Fichtenbeständen, AUg. Fol'St- u, JagdzeiLung, 1962 — (121) Schv.lz, H.; Über die Zusammenhänge zwischen Baumgestalt und Gute deis Schnitthodzes bei der Buche, Schriftenreihe der Forstlichen Fakultät der Universiat Göttingen — (122) Spawldinj, P.: The Role oI Nectria in the Beech Bark Desease, JouruaJ of Forestry, 1918 — (123) SpJettstösser, Hol zarten wähl für die Soinm&rlagen des Deuts cbsn Mittel gebirges, FoirstanThiv, 1955 — (124) Sfojanou, V.; Prilog proučavanju bukovih Stuns u central-nom Balkanu, Sofija, 1930. - (125) Stojanov, V.: Gkirska tehnologija, Sofija, 1937 -(126> Stci}av.oz\ V., Enčev, E.: Comparative Studies upon the Technological Properties of the Beech woods from Fagus sOvatica aind F, orientahs — (127) Strohmetjer, C.: Zur Spätfrostresistenz der Rotbuche, Allgem. Forstzeitschrif, 1962 — (128) ScJiuierdf-feger, F,: Da^i Buchenrindensterben in Nordw estdeutsch land 1960/61, Berichte des 13. Kongresses lUFRO, Wien, 1961 — (129) Simid, P.: Prilog poznavanju anatomske gradnje bukm^og drveta vrste Fagus mioesiaca iz Karaormana, Gktdlšen zbornik na Zemiodelsko-šumarskiot fakultet. Knjiga X. Skopje, 1957 — (130) Suiteršič, J.: Bukva u Gorskoni Kotaru, Sumarski list, 1930 — (131) Teller up, E..- Individual Differences in the Shape of Woods Rays in Fagus sylvatica L., Royal Vet.erinaj-y and Agriculture College, Copenhagen, 1953 — (132) Thunell, B.: Uber die Drehwüchsigkeit, Holz als Roh- und Werkstoff, 1951 — (133) TomasEvaki, S.: UceSce i raspored nepra]Ve srzi fcod bukovih stabala u gospoda.rskoj jedinict Ravna gora, Sumarski list, 1958 — (134) Tjotter, A.: La fiaioncrnnia degli alberi e la plasticilä del faggdo, Mojiti e Boschi, !953 — (135) T/idl, N.: ZaŽCita bukovih trupaca protiv zagDšlvanja, Drvna industrija, IS61 — (136) Vajda, Z.r Stanje buko\'ih sastojitia na Ufikd, Sumarski list, 1955 — (137) Va£fci)L, A,, Cerncav, I-, Akindinov, M.: Issledovania drevesi ni ložnovo i moro^ovo jadra buka iz Zakarpatskoj oblasti. Trudi Instituta lesa Akademie nauka SSSR, XVI, 1954 - (138) Volk^rt, E.: Untersuchungen über das Verhalten von Ast wunden nach Grünastung und naturbehern Astabfall bei Rotbuche, Forstwiss. Centralblatt, 1953 - (139) Wagener, W„ Dauid.^ion, W..- Heart röts in Hvjng trees, Boten Rev,, 1934 — (140) Wieser. F.: Die alpinen Edelrassen und der moderne Waldbau, Internationaler Holzmarkt, 1955 - (141J Wraher, M.: Gojenje gozdov v lufi genetike, Ljubljana, 1950 — (142) Wraber, M.r Vegetacija slovenskega bukove^ga gozda v luä ekologije tn pali-iio!ogi.ie, Biološki vestnilt, 1964 - (H3) Ziegler, H.: Untersuchungen über die Leitung und Sekreüon der Assimilate, Planta, 195G - (144) Zimmermann, M.: Translocation of organic substances in trees, The Nature o Ethe sugars in the seive tube exudate of trees. Plant Phy,siol. 1957 - (145) Zyr.ha, H.: Über die KernbOdung im Holz der Tlotbuche, Forstwirtschaltldches Centralblatt, 1943 — (146) Zycha, H.: Stand unserei-Kenntnis vom Rinderst erben der Buche, Allgemeine Forstzeitschrift, 1959 — (147) — Zycha, M.: Die iiranken Buchen — Ursachen und Folgerungen, Holz-2entralblatt, 1960. 634,0,245.19 UMETNO ČIŠČENJE VEJ Itig. Vladislav Eeltram (Ljubljana) KaJcovost tehnimega. losa je ^"lo odvisna od tega, .aJi je dablo bolj ali manj čisto vej, Sicer so v listreznjo gostem naravnem goadiu, ki Jie biJ že od mladosti dorbro negovan, uistviirjeni dobri pogoji za obük'ovairye najboljših direves s čistimi debli, vetidai- pa zgradba in sestava sestojia, Itakovost taJ, mürrakli'ma in še nekatei-e druge okotoiosfei pogosfto' zaivirajo naravnio trebljenj'e vej. 21ato je zlasti v takžn-ih primerih potrebno kaJtovositni prirastek pospesevati i 'Umetniin čiščenjem vej. Ta ukrep j& še posebno vaäen v ij-Ltenxiivnih naaadih hilro rasiočili drevesnih vrst in v plantažah gozdnega drevja. Vprašanje gozdnogojitvene ustreznosti in gospodarske pomembnosti umeit-jiega čiščenja, vej je v svetovnem merilu docela dognano, zato koristnosti in neogibno&ti tovi^stnih ukrepov ni potrebno se posebej ubemdjevati, saj so se tudi pri nas ponekod že odločili za takšno dej.ajvnost. Vendar pa je za uspešno intenziviranje kakovostne proizvodnje lesa potrebno pii umetnem čiščenju vej poznati in uveljavljati nekatera biološko-tehnološka dognanja, ki so pogoj za uspeh. V svetovni strokovni litei'aturi so bile doslej objavljen-e pomembne ugotovitve, ki usmerjajo umetno čiščenje vej po na.jmpe.šnejSi poti, vendar pa so tovrstne strokovne pridobitve teže dosegljive in so raztresene v najrazličnejših prispevkih z izjemo knjižice H, Mayerja-Wegelina (8), kjer so zbrane ugotovitve iz 125 del od 104 avtorjev, V jugoslovainski goadarski li.teraturi je bilo doslej posvečeno le prav malo 'pozornosti vprašnju uimetnega čiščenja vej. ßdird pičli pniapevek, posvečen obravnavanemu vpi-ašanju., ki je po vojni izšel v našem sti^okovnem tisku (11), pa jie dokaj nepopoln., ker se oipira le na starejše vire, med drugim tudi na prvo izdajo omenjene Maycrjeve-Wegelinove knjige, medtem ko jtnamo' sedaj za študij obravnatvanega vprašanja na razpolago tretjo, bistvaio Eipoipolinjeno izdajo oniienjenega dela in dnage nove povojne vire. Pričujoči članek naj vsaj nakioliko uiblaiži obraivnaAramo vrzel v našem strokovnem slovstvu in. seznani izvajaloe takSne dejavnosti, s sodobnimi ugotovitvami, da se iisognemo napakan^ in škiOdi, ki bi nam je prizadejalo napačno in šablonsko čisČEaije vej, kot je bilo v prej.šnjdh čafflh marsikje v navadi, Osnovna načela Umetno čiščenje vej je večkrat neogibno iz gozdnogojitv.enih razlogov. Pogosto naletimo ns. predi'astnike, ki s svojimi vejami zastirajo mladje. Nizke veje v mladem sestoju i.glavoev ni&o zaželene tudi zaradi nevamosta., da noorebitni pri talni požar no bi zašel prök njih v krošnje. Tudi podiranje debelovejnat^a drevja sredi mladja povzroča le-temu hudo äkodo. Čiščenje ve^j pa je zlaisti potrebno za. poboOjšanje kakovifisti in vrednosti lesa, podobno kot sta to tudi gojitveno čiščenje in redčenje, Posebno nezaželene so črne, izpadajoče grče v lesu, ki delajo lesno surovino tehnično ne^iporabno. Čiščenje vej poveča vrednost lesa večkratno v prim.erjavi z lesoüTi iz vejn.atih debel. Raabke so posebno občutne pri iglavcih (bor, dtiglazija, macesen, smreka, jellca) in iplemeniüh listavcih pa tudi pri navadruh Ustavcih .(hlodi za luščenje), S pravočasnim čiščenjem vej dosežemo, da bodo ostanki vej v deblu zdi-avi ter da vrastejo v deblo, če le-to ni bilo predebelo. v gostom sestoju veje odmirajo praviloma zaradi pomanjkanja svetlobe. CaG., ki je ptrtreberL, da odmrle veje .segnjjejo in odpadejo ter oetan.ki aatem vraistejo deblo, je zelo različen; odrvisen je zlasti od idebelme vej in od drevesne vrste. Pri bukvi veje kmal-u strohnxjo in odpad'ejo: 1 om debela veja rahi 3—6 let, vej.a, debela 3 cm, 4—9 let, veja 6 ran .pa rabi 7—17 let, da, potem ko oidjnre, odpadle in jo les debl.a preraste (8), Smreka pota'sbuje za to 30—90 let, duglazija pa eelo 100—150 let (10). Caprav gost ses-toj pospešuje naravno čiščenje vej, redčenje vendar ugodno vpüva na poprečno kakovost debel, saj izloča salaike, Zammivo je, da zrastejo npr. na borih iz Skadinavije, kjer imajo tanjše veje, v toplejši klimi Srednje EvTiope d'ebale veje. Poleg različnih dednih lastnosti vpliva na razvoj ds'beJih vej tudi boljše rastižče. Pri boru j.e značilno tuidi to, da v uspelih gostih nasadih veje sicer odmirajo, vendar suhe zlepa ne odpadejo, pač pa vraščajo v deblo in taiko kvarijo kiakovost boirovine (13). Pri tem jie edini izhod v umetnem odsfcranjevanjfu suhih vej. Posebno je to važno za smreko in duglazijo, kjer se tanke veje še desetletja držijo ii) vraSČajo v deblo (10). Medtem ko pri bukvi, vaag rhačeloma, ni portrebno odstranjevati vej, je ta ukrep neogiben pri hrastu in boru, še bolj pa pri smreki in d u g 1 a zi j i. Umetno čiščenje vej ni ukrep za boljše oblikovanje slabo razvitega drevja, koit to potrjuje pogosto zgrešena praksa iz prejšnjih časov, temveč poseg za povečanje tehnične vrednosti najlepše oblikovanega .drevja. OdsU-anjevanje pravkar odnu'Uh vej je najprirodnejSi ukrep, ki pa žal še ne zadiošča. Kot npr. jOTajaniio pospeševanje priratska s^toja koristno red-oenje, tako je nec^bno potrebno tudi postopno odstranjevanje živih vej. S tem pri botru in pri duglaziji onemogočanao napad škodljivih gJivic. (Na suhih vejah se razvijajo glivice, ki pozneje napadejo tudi deblo pri boru, dugl^ji in nižinskem macesnu. Tudi duglazijev osip, Adelopus Gaumanaiii se najprej razvije na spodnjih že živih vejah, ki so zelk> zasenčene, in se od tam siri navzgor.) (9). Kljub temu, da je obrezovanje suhih vej važno, pa ne moremo in ne smemo opustiti obrezova^ija tudi spodnjih živih, odmirajočih vej. Odstranjevanje vej priidie še posebno v poetev pri intenzivnih redčenjih, s katerimi povečujemo pirirastdc, hkrati pa aaviramo naravno odmiranje vej. Seveda pa, moramo obravnavam ukretp opravljati zmerno in postopoma, da ne bi povzročili pretiranega upadanja; prirastka oziroma odganjanja novega gostega vejevja, npr. pri topolih. Reae, ki nastanejo, če vieje odi-ežemo tik ob deblu, prerašča les debla, m sioer hitreje pii živih kot pa pri. suhih vejah. Pri obrezovanju ne smemo poškodovati debelnega kambija, Ce hočemo odstraniti debelo vejo, jo moramo najprej odirezati nekoliko dalje -od debla, nato pa Se ostan'ak (štrcelj), dia se veja ne bi odlomila in zacesnila debla ter poškodovala debelnega kambija. Preden se odžagana veja loči od debla, lahko zatrgla lubje :pod sabo. Zato je pri odžago-vanju pota^ebno n a j p r e j napraviti rez tik ob deblu v vejo z njene spo'dnje strani in Šele potem zajčeti z odžagovanjem z gomje strani. To zlasti velja za večje veje in za takšne, ki se niso suhe. Majhne mne na dobrih i-astisah ter na drevju z večjim debelin^dm prirastkom hitreje preraščajo. NajMtreje preražČa. rez na listavcih pri topolu, hrastu m jiesenu, na iglavciti pa pri duglaziji in jeUd, ,pri. smreki hitreje kot pri boru. Breza in gaber sta počasna. Naglemu preraščanju najbolj ustreza o.brezova.rrje ob koncu zime, pred pomladjo (1). Licvo: Suh vejju štrcelj onemogoča preraäfaixje vejne osnove — Desno: Prerez skozi vraslo vejo: a) grča, nastala z vraäcEinjem žive veje; b) vxasel Strcelj suhe veje, c) plast lesa je prerasla vejni stržen v deblu — (po Mayerju-Wegelinu) Pre'intrajzivno obrezuva-nje živih vej zmanjšuje lesni prii-astek, zato ga moramo izvajati zmenriio. Pretirano obrezovanje živih v-ej pri iglavcih, ki nimaio adventivnih poganjkov, lahko cd:0 ogroža obstoj 'drevesa. Zato moramo odstranjevali veje z debla. Kmierno iai ipo>3topDm,a ter se mio(riainno lotiiti le spdnjih, hira.jočih vej, ki črpajo' hrano iz drevesa in le neznatno prispevajo k prirasliku. Na drevju & pičlim prirastkom je njegovo upadanje zaradi pi'etiranßga zmanjše-vianjia krošnje pri oidstr;anjeivanju zelenih vej bolj občutno kot na drevju z obilnim prirasikcra. (8). Obrezovanje živih vej v mladih, do let siarih sestojih pta Kelo posipešuje višinski prii-aetek hrasta, celo za 100%. Hrastove gošče lahko s tem prisilimo k večjiemiu višins/keimu prirastku ter jim taJto pamagamoi, da prej uiidejo nevamoBti, ki jo povzroča divjad z objedanjem (8). Obstoja nevarnost, Ha po odstramitvi veje predrejo skozi rano v deblo glivi-ce, ki povzj-očajo gnilobo lesa,, kot se to dogaja oib nesmotrnem čiščenju vej. Premočna losv-etjitev debla, ki ima. tanko lubje (ipri jelki) povzroča sončno palež na lubju (4). Odstranjevarije živih vej pri smreki ..pozno s,pomLadi .ali zgodaj poleti lahko povzroča napad lubadatjev (12), Hazne drevesne vrste so različno dovzetne za bolezenske glivice, ki prodirajo skozi nastale rane pri umetnem čiščenju vej. Zelo občutljivi so: javor, brest, češnja in jesen., precej txudi: breza, bulcev in smreka, manj ah -pa le malo: bor, macesen, duglazi.ja^ hrast in tcppol. Glode na nevarnost pred gnilobo je ti-eba veje ravno in gladko odtrezati, hkrati odstraniti le malo žiwih vej ter ne prekoračiti določene vejne di^beJine, upoštevaje pri tem občutljivost prizadete drevesne vrste in prirasno energijo drevesa, ki je odvisaia od kaikovositi rastisča. Rane, nastale po obrezovanju debelejših v^j n.a hrastu in to|polu laihJco zavarujemo pred glivicami s preniazom s posebnim sredstvom .proti glivicam npr. z gostim, segretim, lepljivim katranom. Karbolinej prodira globoko v novo zrasel les in ga počnni; zato ni primei-en (8). Stara vrtnai'ska. pi-aiksa, da natarejo av-eže rane trdnega rezai s. suhim prahom lesnega oglja, trajnega steriliaatorja., bi bila tudi v obravnavanem pri-mieru verjetno uspešna. Večina lis.tavcev se v odmimjočih vejah zavaruje pred glivicami s tem, da zaprejo mejne odice s tüami (14), Iglavci pa izločajo v odmirajoče in odimrle veje wlike knličine smole v dele, kii so že vrasli v deblo, in tudi v tiste, ki so niaJo izven debla. To je Tuaraven način zašSite proti gnilobi. Pri obrezovanju živih vej pa moramo upoštevati pravilo, da morajo biti veje dovolj tanke, da bi se rane knialu zarasle; drugače m.ti je treba najboljše sestoje. Izognili se bomo sestojem 2 rdečo gnilobo v dobi zrelosti nad 2 m visoko ter sestojem, islabžim od ITI, bonitete. Sestoji s srednjim premerom nad 20 cm. pri II. boniteti in iiiad 16 cm pii ITT. bonitati ne pridejo v poštev za čiščenje. Ra20i suhih odStraninK» obenem 'kvečjemu le še nekoliko zasenčenih odrairajočih vej, Izogibajmo se čiščenju v času vegetacije! Čistimo postopoma navzgor z odmiranjem vej; pri tem pa izberemo vedno manjSe število dreves za čiščenje vej. Pred prvim redčenjem očistimo veje do višine 2,5 m na ok. 800 srairekah na 1 ha. Število dreves za prvo čiščenje vej je odvisno od kakovosti rastišča, od srednjega premera in višine ter n^g približno ufetreza podatkom v razpredelnici (8). Boniteta ViSma ciSČenja Cm) Srednji prsni premer sestoj 8—10 10—IS a (cm) 15—20 I- 2~A 800 650 600 4—6 650 500 400 G~a SOO 400 — n. 2—4 700 600 400 4 6 5!i0 400 — 6—3 450 — — III. 2—4 600 — — 4~S 40D - — 6—8 — — — Za čiščenje pridejo v pošftjov vladajoča drevesa btreK napak, manj pa sovla-dajoča, nadvladajoca pa le tedaj, če mso debelovejnata'. Žagamo z dobro na-bruženo locno žago ali z lisäqim repom, neposredno aK na drogu, po potrebi z lestvijo. Rez naj bo gladek in tik ob de^blu - po možnosti ^ozi nahreklLno, ki je pogDstx> ob dmu veje. Izogibamo se poškodbam lubja in zato ne uporabljamo plezalk. Orodje in način dela naj usti-ezata nalogam, Didavd morajjo imeti dober vid, morajo biti spretni, primemo poučeni in pod nadzoiisLvom. Trajno zaznamovanje čižčenih dreves pri smreki ni neogibno. Po vsak'sm opravljenem cdščenj-u je treba vpisati natančne podaüce v gospodai^d. načrt. Bor moramo čistiti vej, ikier le .iisredno gost sklep v mladem sestoju aü zasesnčenje omogočata tankovejnatost in naglo naravno trebljenje vej. Pri tej drevesitü vrsti si pi-izadevamo vzgojiti debela in srednje debela drevesa s čim oejim stožcem, ki ima vrasle grfe kot vejne ostanke. Ta3t les je posebno velikc' vreden (1). Za čiščenje izbiramo le najiboljše sesttoje. Čiščenje ni priporočljivo v sestojih, kjer prevladuje slaibO' oblikovano drevje tesr na V. boniteti, kjer so veje vladajočega drevja v vižini 2—4 m debelejše od 2—3 cm. Diniga na.cela soV glavnem enaka kot pri ^smreki. Toda pned iprvitn redčenjem naj bo ok. 700 borov na ha očiščenih 2,5 m visoko. Število borov, izbranih za prvo čiščenje, je navedenni v razpredelnica Boniteta 1 Višina čiščesnja (m) Srednji 8—10 prani promer sestoja (cm) 10—15 15—20 I. 2—4 700 ,S50 450 4—a 550 400 350 B—a 400 250 - II. 2—4 650 .■iW) 400 4—6 500 400 250 B—8 350 250 — m. 600 450 — 4—5 400 350 — 6—8 250 — — IV. 2—4 50» — — 4 6 300 — a 100 — — Za čiščenje nad 4 m skrbno izberemo najboljša drevesa že pred redčenjem in jih obeležimo, ne da bi bili pri tem salalonsko vezani na predvideno število. Jelki obrezujemo odmirajoče in siihe veje. 2ive veje odstranjujemo predvsem na posameznih aJi skupinskih predrastnikih, če z njihovo pomočjo lahko povečamo delež jelke v sestoju. Obrezujemo do 4 cm debele veje in 20—25 cm debela drevesa postopoim.a, da debla ne bi preveč oavetUli, Škarje in žaga naj bodo ostre, da se mehke žive veje jeUce ne bi zmečkale. Di-ug.ače vieljajo ista pravUa kot za srareico. SJacesen či&timo vej na dobrih in srednjih bonitetah. Pri tej drevesni vrsti ni nevamoi^ti pred gnüobo po obrezovanju živih in suhih vej. Odstranimo 3—4 cm debele veje in ne posegamo naenJtrat premočno v živo kroänjo. Drugače veljajo ista pi-avila kot za smreka Duglazija se naravno zelo slabo trebi, zato je umetno čaščenje iieogibno. Obrezovanje živih vej za dugla:djo ni nevarna Veüik prirastek na usb-eznih rastiščih omogoča hitro in izdatno prerašČaTije ran z novino lesom, ki nima grč in zelo zboijšuje vrednost duglazijevine (6), Odrezujemo do 5 cm debele veje. Čiščenje do 25 csn debelega drevesa ter do 12 in več metrov visoko se pri. du-glaziji splača, vendar se moramo izogiba,ti premočanemu poseganju v krošnjo. Bukev se navadno naravno naglo trebi. Zelo je občutljiva na glivice, zato umetaa čiščenja navadno opuščamo (8). Ce pa se za ta ukrep vendarle odločimo, lahko odrežemo do 3 cm debele veje tik ob deblu. Do 5 am disbele veje odrezemo na 5—10 cm dolge Strdje, ki j'ih po 3—5 letih odžagamo tak ob debisu. Hrast umetno či&timo' vej za pridobivanje vrednega debelega lesa, V hrastovem mladju ta ukrep zelo pospešuje višinski prirastek (8). Obrezujemo veje, če se hraistje ni pravocasno' naravno otrebilo alj Če ao na. čistih deblih zrasle bohotivke (.adventivne' veje). Nad 60 let istarih dreves ne čislimo. Odstranjujemo praviloma, žive veje, mrtve pa po m.O(mi>sti brž ko ae posušijo. Ne čistimo v čaisii vegetacije. Odstranjujemo veje- 2 .rf.ohrih dreves, ki ne odganjajo preveič bohotivk. Do 30. leta čistimo do 350, posneje .do 200 dreves na hektar. Pri zsnem.o rastočih drevesih ob-rezujemo do 6 cm .debele veje, pri hitro raistočih pa dO' 10 cm debele. Debelf* veje .prikrajšaiino n^jiprcj ha doläno 20—30 cm, da se .ne razčesnejo. ta-k.oj nato pa. jih gladko ob deblu cidzagamo. Uporabi jamo ločno, žago za listavce, in sicer s tal .ali pa z lestve. Tanjše bohotivke lahko odsekamo z i^ejnikom. Odstranjujemo jih po. potrebi tudi več let. Pj-i tankem lubju pazimo, da ga rie bi poškod.ovalj z leatvamv. Pri čiščenju ne puščamo štrdjev. Rane, ki so pri zmerno rastočem drevesu širsc od 2 cm, pri naglo rastočem pa večje od 4 cm, takoj sveže premažeairo s katranom zairadi zaščite pre.d glivicami.. Oroidju, delavcem in izvajanju oipisanih lukrepov moramoi posvetiti kar največjo sfci-^b. Koristna je tra.jna označba čiščeinegia 'dn'&vja- Topol prenese čiščenje ävüi in auhih vej. Čiščenje je zlasti potrebno za pridobivanje hlodov za luščen.je {8). Z odstranjevanjem vej na preveliiki.h dolžinah povzročamo bohotivke. Do 5. leta ne čistimo vej. Od 5.—10, leta odstra-njujano letu.» po 1 vejno vretenc., od 11. leta .dalje ipoi 2 vreteni. Do 30 leta. naj krošnja na prostem rastočega drevesa metri 6/10 drevesne višine, v sestoju pa 4/10—5/10. Suite veje lahko .adžagujem.oi gkozi vse leto, žive vej.e pa oib ko-ncu zime, ko ni več mraza in pi-ed pomladjo; tanke žive veje in bohotivke obrezujemo v juliju do polovice avgusta. Čistimo vsa drevesa, katera pričakujemo, da bodo pnrasla v debelino vsaj 15 on (v pren'^ru), in sioer do 400 dreves na hektar. (Računano za gotstejže nasade). Rezilo (vejiilk) uporabljamo za veje do 3 cm debelijie. Za debelejše uporabljam.» le žago (ročno ali na. .drogu) po poti-ebi tudi lestve. Rez -naj bo tik ob deblu, pred nabreküno, Dob-io je l ane, Id so večje od 5 cm, premagati z vts-kom ali kaita-anom. LITERATURA 1. Anderzon, T,: Pruning of greern Branches of Conifers, Quart, .rournal of Fo-vestry, 1337. 2. Andrae, N.: Erziehung astrein&n Kiefernholzes, Forst und Holz, 1947., 3. Badou^, E.: Le coüt de l'elagage des branches sšches, Journal foresti'er sujsse. 1335. 4. Bai/er, W.; Die Erzielung astreninen Holzes, Der Forstbetriebsdienst, 1950. 5. Glaser, II.-. Ästung in Forstamt Rhoden, Die Forstaj-beit, 1949. 6. GruTioW: W; Die Grünästung der Dougla.sie, Forst Wirt Schaf t-Holzwirtschaf t, 1949. 7. Hegel, D..' Neue Untersuchungsergebnisse zui' Planung und Technik der Fichte-nästung, Fwst und Holz, IBS! B. Mayer-Wegelin., H.: Das Aufästen der Waldbäume, Hannover, 1952. S. Merkle. Ii.: Über die Diyjglasien-Vorkommen und die die Ausbreitung der A del opus-Na del sc hü tie in Württemberg-Hohenzollern, Allg, Forst- und Ja.^dzeitung.. 1951. 10. Paul, H,; Know in second-growth Douglas-fir, Forest Product-s I.aboratory Madison, 1947 U, Rddimir, D.: Uzgojna mjera koj.Qj se u nas ne poklanja dovoljno paänje, Sumaj-ski list, 1952, 12. Romell, C..- Kvistningsstüdier a Tall aoch Gran, Meddelanden fran Staiens Skogsförsftksanstalt, IÖ40. 13. Scfimw«, W.: Die ÄsUekedt von Kjefemharkünfien, Forst und Halz, 1946. 14. Zycfwt, H.; Uber Kernbildung und verwandte Vorgänge im Holz der Rotbuche, Forstwiss, Centvalblatt, 1949. B34.0.904 (438) GOZDARSTVO POLJSKE, ZLASTI GLEDE NA PROBLEME MTEHANIZACIJE Prof, Zdrav ko Turk (Ljubljana)* Med glavnimi bežnimi vtisi s poti pO' Poliakd^ je zla&ti. podoba proistrane. valovite ravnine, pokrite s polji, posute z zaplatami gozdov in drevesni mi skupinami. Ob poteh so nanizana, naselja, ki dopolnjujejo ipokrajinsko podobo. Planinski predeii :so le na jugoEahodini meji ob Karpaitih in Krkonoših. Po tem bi sodili, da, je Poljska pretežno agrarna dežela:, v resnici pa je bolj industrijdta. Vtisi pa se spopolnijo z novimi, ko obiščemo mosta, zlasti Varšavo. Znane so žrtve in pustošenja, ki so prizadela. Poljsko v zadnji svetovni vojni. Glavno mesto jie pii tem najveö trpelo. Pri ogledu Varšajve se ne moiremo dovolj arLaiču-diti neizmemi obno^n in naporom, ki s» bili zanjo potrebni. To občudovanje se še stopnjuje pri ogledu tistih delov mesita, ki so restavrirani natančno po prvobni podobi. Kai- neverjetno je, kako so mogli zxaisti iz s.taa-ih ruševin. Album s slikami o zn,amemtostih mesta omogo£a učinkcvito 'prim.erjavo stanja pred Dom kulture in znanosti v Varšavi je veličastna tridesetnadstropna stavba • V jeseni 1964. leta je bilo v Varšavi veliko posvestovanje (nad 300 udeležencev) o problemih mehanizacije v gozdarstvu. Nanj so bili povabljeni tudi zastopniki vseh sociaJističnih dežel. Avtor tega članka se je udeležil posvetovanja kot delegat Zveze IT gozdai-stva in lesne industrije Jugoslavije dn je poročal o stanju mehanizacije pri Izkoriščanju gozdov v Jugoslaviji. obnovo in po njej. Tudi modernizacija mesta s širokimi ulicami, trgi in prostra-ninii parki naipva.vi močan vtis. Vse to dokazuje izfetino prizadevnost poljsk^a ljudstva. Izbira, v tvgoviinah je Äe skromna, če jo ocenj-ujemo s stalisča zahodnih dežel. Gospodarskih težav je bilo na Poljskem pirev-eč, da bi jih bilo mogoče v kratkem öasu obvlada,ti. A, Gozdovi in gozdarstvo Poljske 1. Gozdni ■fondi Skupna površina poljske dišave (31,2 malij.ha} je za ok. 14 večja od Jugoslavije, Prebivalstva je (31,2 miibj.) za. dobro J^ vec kaikor pri nas. Naseljenost je torej precej gostejša od naže. Polj.ska iiiia 7,9 miJijona ha gozdov, torej skoraj prav toliko kot Jugoslavija (8,4 mili j. ha), toda svoji sestavi in prirastku je gozdni fond drugačen od naSega. Povečini so gozdovi v riuvnini-, v gor^ih jih je le Goi^ijmtost je 25%, torej precoj zaostaja za. našo (33%). Na eivega iptrebivalca odpade le 0,25 ha gc^ zdoVj precej msTij kot pri nas (0,44 ha). Khma je umerjeno kontinentalna ali zmerno hladna z razmeroma malo padavin, kar ponekod ustvarjal sitepske razmere. Rajzni nakazovalci nam omogočajo primerjavo med. Poljdco in Jugoslavijo, piilcasano v razpredelnici. Poveäni ležijo gozdovi v nižini aH v ravnini. Zasebni pa t"udi nekateri državni gozdovi so zelo razstresesni med poljedelskimi zemljišči. Bolj strnjeni gozdovi so na jugu in jugozahodu rta predgorju Karpatov, v Tatfah in na obronkih Krkonošev. Delež državnih gosadov se je po vojini ipovečal lod na več kot Nakazovalec Mera Poljska 1 Jugosl, Poljska več Jugosl. % Ozemlje države mili j. ha 31,2 25,6 22 Pcvriiina gozdov rmlij, ha 7,9 6,4 S Delež gozdov % 24 33 B Delež poljedel. zemljižč % 65 58 7 Delež nepJodn. zemlj. in vod. % 11 S 2 PiebaVEdcev 1Ö64. leta millj. 31,2 19,3 62 Gozdov na 1, prebiv. ha 0,25 0,44 75 Državni gozdovi % 83 70 13 Zasebni go(zdovj % 17 30 13 Bnodobni vis. gozdovi % 83 17 68 Delež iglavcev %• E4 25 56 Od iglavcev j^e, smreke % 19 22 S Od iglavcev bora, macesna % 65 4 61 Delež listavcev % 16 74 53 Od listavcev bukve, gabra % 7 50 43 Od listavcev plan. trdih % 5 23 la Od listavcev mehkih % 4 1 3 Lesna zaloga na ha mVha B3 130 57 Prirastedt na ha mVha 1,74 2,74 58 Skupni letni" prlrastak müij. jTi^ 13 23 77 leer je bila zasebna gozdna posest nad 20 ha na^iiOitiaiLiziraria, Nižinski gozdovi, ki jih je 92%, so med vojno zelo tripeli Za raztresene, uničene in neurejene gozdove je^ bilo po vojni poti'ebno veliko prizaidevamja gozdarske sJužbe, da jih je orgarmirala in strokovno vključila v smiotmo, enotno gospodan-jenje. Po vojni sta bila pogozdena ok, 2 mili-joma ha ogolelih zemljišč. Razen tega je bilo posajienih imd 50 railijonov saidik ob vodah in poteh, da ne bi yjnanjsevali poljedelske ipovršine. Tako so skušali ublažiti ali odpraviti posledice vojnih p-ustošenj in izboljšati preskrbo z lesom. Tu .pa tam so na Poljskem še ostanki pragoadov (npr. Bjeloveški pragozd-reservait 4766 ha na meji SSSE). Vehko posomost posvečajo narodnim parkom morje Zemljevid poljskih gozdov (II), saj obsegajo 120.000 ha. Med njimi so mnogi znamenirti (T.aitranski, 21.556 ha). Ce k te^l^! pirištejemo še 180.000 ha drugifi rezervatov, odpade na te gozdovie skupno 300.000 ha. Na vse varovalne goedovej ki zajemajo tudi kme-tij^e in vodovarovalne ber zelene pasove okoli mest, pa. odpade 10,1?^ gozdov. Kakor nam kaže tabela pritnorjalnih nakazovalcev, je rdeči boir izrazito najbolj razširjena drevesna vrsta, m sicer v čistih in mešanih sestojih z listavci in drugimi iglavci. Njegov delež v lesni zalogi gozdov presega 50%, skupaj z maoesnoom. zajema 65% celotme lesne zaloge. Bor raste v svojem optim.umu in ima odlične tehnične lastnosti. Listavcev, med njimi so zastopane' v glavnem nase drevesne vi^ste, je precej manj, največ je bukve. Od tujih drevesnih VTs.t so le posamezna drevesa {duglazija, čmi bar, zel.eni bor), Po gospodarski obliki prevladujejo na Poljskem enodabni. visoki gozdovi (83%), ki jih sekajo na giolo v pasovih in krogih. PogOKdo^^anje je skoraj iz-idjučno umetin.o (95%). Seme nabirajo na liO-letnih borih s pomočjo t. i, švedskih leatev. v tabeli podatkov ipade v oči sorazraemo majhen ptrifastek (povprečno 1,74 m^), ki zelo zaostaja za jnažim, ka tudi ni velik. Zlasti malo (priraš6ajo zasebni gozdovi, (ok, OjßmVha), medtem ko je prirastek v državnih gozdovih ok. 2 m^/ha. Vzrok za to so peščema, plitva im stepska tla v nižinah nadalje psa tudi po&ledice vojjie in premajhna zaloga (povprečno ok. 83 mVha), zlasti v majhnih kmečkih gozdovih. Skupni lefmi prii-astek znaša le 13 milijoinjov m^ toiriej je pičel. V pretiSk-lih letih so letne sečnje občutno piresegaJe tako normalni etat kakor tudi prirastek. Največ so posekali leta 195S, ko je bil iaJcoriščen skoraj dvojm normalm etat. Pozne je so se semje 7jnanjš&vale, tako, da &t> södaj blizu pria-asitika. Sestava sortimentav je podobna naši. Na hlode za žago odpade pri iglavcih 60%, na jamski les ok. 15%, na celuloEni lefi. ok, 12% itd, V pi-ecejšnji meri iskoird-Ščajo tudi wjevino (aa, ive.me iplo&če in za: drva) ter panjevino' (za de&tilacijo in za drva). Wa ta naän izkoristijo ok. 90% lesne mase na panju, IjEsni sortam en ti niso v prosti trgovini, ampak so pod službeno distribucijo in imajo odrejeno ceno. Zelo pcmemhnOj dobro, orgalnizirao^o in pasnemainja vredno je izikoirišča.nje postranskih gozdnih pvoizvcSov. Smolarjenje, ki je zaradi velik^a deleža borovega drevja zelo razširjeno, saj proizvedejo letno nad 20 000 t smole, spada v področje gozdnih obratov in v okvir rednega gozdnega goGpodarjenja.. Z drugimi postranskimi proizvodi, kot so: jagode, borovnice, in drugi plodovi, gobe. zdravilne rastline, iglice, pcratje, iikorja za tamin, divja&nai, polži Ltd., pa se ukvarja posebna organizacija, imenovana »Las^^ (gozd). Le-ta je s centralno uipi-avo pod nunistrsitvom, na terenu pa ima avoje postojanike ali obj-ate, ki se ukvarjajo s pridobivanjem, zbiranjem, konservira]ijem, prodaj.o in predelavo po&trainiskih piroitzvodov. Svojo dejavnost razvijajo tudi na posebnih plantažah, V goszdajskem inštituta imajo- poseben odsek za pI^c^Ulöeva4nje pridobivanja, postranskih goadirah proiz-vodov. Obseg te dej,avnositi Uuitrira .podatek, da izvoEijo v Anglijo letno nrekaj de&ebti&oič ton borovndc, Mreia cest in poti je v ravninah zdo razvita, saj obsega nad 20 m/ha. To je na lahkih terenih razumljivo, saj je gradnja tam poccmi. Ha takšnem svetu je mogoč dostop z vozih v goTd tudi brez poti, če ga ne oviara drevje. Poti pa so poivečini (ok. 90%) neutrjene, toda dobro uporabne ob Suhem vremenu in so zato bolj ekonomične. S transpoi-tno mrežo so težave le v Karpatih, kjer poistopno gradijo ceste tudi v teže dostopne gozdove, ki so še nedavno sodili med pragozdove. Urejanje di^vnih gozdov poteka normalno po ,posebni organizaciji, ki je podrejena ministrstvu. V raztresenih in majhnih kmečkih gozdovih pa uporabljajo metodo hitre inventar j za d je. Od letnega etata odpade na državne gozdove Q5%. 2, Organizacija gozdarske službe Organizacija gozdarske službe je enotna. Centralni upravni organ je ministrstvo za gozdai-^tvo in tesno industrijo. Le-to ima za upravljanje z gozdovi "glavno upravo drŽavTiih gozdov«, za uprav]j,ainje le^e indus-trije pa ^^zdi-uzenje lesne industrije-«. Za urejanje gozdov ter za projektiranje cest in stavb imajo "biro zs urejanje in projektiranje^-. Za proizvodnjo gozdarskih strojev in za oskrbo z rezervnimi deli tea- za mehanično opremo imajo «-zdrxizenje gozdarske strojne industrije«. Mini str s-tvo skrbi tudi za varovalne gozdove, za lovno go-spodai'stvo in za nadzor nad zasebnimi gozdovi. Potemtakem so vse vrste gozdar- i;ke in lesnopredelovalne službe strnjene v ministrstvu. To olajšuje pregled nad celotnim lesnim gosp-odarstvom. Nižje gospodarske enote glavne uipra,ve državnih gosdov so uprave dj^av-nih goadov v vojvodstvih, tj. v glaivnih politično aidminisitrativmh enoitah, neke vrste okrožjih, Vojvodstev je 17. Na. eno odpadie povpi-eöno po 350.000 ha drzaviuh gozdov. Osn.ovna goisipodan-ska in upravna enota. pa. je »nadlesnictvo«^ ki zajema povprečno ok. 7000ha gozdov. Podobna je na^mu gozdnemu obratu, se bolj pa našiim bivšim goadnim uipravam. Naidlesnictvo se deli na. »lesinictva^ Sr povprečno .površino ok. 900 ha. Pod^iibna so našim revirjean. Ponekod se nictva delijo še na okoliše. Na Čeltu nadJe^^niotva je 'nadlesnik, tj. ^^nadgozdar-«, ki je go^idars■ki inženir in ima za .pomočnika še 1 ali več kolegov. Lesnictvo vodi lesnik, tj. gozdai", ki je pTaviloma gozdairski tehnik. Na, gozdnem okolišu je delovodja, Nadlesnictvo opravlj.a vsa strokovno gaspodarska dela od pogozdo-vajija do izkoriščanja goadov oziroma dobave lesnih sortiimentov. Med ta redna dela sodi tudi amolarjenje. Za. spravilO' in prevoiz; leisa obstojajo tudi posebna gozdnaprevoana podjetja, ki &o podrejena oifci*ožini upravi gozdov. Neposredni strokovni nadzor nad osebnimi gozdovi opi^avljajo nadJesnic-tva v povezavi z ljudskimi odbori. Avtoriteta državnih oi^ganov omogoča neposredno zbia-anje bogatih in zanesljivih podatkov, ki so kot nakazovalci potrebni za ugotavljanje stanja im I'airvoja gozdarstva. Za povezavoi strokovne dejavn.ooti med raznimi institucijami skrbi w-NOTf, tj. »glavna orgajuzaeija tehnike«, ki združuje inženirsko tehnične oi-ganizacije raznih strok in skrbi za strokovno tehnične akcije. Uspešno se uveljavlja in s prirejanjem raznih predavanj, posvetovanj in pod ski-tai za razvoj strokovnih kadrov. .3, Strokoinio izobraževanje V goadairstvu je zaposlenih ak, 122.000 gorzdinih delavcev iTi ok, 35.000 apravncj tehnicneg'a osebja, -od tega ok. 13.000 stiTokovnjakov. Gozdaa-skih inženirjev je (v zač. 1. 1964) bilo 3770, go^d. tehnikov ok. 5400 in delovodij nekaj nad 400O. Potemtaikem piride 1 inženir povprečno že na 2000 ha gcKsdov. Na stakie goadne delavec pa odpade komaj 40^ skupnega števila; dtrugi pa so sezonski delavci. Za izobraŽevanje gozdarskih inžerurjev skrbita 2 gozdarski fakulteti, in sicer; gozdaarski oddelek visoke šole za poljedelstvo v Varšavi ( državo združeno v eni organizaciji, tj. 6isto drugače kot pri nas. To zagotavlja zielo uspešno osredotočenje sredstev in moči. Čeravno so 'strokovni kadri zai-adi posledic vojne Še razmeroma mladi in s skromnimi izkušnjami, je vendar ravno v tej enotnosti ogromen .potencial, ki se bo lahko kaj hitro usti-ezno uveljavljal. Pri obravnavariju raizmer na Poljskem, je potrebno to dejstvo posebno poudariti in mu velja posvetiti pozornost ter iz njega izpeljati ustrezen nauk. s strokovnimi publikacijami hiti-o naptreduiejo. Knjige swi poceni, ker imajo plansko določeno ceno. Strokovna glasila so: >^Sylvajn«, znajislvem meaeöni časopis, ki ga i2idaja komite za goadarske "vede pri PoJj.aki akademiji znaiio&ti; i+Las po-ljsfci-« (Poljski gozd) je stirakovno glasilo strokovrbega diruštva IT go-7jdarsitva Poljüke in izhaja M-dnevrio. To je glavno ali najbolj razäiijrjeno strokovno glasilo za gozdarstvo: »Przemysl drzewniy« (Lesna industrija) je mesečno glasilo sitirokovnega dnnuštva IT lesarstva.. Razesn tega izhajajo oboasno Še i-ame strokovne pu.blikacije inštirtiutov in faikultet ter iposamezne strokovne edicije. Tudi v strokovnih časopisih opazimo dosledno enotnost, Id seveda krepi krog interesentov in sodelavcev, naklado ter materialiio osnovo. B. Problemi mehanizacije v poljskem gozdarstvu 1. Splošna o politiki v zvezi z mehanizacijo v gozdarstvu, Na omenj.pjnera posvetovanju so bili 'obravnaivajni številni referati o stanju in problemih mehanizacije v jpoljakem gozdarstvu. Izdelali so jih najbolj razgledani s.trokovnjaki iz vseh področij uveljavljanja vključno pomoonika ministra, ki je goadarski strokovnjak. Zan-a-di osredotočene ali ipovezane stiokovne uprave v okvim planskega gospodarstva kakor tuidi zaradi enoličnosti gozdnogospodarskih razmer razpolagajo z bogatimi, natančnimi najnovejšimi podaitki o stanju in razvoju gozdarstva prav tako tudi mehanizacijie. V tem pogledu, jim moramo zavidati. Podatki so podlagai, ki jiitn omogoča izluščiti problem.e, najti smotrne ukrepe in usmei^jaiti (perspektivna, .|5redvidevanja. Vse to pa daje politiki mehanizacije v gozdai-stvu prasvo vsebino. Poljaki se zavedajo, da je mehanizacija gozdarstva sestavni člen splošne indus.triaUzacij.e gospodairstva in predpogoj za Inteniziviiranje gozdne proiizvodnje. Od le-teh pa je odvisno naraščanje odnosov ah zadovoljevanje rastočih družbenih potreb po lesu. Močan faktor, ki ga je treba pri tem upoštevati in ki sili k mehanizaciji, je tiudi ipojemanje delovn.e sile na dezeÜ in potreba za zniževanjem proizvodnih stroškov. Od 1931. do 1960. Ista je delež zaposlenih v kmieftijstvu in gozdarstvu Poljske Uipad:^ od 70,8% na 47,8%. Z uvajanjem mehanizacije v gordars.tvo raste ugled gozdnega deia, k,i laze zadržuje a.U jm-dobiva delovno silo. Stroški za delo z razvojem industrializacije rastejo, to pa t-udi po ekonomski ;plati spodbuja uvajaa^je .mehanžsacije. Znan je splošen pojav, da. se tudi število konj zmanjšuje, povečuje pa nadomiestilo za njih s traktorji. V Ameriki se je v 40. letih arnanjšalo število konj za 00%, število traktorjev pa je naras.tlo od nekaj tisoč na 5,2 milijona. Poljska ima .zaa-adi splošnega značaja dežele se razm.erotfnia vehko konj, s katerimi je treba računati pii transportu lesa, četudi je konj vedno manj. Glavno torišče za uveljavljanje mehanizacije v goadairastvu j.e izk.oriščanje gozdov. To je razumljivo, ker je ravno tu največj.a [poraba delovne siilie, Gojes-ijie in varstvo gozdov še vedno porecej zaosta jata razen v drevesnicah. Duh časa pa siU mehanizacijo tiu.di na to področje. Problemi meh.anizadje poljskega gozdaa-stva so najbolj odvisni od p-azpo-ložljivih investicij za nakuip ustrezne opreme, od adaptacije j-azpoložljivih slT-f>-jev in njihovega popravila ter "vradrževanja in od speoializacij.e strokovno tehničnega kadra. Ovira glede kadra je tudi psihološke naraive zaraidi konservativnosti, ki sloni na dolgoročnosti proizvodnje, ,na sezonskem, značaju dela ki na potrebi po prilagajanju terenskim razmerami, ki onemogočajo velike serije stroje\f ali poenoteni način dela z njimi. Priciružuje se se vpa'asanje rezervnih delov, zlasti, če so stroji uvoženi. Pri kadrih neogibno potrebno da/ti v&i: poudarka tehnizii'anju poklica- Nagteti probliCMni zaht&vajo poživitev raziskovianja. in iskanje rešitev, ki omc^-očajo adaptiranje razpoložljivih strojev za posajn.ezine vrste gozdai'skih opravil, konstnikcijo domačih ustreznih sb'ojev in pi'ipomockov in zanesljivo ter hitro prejzkfušanje iprototipov in v inštitmtiih tei* preiakusnih ipostojaidcah ugotavljanje njihove uporaibnosti za pTaitso, Razen tega je polrebno zagotoviti poti-ebna fijiančna sredstva, da bi se goadarsiki obra;ti primemo opremili. Stroje je treba na. tei-&mj tako koncentrirati, da ae prilagodijo sezonskim qpravilonn. PrevoK lesa v državnih gozdovih naj se popolnoma mehaj-dzira z lastnim 'pre-voanim pairko-m. Na področju gojenja gosdov, kjar je sedaj mehanmi^aim le obdelava tal^ je treba spremeniti tehnologijo priprave tal in saditve tea^ pa'eiti na kompleksno mehaniziraino obdelava s poiprejänjo izk]-čdt"vijo panjev. V ta namen je potrebno najprej tipiziirati in modem'ißiraü priprave in orodja tei- smotrno preiureddti organizacijo in delovno telmiko oziroma prilagoditi jo različnim teiensliim ra?^ meram pri pogosriovalnih., ncgO'Valruh in vairovalnih opravilih. Poleg strojev, domačih in uvoženih, pa je potreben še ustrezesi vodilni strokovni kader na vseh stopnjah. Treba ga je šele iz&brazi.ti ali apopoiniti. V di'evesnicah je mx> goča positopna popo'lna mehanizacija, kot j« znana .dirugje. 2. Problemi pri mi;ha7i,izaciii izkoriščanja gozdov a) Sečnja in izdelava gozdnih lesnih sortimentov S sečnjo in izdelavo jroßdnih lesiiih sorttmentov je zaposlenih na Poljskem ok, 80.000 delavcev povprečno HO dni na leto. Za izdelavo 1 m^ soärtknentov je potrebno povp?rečno (L 1963) 0,65 delovnega dne, IzkOTiščen delovni čas je sorazmerno majhen, kar ga zmanjšuje odhajanje delavcev na poljedeJska. opravila (na lafiitnem posestvu aii na tujem), kjer so boljši zaslužki (vTemenske ovire, pozimi zmrzal in visok sneg), in prazniki (božični, novoletni in velikonočni). Sečnja in izd-elava je še vedno zeJo sezonskega značaja, Na jesensko četrtletje, tj. na prvi kvarta! gospodarskega ieta odpade 30%^ na zimsko 45%, na sipomla-dansko 11 % in na poletno 14% sečnje in izdelave. Takä-na časovna razporedite^' sečnje ni zaželena, ampak nastaja po süi razmer in ima v precejSnjl meri svoj izvor tudi v sezon^em značaju drugih neogibnih gozdarskih idel, kaJtoir je npr, pogozdovanje, ki pade v glavnejm v spomladansko četrtletje in jc zanj potrebna koncentra.dja delovne süe in sredstev. Prav tako vpliva tudi sezonski čas smolarjenja. Opisano nesorazmerje sečnje po četrtletjih pa una za posledico, da obleži ob končna zimskega kvartaJa, tj, ob koncu marca, veliko izdela,nega lesa — ok. 30% etata —, Iti dalj časa čalca na odvoz in uporabo, V mrtvi poljedelski sezoni pridejo v gozd sezonski delavci, zato se navedeno nesorazmerje še stopnjuje in zmanjšuje možnost za enakonieano zaposlitev sitalnih gozdnih delavcev skozi vse leto. Razumljivo je, da ta pojav vpliva negativno tudi na kakovost izdeUcov. Opisani nexistrezni raapoiodit-vi d^elovne sile se prilagaja .potak spravila in prevoza lesa, ki ga ni mogoče smotrneje porazdeliti. Posledice so občutne slabšem izkariščanju strojev in opreme. Razuniljivo je torej prizadevanje, da. se neustrezna razmearja popravijo ter da se sečnja m iadelaiva naslonita, bolj na stalno 'delovno silo, da bi se tako om-agocilo učinkovitjese izkoriščanje meha- nizacije. Od tega uspeha je odvisna tudi smotiraa izoibr.azba delavcev m Itako-vostaa izboljšava njihovega dela. Vodilni strokovni kader bo ipotem prišel bolj do izraza. Za podiraj!je, kieščenje in prežagovanje d&blo\'-jjne uporabljajo na Poljskem motorne žage kot pri nas. Imajo jih nekaj na:d 4000 kosov. Eno amotoTko raou-najo na ok. 2000 m' letno. Potemtakem bii jih 'potrebovali dtupno ok. 6000, računajoč, da ptride S0% ©tata v poštev za delo z motorko. Za klešČenje .pcride v poštev ok. 60% drevja, ker motorno kieščenje ni primerno za drevje s tankimi in redkimi vejaxiii. Pri miotoMem kleščenju uporabljajo delavca pomočnika, ki sproti odmetuje veje. Mehamizirano je (1. 1963) pri poidiranju 52,7% pri kleščenju 28,2%, pri piežago van ju 45,7% m pri lupljenju 1,3% dela. Navedeni odstotki pa se naglo povečasvajo. Največ ali skoro izkljucnn. upotrabljajo motorko znamke partner, tipa R-Il in druge. IzdeJlali pa so t-udi Lastno mot-orko BK-3, v glavnem posneto po motorki partner (pri kateii imajo teža,ve glede materiala ustrezne kakovosti). Uvideii so, da. se jim lasten tip motorke ne splača ■— kakor tudi v drugih deželah ne —, če ne morejo Taöunatü 'i. velikim izvozom. Za motorko »stihl-contra^' meni j o, d.a preveč trese, kar je res. (Zato je tovaima uvedla nove ročaje z amortizerji., ki so se pred kratkim pojavili v praksi.) Lupljenje in drzanje opravljajo pTetežno le ročno (mehanizirano bodisi v gozdn.! ali na sldajdiščih 19%), pri čemer si prizadevajo zlasti pri tanjšein okroglem lesu le-to prenesti na odjemalca, zlasti na celulozno industouj-oi, kjer se jim bolj splača inehaniidrati to delo (cam,bio, bark, lasso in pod, sta-oji). Sioei-pa intenzivno išocjo primemo mehanično sredstvo za lupljenje v gozdu. V tem poglesdn je itorej podobno kot pri nas. Prikolica traktorja za krSenje gozdov 307 Krojenje sortiinen.tcn' opravljajo v gOKdu, kadar gre za hlode, pri drcubnej-šem lesu pa na sikJadiSčlh. Vedno bolj spravljajo oda debla, iglavcev iz goada na ■■ikladisča. Ti> jim o'mogocajo ravninske teronslce razmere. Na ta na&n bolje izkoriščajo meha.ni&na sredstva, zJasti pri spravilu lesa. Zelo pomembno je izkoriščanje drobnega mateiriala iz čiščenj in redčenj, kjea- zaradi enodobnih gozdov naipade velik delež. Prav taiko je pom.ambno i^o-tiščanje vejevja (za tehnične rmmeane, za umel-ne lesne plošče in za drva) ter panjev (za destiiaoijoi in za diva). Pri tem ri-astaija seveda proiblem zbiranja m spn-avÜEL 2a ta namen uvajajo primarno, spapokijeno mchanizarijo ali pripomočke za vezanje, najkla.dianje in spravilo s traJttorji pa tudi 5. konji. Proučujejo tudi droblj.anje vej v gozdu, da bi poenostavili maniiptila.cijo in transport tega lesa. Krčenje panjev iprihaja vedno bolj v pošfcev tudi zaradi olajšanja mehaniziranega dela pri pogozdovanju poaek. Panje krčijo s primennimi mehaničnimi priključki na ti-aktorju pa tudi skupaj z idrevjem. Pri krčenju celih dTeves uporabljajo enoosno prikolico, iki jo prislonijo k drevesu, in k njej pv, ftozdno pravdo je dajalO' 10, drva je kupovalo 11; za osrtaJe ni podatkov. Kot posebnost je omeniti, da sta 2 goizdna posestnika v Jurfci vasi pjrodala 6 vozov drv. TiLipnija v Soteski je dobivala drva brezplačno iz gozda Pi-eloge, .Id je pi-ipadal domini ju Soteska. Med njenimi 14 pod.ložmki, od liaterih je 6 bilo v davčnem okraju Žužemberk, so. trije imeli manjše goadove, ki so dajali le vUiogradnižko kolje in steljo. Z di"vmi se je 8 podložmkov oskrbovalo v soseskinih in skupnih go.zdovjh, dva pi'oti dajiitvain v gozdovih tujih -dominijeiv, dva sta drva kupovala; za -dva ni podatkov. ?Jovomeški špital je dnra kupoval, ker ni imel gozdov. Od 27 podložnikov — nekaj v trebenjs-kem oltraju — je Ifi .imelo gozdne paj\:el&, toda nobeden ni drva dobivat iz svojega gozda. Vecirja jih je kupovaJa, 4 so drvarili proti dajatvam v lan^prcsäkem gozdu. Posestvo Soteska je imelo bukov gozd, ki se je raztezal od cerkve sv, Petra do Žabjeka (Sabiekhl. V njem je bila v glav.riem bui;ofvina za drva in le malo gradbenega lesa. Na vrhu je bilo nekaj hojevja, ki sa ga morali zaradi pom an j kam j a smreikovine čuvali koit /.aklad za domaiče potrebe. Ker so imeli podložruJd bt'^-plačno pravico do drv iji gradbenega lesa ter lesa za i"azsvetljavo Ln plotove, iz g07.da, da ga ne bi opustošili, niso firneH prodati letno za več ikcvt 4 goldinarje lesa. Nekaj deseUn podložnikov "tega do.minija je bilo v kočevskem, trebenjsikem in žužember-škem davčnem okraju M«d 187 ipodJozjiiid. je 72 imdo gozdne pajrcele^ ki so Ijile jiajvec grmlSta in «o dajale malo drv Le 34 gcspodarjev se je oski'bovalo v svojih gozdovih, 79 je drvaiilo br^nlačno v gozdovih domačega dominlja, 1 pri tujem domirJju, 66 je drva kupovalo; za druge podatki niso navedeni. Posestvo Stari grad je izkazalo 7 gozdov, 2 kot grmiSCa, Prevladov^o je bukwje V gozdovih se je posestvo oskrbovalo z drvmi in vinogradniškim koljem, drvarili pa so v njih tudi domači in tuji podložnlki. Gradben^a lesa posestvo' ni imelo, dobivalo ga je z velikimi stroSki fi Kočevskega ali u. StajersJte, Od 37 ,podiožn.iltov je 33 imelo gozdne parcale. V svojili gozdovih se je z drvmi oskrbovalo 10 podložnikov, drugi .so pridobivali le kolje in steljo Pri sedmih je navedeno, da so drvarili v gozdovih domačega domimja, največ v gozdu pod Trško goro, za ostale ni omemb o preslcrbi z lesom, Gozdovi posestva Graearjev tum niso bili pomembni, ker niso dajab di-uge koristi kot listje in vinograidniäko koljo. Pi-avico do drv je dominij imel v Gorjamcih. za kar je goifpositvti Kostanjevici dajal letno 5 memilcov ovsa in SVJ icrajcarja. Porabe lesa niso modložnjikov se je oskrbovalo iz -drvmi v gmajni, 4 proti dauatvam v gozdovih tujih daminijev, za astale jiL navedb. Poraba 77 pocMažnikov je znašala 355 vozov drv in IDO voaov drugega lesa (za agi-aje, orodje iLd.). Posestvo Pred malim mostom (isTeuhof) je imevlo mal hi'astov gozdifi; drva in drug potreben le® je kupovalo, ker ai imelo goztdne pravice. Med 22 podioznilvi je bilo 14 posestnikov gozdnih .parcel. Z drvmi: se je preskrbovalo v skupnih im soae-sEt.irtih gozdovih 8 podložnikov, B v laslinih gozdnih deležih, S je drva kupovalo. Posestvo Pagand. je intielo 2 gozda, 1 hrastov ia 1 bukov, Z lesom se je oskrbovalo v lastnih im v i-uperčvrstdh gozdovih, Podložaikov je bilo 105, med njimi 44 3 gozdovi. V lastnih gozdovih je dobivalo drva in s-teljo 29, v gmajnah 8, v gozdovih tujih gospostev, največ proti dajatvam, 27 podloAnikov Drva in steljo je kupovalo 41 gospodarjev. Neikateri so kupovali del potrebnega lesa, drugo potrebo so krili 7. drvarjenjem v gmajnah in lastnih gozdovih. Pri posestvu Prežek gozd nt izkazsm. Posestvo je imelo 31 ipodložnikov, 13 z gozdnimi parcelaimi. Bile so povečini manjše, ipo nekaj desetin kvadratnih sežnjev, in obrasčene z grmičevjem. PodloŽniki v Bučki, ki je bila v ksrSkem davčnem okraju, .^o imeli .po več goadni'h parcel z bukovjem, .';e(ni. in tja tudi s. hrastovjem, Z drvmi se Je 13 podložn-ikov oskrbovaJo v skupnih gozdovih, 4 debio v lastaih, delno so jih kupovali, 3 so jih kupovali v celoti, za, ostale ni omembe. Posestvo ZaJog je imeJo hrastov gozd Drganja sela ter grmišče Log pri Zalogu. Podložnikov je büo 43, med njimi 30 posestnikov gozdnih paa-cel, ki so pogosto nosile naziv >i-Del" ali »Pratje«, Di-va je kupofvalo 14 podložrikov, Ruperč vrhu je 1 dajal za drva marnik ovsa in kc(puina, dnigi so se oskrbovali za süo v svojih gozdnih deležih, kjer je raslo hrastovje, brezovje in leščevje. Podložniki so porabili 332 vozov drv, 115 vozov lesa. za plotove, 30 vozov gradbenega in 14 votzov ikolarskega in za. orodje prtmorneiga lesa. Bukov gozd posestva Roeek je segal od Zabjeka na meji Soteske do poljanskih vovt, Gradbeinega lesa v njem ini bilo, temveč le slab les za drva. Na vznožju hriba za gradiom je bilo za nujne domače potrebe vzgojenih nekaj smre-kovih dreves, Podložniki so se v gozdu brezplačno oskrbovali z lesom, Bilo jih je 57, med njimi je 20 imelo grmi^ča in steljmke. Po navedbah v rustlkalnih napovedih se je 33 podložnikov oskrbovalo brezplačno v gozdovih svojega dominija, drugi so drva kupovali. Posestvu Grm so pripaidali trije srednje veliki in trije inali gozdovi. V njih je 1'aslo hrastovje; jelk in smrek ni bilo. Les iz goodov so uporabljali za potrebna po-P^-avila jia .pristavi im za kozolce. Gradbeni in kolarski les, des.ke in skodle je posestvo kuipovalo. Od 126 podložsiikov je 118 imelo gozdove, ki so bili pogosto označeni kot grmiiča. Od drevja so omenjetoi aajveüki-at bukev, hrast, jelša, breza, Itoatainj in leska. Z drvmi se je oskrbovalo 54 podložnikov v svojih gozdnih deležih, S v gmajnah, 23 proti dajatvam v žužemberških goadovih, 42 je drva kupovalo. Posestvo Kamen je imelo 3 gc/jdove, ki so mu dajaM drva, les za plotove i-n orodje. Le trije od 41 podložnikov so bik posestniki gozdnih parcel, obrafičenih z raznim grmičevjem, kjer so se zalagali z drvmi. V gozdovih svojega doiminija je drvarllo 17 podlažnikov, morali so za to pravico dajati od kmetij 10 mernikov ovsa, 4 kaojujie in 16 jajc, "V gozdovih tujih dominijev (Rupearč vrh. Soteska, Žužemberk) je dobivalo drva 20 podložnikov proti daja.tvam (oves, kopu ni) ali tlaki (vožnja 3 voaov lesa) (Nadaljevanje bo sledilo) Dr. Vlado Valen č ič VSEBINA Gojenje in urejanje gozdov Uvajanje sodobnih me^od za ijitenaivno gojenje prirodnib goaciov, dr. ing. DuSan Mlinšek ........................ 1 Ponovni pojavi eksteamvnega gospodarjenja: v naših gotadovih, dr. iaig. Du- šaji Mlinšek.............................31 DLaamika višinske rasti buikve in jelke v pi-agozdn m Peckah, ing. Boštjan Anko..............................- 65 Trepetlika — gospodai-säto drevoi naSh gozdw, Martin Potočnik . 136 Izkušnje in uspehi desetletnica gojenja bukovih gozdov n«a Idrij^eni, ing. Frajijo K o r d i š .................. , , 150 Bukove rase in diferenc i aoi ja različkov glede nekaterih fizioloških in tehnoloških Lastnosti., ing. Miran Brinar .............. . 257 Umetno čiščenje vej, ing. Vladislav B el tram ..........389 Izkoriščanje gozdov Uporaiba načel in obra^^c&v za računanje optimalne gostote goBdnih prometnic, .prof. ing. Ivan K1 e m e n čd Č ... ...... 10 TraiktoT koiesnik ah gosemičar pri spravilu lesa, ing, Amei' Krivec . . . 13 Vibracijska bolezen pri delu z motornio Žago v gozdarstvu, dr. Manio Kocijančič ...... . . , ^ ^ , , ................162 Organizacija in ekonomika Odločilna vprašanja naišega gozdarstva, dr. ing. Otto E c k n\ ü 11 n er . , 74 Za skladen razvoj gozdarstva, lesne in ipaipirne iaidustrije, ing, Adoli Svetličic........................................82 O ekomcmskih merilih za določanje prajnerne intenzitete izkoriščainja g-ccdov, dr, ing, Rudolf Pipan....................193 Goždarstvo in e'konomska reforma, ing. Anton Knez ........206 Kadri Prof. ing. Franjo Sevnik — sedemdesetletnik, ing, Bogdan Žagar. . . 88 U\ra.janie pripravniškega staža za inženirje in, tehnike, ing, Franjo U rl e b 90 Dr, ing. RudoJf Pipan — sedemdesetletnik, prof. ing. Franjo Sevnik . . 230 Društvena dejavnost Drugo zvezno tekmovanje gozdnih delavcev sekačev, ing, Jurij Hočevar 4Ö Plesnum Zveze IT GLI Sloveiiije v Dolenjslah Toplicah, iing. Jaaiez Božič 106 Sklepi in priporočila posvetovanja o kadsrih v gozdarstvu ZIT GLI Slovenije 112 Plenum 2veze IT GLI Slovenije je ^lepal o finančnem poslovanju, ing, Janez Božič.................... ........166 Plavila Zveze IT GLI Slovmije . .........................24S Iz zgodovine našega gozdarstva Do-lenjS'ki gozdovi v tarezijanskem katastru, dr. Vlatflo Valenčič............... 61,117,181,254, 312 Gozdni in lesni delavci na Pohcwju. MLloS Mehora,.. .......232 Razno Po osemdesetih leöh hudourniške siužbe na Tirolskem, ing. Nikolaj M a r - janovič ........................... 33 Gozd in naša pokrajinüi ing. Milan Ciglar,,........... 129 Gozd v Alžiriji, ing. Tonči Deankovici . ......,..,.,.. 216 Gozdarstvo Polj^e, ziasti glede hä probleme mehanizacije, .prof. ing. Zdravko Turk ...... - .................290 Strokovno slovstvo UoJoCanje kakovosti goadnih sadik, ing. Lado S imon či č........49 O poznem dobu iz hrvaškega Posavja, ing. DuSan Robic................50 Jesenove rastižčne rase, ing. Miraiv Brinar............................51 Vpliv melioracije zemljišč na rast borovih gozdov, ing. Miran Brinar . . 52 O n-ekateirih čirdteljih, ki vplivajo na kakovoat smrekovega semenja, ing. Miran Brinar , , , ................. . , , . 53 Setev iglavcev med folijske ti-akove, ing. Sonja Horvat................54 Gozdnogojitvena in gospodarska pomembnost raaUk med smrekovima; genotipoma, ing. Miran Brinar .......................S5 Zavarovanje smrekovih sadik ipred velikim rjavim rilfikaijem, ing. Jože Mule j ..............................................56 Ohranitev drevesnih gob v zbirkah, Stana Hočevar . .................57 VpUv mdioracije tal na ginilobo. goadnega .drevjai, ing. Miran Brinar . . 57 Trarisport lesa v gorah s heükopteä'jem, ing. Jože Ude,,,..........S9 Iz švicarskega gozdarskega lista, dr. ing, Dušan M1 i n š e k, dr, ing, Ivam, Možina................ ...........60, 94 Knjiga o pticah, ing. Saša B 1 eiw ei s...........................93 Dvojna številka švicarskic gozdarske revije, posvečena jelki, ing Miran B r i n a r ...........................94 Iz münchensk-ega gOEdasrskega časopisa, dr. ing. Dužan M lin S ek .... 102 PreujkuSanje obstojnosti insekticidov. dr. ing, Jože Maček.......104 Katastrofalne škode od snega v avstrijskih gozdovih, mg. Saša B 1 ei we is 105 Gozdno drevje razkraja simazin, dr. ing. Jtše Maček .........105 Trepetlika in njeno sajenje, ing. Sonja Horvat...,.......163" Obogatitev slovstva o gojenju gozdov, ing. Mii'an Br in .ar..........169 Nova knjiga o urejanju gosMiov, ing. Vitomir Mikuleti£ . . . . 170 Priapev^ k boIjSemu poznavanju nažih bukovih gozdov, ing. Miran Brinar.............................171 Vlogaograje pri gojenju gozdov, ing, Franc G o di na. . ...... . , 174 O različnem vp'livu žveplovega dioksida na iglice dvoletnih križancev macesna, dr. ing. Jože Maček..... , . ...............176 Knjiga o gospodarskem načrtovanju gozdnih poti., prof. ing. Ivan Klein en či C ...........................17{l Domače strokovne revije, ing. Miran Brinar.........,.,. 177 Nova pota pri zatiranju gozdnih Škodljivcev, ing. Saiia Bleiweis . . . . 235 Kovofiitä s področja žlahtnjenja gozdnega drevja, ing. Mir.an Brinar , , 23 S Predpisi O gozdnih skladih v Sloveniji, Eirdl Gabrovšek.,......... 3S Odločba o jiogodOTariskih standardih s podTOqaltonserviranja lesa ... 124 Odločba o jugoslovanskih standardih za gozdno seme.......... 124 Odločba o dofpolnitvi jugoslovanskega stanidarda s področja izkoriščanja gozdov . .......... , , ......................125 Odredba o razglasitvi pragozda na DonaČki gori za naraivno znamenitost 125 Odločba o jugoslovan^ih standardih s področja vzgoje gozdov......126 126 127 127 128 123 IBJ 191 Odločba o jugoslovanskih standardih s področja izkoriščanja gozdov Odločba o jugoslovanskih s-tandardih za lesno embalažo ......... Odločba o jugoslovanskih standardih s področja preizkušanja lesa in plošč Odločba o jugo^ovanskih standardih za lesene železniške prag« ... Odločba o jugoslovanskih staj^dardih s področja preizkušanja lesa, in i vernih plošč ...................... . ^ v , . . ^ Odločba Vrhovnega sodišča SRS o pravici gozdarsko-lcmetäjske xadruge do žaganja hlodovine ... ............,.,,.., Odločba Vrhovnega sodišča SRS o obratovasaju žage venedjanke , , . . Avtorji Anko Boštjan . , Bel tram Vladislav Bleiweis Saša . . Brinar Miran < , Božič Janez . . . Ciglar Milan . . Deankovič Tonči Eckmüllner Oüa Gabrovgek Emil Cfodina. Franc . , 51 , 52 S3, 54, 57, 94, 169, 171, . . 65 .... 299 93, 105, 235 177, 236, 257 106, 166 129 . 216 7438 . 174. Kocijančič Mario...............................162 Kordiž Franjo............. . . , ...................150 Krivec Ame-r . , , . .................. . ...........18 Maček J-ože......................... 104, 168, 176 Marjanovič NUtolaj ..........................33 Mehara MUož.............................232 Mikuletič Vitomir...........................170 MHnšak Dušan.................... ... 1, 31, 60, 102 Možijna Ivan .............................................60 Mulej Jože.................. .......... . . , 56 Potočnik Maiidn.............................136 Pipan Rudolf .............................193 Robič Dušan . . .........................- , ÖO Sevnik Fran jo.............................230 Stanojevič Djordje.........................................18 Simončič Lado , , ............... ......., . , . 49 Svetldčič Adolf............................................................82 Turk Zdravko.............................299 Ude Josip ........................................59 Urleb Pranjo......................................90 Valančlč Vlado................... 61, 117, 181, 254, 312 ZIT GLI Slovemje.......................... 112, 246 2agar Bc^dan................................88