Uredništvo n upravništvo:
Kolodvorsko ulico Stov. 15.
Z urednikom ao more govoriti vnak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi ho ne vračajo.
Inserati:
Žontatopna potit-vmta i kr., pri večkratnem po-navijanji dajo bo
BOpUUt.
Ljubljan
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan. razen nedelj in praznikov ob S. viri zvečer.
za Ljubljano
v upravništvu:
za colo loto G gld., za pol lota 8 gld., za čotrt lota l gld. GO kr., na meaeo 50 kr., pošiljatov na dom volja mo-bočuo 9 kr. več.
Po pošti velja
za colo loto 10 gl., za pol lota 5 gld., za čotrtlota2gld. 60 kr. in za jodon moaco 85 kr.
V Ljubljani v ponedeljek, 2. marcija 1885.
Štev. 49.
Tečaj H.
Zakonodavstvo in delavski stan.
Vedno pogosteje in iz različnih delov sveta dohajala so nam v novejših časih poročila, kako so delavci vprli se svojim gospodarjem ter vstavili jim delo. Kaj je namen takim uporom, je znano. Da je delavski stan v marsikaterem oziru stan trpinov, se ne da tajiti, in čuditi se ni, da sem in tjži očitno pokaže svojo nezadovoljnost in da skuša svoje stanje zboljšati si. A taki upori koristili so delavcu le malo kedaj. Ako delal ni, tudi zaslužka ni imel, in brez zaslužka delavcu na dolgo časa ni shajati. Vsakako trpi pri tem tudi dotični podjetniki škodo, a dvojiti ni o tem, da bode vselej prej omagal delavec, ki mu manjka vsakdanjega kruha, nego podjetnik, ki disponuje morda čez milijone. Prej ali slej se delavec mora vkloniti, poprijeti mora zopet za delo, in sicer morda ne samo pod istimi, ampak cel6 pod slabejimi, žalostnejimi pogoji.
Da je nezadovoljnost njegova vsled tega še večja, da se ga polasti nekak srd, da mu grenkoba napolni srce svojemu gospodarji nasproti, ni čudno. Čuti se nesrečnega v svojem stanu, prepričan je, da se mu godi krivica, a niti upanja nima, da se to kekaj predrugači. Pomoči priti od drugje ne vidi, a sam si vsled lastne skušnje pomoči ne more. Premišljevanje o nesrečnem svojem položaji privede ga konečno do obupa. K temu pa pride še nekaj druzega. Hujskačev je dandanes vse polno. Ti pridejo in razlagajo malo izobraženemu delavcu nauke, o kojih ničvreduosti prepričati se, ni zmožen. Pridigujejo se mu lepodoneče fraze o enakopravnosti vseh stanov, povdarja se mu, da je razdelitev premoženja, kakor se dadanes na svetu nahaja, krivica, da se mora v rokah posameznikov nabrano in nakupičeno bogastvo med potrebniše enako-
Listek.
Strije France.
(Spisal II. d’ Al ton a. —h )
„Saj nisem mislila tako hudo, France France ne bodi hud!"
Te besede prišle so z rudečih šestnajstletnih usten, tako proseče in nežne; človek bi moral biti uže zelo trdovratnega srca in samosvojne glave, da bi ga ne bile omehčale In tak bil je France.
„Ti si me zasmehovala, ko se mi je spo' drsnilo in vsi plesalci so čuli in se mi smi-jali!“ dejal je. „Z Bogom, Anica!"
Odšel je. — Gledala je še nekaj časa za »jim, potem pa je jezno spestila roke, uda rila razjarjeno z nogo ob tla ter stresla po redno glavico.
Štiri tedne pozneje dobila je dežela iz seljencev jednega prebivalca več.
„Dragi brat France!
Ne vem sicer, če bodeš dobil to pismo, kajti do zdaj še nisi odgovoril na nobeno naše pismo; vender izpolniti hočem svojo dolžnost
merno razdeliti, da je vir vsega imetja prav za prav delo, da je tedaj ravno delavski stan oni, brez kojega pridobitve ni, in enake stvari. Take besede krivih prorokov zbudč različne misli v glavi delavca; povsod, kamor le pogleda, ne vidi druzega kot samo zatiranje, samo krivico. Zavid mu polni prsi, sovraštvo ga navdaja do vsacega, ki živi v boljih, v srečnejih razmerah. Da delo ni jedini faktor, jedini element pri produkciji, da bi delo brez kapitala, brez podjetniškega duha, bilo mrtvo, tega ne uvidi. In kaj je posledica vsemu temu? O tem poduč6 nas zavratni napadi z bodali in zločinski dinamitni atentati, ki pretresajo sedanji čas celo Evropo.
Da se temu nasproti mora nekaj ukreniti, je jasno. Država, ki skrbi za svoj obstanek, skrbeti mora pred vsem za red. Takiiu zločinom mora stopiti z vso eneržijo nasproti. Kedor zavratno mori, kedor s strelivom raz-deva, je hudodelec, njemu nasproti ne sme veljati milost. Postava mora se za take ljudi poostriti in brez milosti njim nasproti uporabljati se. Tega prepričanja je tudi naša država in iz tega prepričanja rodili so se tudi načrti dinamitne postave in zakona proti anarhistom. Vender vpraša se, li to uže zadostuje ? Je s strogostjo, s kojo naj se anarhizmu nasproti postopa, vse doseženo, je s tem za vselej strta glava anarhistični zalegi ? Preveč optimistični v tem oziru ne smemo biti. Da strogost sama ne doseže svojega smotra, o tem imamo v najnovejši zgodovini sosednih naših držav skušnje dovelj. Za nekaj časa omaga morda in se umakne večji moči, a me4 tem na tihem zbira svoje moči ter preži na ugoden čas, ko grozoviteje lahko zopet nastopi. Kaj je pomagalo Rusiji, da je brezobzirno postopala nihilistom nasproti, da jih je v celih četah pošiljala v ledeno Sibirijo, a ni ob enem skušala priti na sled temu, od kod vse to izvira? Socijalizem, ki je dandanašnji pokazal se v najnevarnejši svoji obliki, v podobi anarhizma, je bolezen, ki po-
ter ti poročati žalostno vžst, da je naša preljuba mati pred osmimi dnevi zatisnila na veke oči. Njena zadnja beseda bila je tvoje ime. Z Anico sem uže dve leti poroten. Prav srečno živiva vkup, a odkar je dobila malo Mimico, ni se še po polnem okrepila. Minica je danes jedno leto stara. Sestre Manice mož je tudi umrl in ni jej nič zapustil. Zdaj živi z Valentinom, kateri ima tudi uže pet let, na naši pristavi. Novega ne vem nič, pri nas se kaj malo dogodi, če tudi zdaj ne odgovoriš, ti ne bodem več pisal, saj tudi ne pišem prav lehko.	Tvoj	brat Janez. “
Tako glasilo se je pismo, katero je držal v rokah po solnci ogoreli delavec v kaliforn-skih roviščih. Tresle so se mu roke kakor listje trepetlike.
„Well, delajmo dalje!" mrmral je France sam za-se ter udarjal brzo s kladivem, da mu je tekel po čeli obili znoj.
Tri leta uže rije s kladivom in lopato po zlatih žilah kalifornskih.
Delal je neumorno, vztrajno; niso ga zapeljevala razveseljevanja njegovih drugov. Nje gova zabava je bilo delo — njegov govoi udarci kladiva.
trebuje radikalnega zdravila. Na eni strani dolžnost je države, da z vso strogostjo postopa zločincem nasproti, a na drugi strani gledati mora, da odstrani vse, kar bolezen modernega socijalizma rodi in goji.
Da je vir temu nezadovoljnost delavskega stanu, ki je le prevečkrat res opravičena, omenili smo uže zgoraj. Država tedaj, ki hoče modro postopati, kateri blagor vseh državljanov, naj si bodo katerega koli stanu, enako na srci leži, skrbela bode za to, da se vse odstrani, kar v delavcu nezadovoljnost budi, poslušala bo opravičene njegove težnje in ukrenila take naredbe, ki mu njegovo težavno stanje zlajšajo In na tej pravi poti je sedaj naša država. Ravno zadnji čas debatiralo se je v državnem zboru o postavah tikajočih se delavskega stanu, o kojih smo prepričani, da bode po vsi državi najugodneje vplivalo.
Mi bi ne imeli sicer nič reči zoper to, da bi se podjetniki s svojimi delavci sami sporazumeli, kako se ima zadnjim stanje zboljšati. Ako bi bili vsi podjetniki v tem oziru dovelj vestni, ne bilo bi treba nikakih postav. Da jih pa pri sedajnih razmerah potreba ni, kakor to nekateri trdijo, temu mi ne verjamemo. Kake da so razmere po mnogih tovarnah v našej državi, o tem pouči nas najnovejša preiskava o socijalnih razmerah po tovarnah v severovzhodnih krajih oeske dežele dr. J. Singerja. Iz podatkov, ki se na-hajejo v tej njegovi knjigi, razvidno je, kako malo da skrbč podjetniki za potrebe svojih delavcev. Ko je necega tovarnarja interpeloval, kaj da misli v tem oziru vse storiti, kako hoče stanje svojih delavcev vse zboljšati, odgovoril mu je: „Jaz storim, kar morem!" Da tak |odgovor ni posebne vrednosti, da delavci od tacega podjetnika nimajo mnogo pričakovati, je jasno. Bolje je tedaj, da podjetnik toliko stori za svoje delavce, kar mora. Zato smo mi za to, da tu država sama določi, kake dolžnosti ima podjetuik prevzeti svojim delavcem nasproti. Geslo „Laisser faire“ v tem oziru pri takih
Takd delal je še petnajst let — neprenehoma, molče, samotno.
Potem pa je podal se v banko v San Francisco ter dejal, naj mu zdaj izplača prihranjenih trideset tisoč goldinarjev.
„Ali se hočete peljati v prvem ali drugem razredu, gospod?" vprašali so ga pri blagaj-nici ladijskega društva v Novem Jorku.
»Medkrov!" je odgovoril. „Zadovoljeu sem tudi z med krovom!"
Medkrov je najcenejši razred, se v6 da
tudi najnepriležnejši.-------------
„Saj ga skoro ni mogoče spoznati!" dejali so ljudje v vasi, in žene so si še pripovedovale — „kdo bi si bil mislil, da more kdo pri onih divjakih postati tako lep.“
Resno, molčeč, pozdravil je vse, niti črtica ni oživila njegovega temnorujavega obraza, ko je čez osemnajst let zopet stopil čez domači prag.
„ Ravno ob pravem času prideš, moj brat France, z menoj gre h koncu. Odkar je umrla moja Minica, vidno ginjam. Mnogo si mi dobrote storil, ko si mi odstopil pristavo — ne včm, kaj bi so bilo zgodilo, če bi bil moral Minico tako pustiti, saj je še otrok s svojimi
razmerah, kakor vladajo dan denašnji še pri nas, ne more biti na svojem mestu!
Glavne tožbe delavcev obračajo se zoper prenizko plačilo, preveliko število delavskih ur, zoper delo po noči, kakor tudi zoper to, da delavec, kadar pride ob svojo moč, pride ob enem tudi ob svoj zaslužek. Kar se plačila tiče, segalo bi pač nekoliko predaleč, ako bi država tudi to urediti hotela. A v drugih ozirih naloga je države, da kaj ukrene. In to se ima pri nas tudi zgoditi. Kar se število delavnih ur in sploh delavskega časa tiče, o tem bodo se sprejela posebna določila v obrtno novelo, ki bo razen tega pa tudi o tem predpisovala, v kaki meri da se smejo po tovarnah otroci in ženske k delu puščati, ki tudi ni male važnosti za delavski stan. Razlogi, ki so jih nasprotniki teh postavnih določil navajali, so ničevi. Da bi obrtnija pod tem trpela, ni resnično. Pomisliti je treba, da delavec, ako dela na pr. 10 ur, namesto 12 ur vsak dan, ostane čilejih moči in da rezultat dela tedaj ni velik, naj dela 10 ali 12 ur.
Kar pa se tiče tega, da se delavcu zagotovi prihodnjost, da ne bo tudi tedaj brez vse pomoči in podpore, ako oboli, ali mu opešajo moči, ali če se ponesreči, za to skrbele bodo druge postave, postava o bolniških bla-gajnicah in o zavarovanji proti ponesrečenji. — Da bode stanje delavskega stanu potem, ko stopijo te postave v pravno moč, v vsakem obziru bolje in lepše, da v stiske ne bo več tako lahko prišel, kakor je bilo to dosedaj, je jasno. A to ga pa mora tudi s pogumom in z upom napolniti, to mu mora pregnati vse temne misli, ki so ga dosedej plašile in strašile pred negotovo prihodnostjo. Trdnega prepričanja smo tedaj, da bodo ravno te postave, ki imajo zboljšati stanje delavskega stanu, bolj še ko vsa strogost, prepodile anarhizem in enake pojave obupa.
Zasluga pa, da zagledajo za vso državo tako važne postave beli dan, pripada zopet le Taaffejevemu ministerstvu, naj ustavoverni časopisi tudi še tako naglašajo in poudarjajo, da v šestletni dobi svojega vladanja ni ničesa storilo, kar bi bilo državi na korist!
Kako mislita in govorita dva poštenjaka.
Pri debati o državnem proračunu, ki se sedaj vrši v državnem zboru, povzdignila sta med drugimi dva moža svoj glas, ki naj bi se nikjer v Avstriji ne preslišal, namreč Slovan Zeithammer, ob jednem odličen vodja češkega naroda, in Nemec Kathrein, zastopnik nemških Tirolcev. Mi podajamo njine govore le v odlomkih. Zeithammer omenil je med drugim sledeče levici nasproti.
„V začetku te dobe trdilo se je od one strani, da se bode stranka, kojo reprezentuje
šestnajstimi leti. „ Ali naj te imenujem njenim varuhom ?“
S! Tako govoril je brat, ko se mu je na obrazu uže videlo, da živi slednje ure.
Ganilo se je drugemu bratu nekaj v srci — naj li ugovarja?
Zakaj? Čemu? Saj sam ne ve.
»Anica!" govoril je tiho zhse, ko je prvikrat predenj stopila netjakinja, prava podoba svoje matere.
»Bodeš vsaj prevzel?" povprašuje zopet brat po kratkem molku. »V tvojem varstvu bode dete varno!“-----------
„Zaupaj v me, Minica. Tvoj oča me ni tja v en dan postavil tvojim varuhom."
To je bil izza pol leta najdaljši govor, katerega je govorila Minica s svojim varuhom.
S povešenimi očmi ga je poslušala. Potem podala mu je roko, s svojimi črnimi očmi pa ga je globoko pogledala, in z globoko odkritosrčnostjo mu je odgovorila: „Da, strijc France, jaz po polnem tebi zaupam, ne poznam na vsem svetu nikogar, kateremu bi mogla tako zaupati!"
„Well!“ dejal je varuh — „in Valentin? Saj ga imaš Yender rada?"
desnica, v kratkem na vse strani razpršila, ker je sestavljena iz samega protivja. Ta trditev se ni obistiuila. Ta stranka se je skozi celih šest let vselej pokazala kot j e dno stranko in kot večino. Kazalo se bode sicer morda na dogodke novejšega časa, ki so opoziciji provzročili toliko veselja ter navdali jo s tolikimi upi. Ali jaz mislim, da se ne motim, če trdim, da so ista načela, ltoje je desnica kot stranka v adresi z dne 8. oktobra 1879 proglasila, še vedno podlaga našega programa ki se ga cela desnica tudi danes še v bistvu drži. (Odobravanje na desni.) Bodi si, da v gospodarstvenik ali v drugih bistvenih stvareh nismo jediui. Vender levica bode se tudi v prihodnje prepričala — tega se za trdno nadejam — da smo vedno jedini, kadar se gre za to, da se tem načelom do zmage pomaga. (Dobro na desnici).
Da se uresničijo načela, izražena v Najvišjem prestolnem govoru in adrese z leta 1879, potem hrepeneli bodemo z vsemi našimi močmi, na to delali bomo s podporo vsake vlade, ki v bistvu ta načela pri p oz n a v a. Mi po dpi rali smo 1 oj al no to vlado, ker smo se prepričali, da se je trudila odstraniti škodo, ki je v preteklem času zadela posamezne dežele in narodnosti. Mi smo to vlado podpirali in pospeševali, ker smo videli, da se v bistvenih rečeh zlaga z onimi načeli, ki so izgovorjena v adresi z 1 eta 1879; ker smo videli, da se je resno trudila, to, kar se je v Najvišjem prestolnem govoru ob-jubilo, izvršiti. Mi ne bodemo je-njali vlade sedaj kot v prihodnje, naj se tu sem vrnemo uže v tej ali oni sestavi, opominati na njeno dolžnost gledč na jednako pravico in pravičnost vsem narodnostim nasproti, in mi smo prav radi priprav-jeni, tako vlado tudi v prihodnje še podpirati, dokler bode zavzeta za jednako pravico in za jednakoprav-nost vseh narodnostij in dežela, ter za razširjenje avtonomije. V tem zmislu končujem in prosim, da se preide v specijalno debato. Jaz končujem z nado, da gremo nasproti novi parlamentih dobi, in z upom, da bodo to novo parlamentno dobo spremljale ugodnejše auspicije." (Burno odobravanje in ploskanje na desni).
Tako Zeithammer. Poslanec dr. Kathrein pa je med drugim izgovoril sledeče pomenljive besede: »Jaz hočem na uže tolikrat stavljeno vprašanje, kedaj da se bodemo vender uže mi nemški konservativci združili z nemškimi iberalci, danes naravnost odgovoriti. Mi hočemo pred vsem močno in mogočno Avstrijo. A vir tej moči in mogočnosti vidimo le v tem, ako se ne prezirajo potrebe države (dobro, dobro, na desni), ako se spoštujejo pri-
»Ne včm — vender bi se ne omožila rada! In potem si tudi ti tako sam in tako zapuščen, dragi strijček!“ Potem pa je brzo cakor srna zapustila sobo.
»Ne more biti drugače, ona mora!" dejal je strijc.
»In dete bode potem tudi preskrbljeno. In jaz — jaz šel bodem zopet tjš, nazaj. Oj, da bi ne bil nje varuh, in za petdeset let mlajši!" — Slednje izgovoril je z nekakim vzdihljajem.
»Kaj se ona za to briga, če sem sam in zapuščen?" mrmral je — »ali si je njena mati kaj storila iz tega ? In ona je kakor Anica — menim, da še lepša!"----------
Oj, čemu to! — kakor bi se bil kaj otresel, stresni! se je, potem pa se je podal na dvorišče.
Valentin, zdaj uže tri in dvajsetletni mladenič umrše sestre, stopil mu je nasproti. Na rugem konci dvorišča zbežala je boječe deklica.
»Cerkovnikova Rezika?" vpraša France.
Valentin je pokimal ter zarudel v lice.
Strijc ga je ostro opazoval, potem pa mu je velel, naj stopi bliže.
dobljene pravice vseh, zlasti versko prepričanje innarodnostnepotrebe. (Dobroklici na desni.) Le premišljena in modra politika, ki z avtonomičnimi pravicami in svobodo deželh računa, le razumna, odkritosrčna politika spo razumljen ja, ki se brez aspiracij na raznarode-nje prijazno kaže historičnim indi-viduali tetam (burno odobravanje na desni)
—	to mora državo privesti do mira, kojega tako silno potrebuje in v kojem se bodo s sodelovanjem vseh faktorjev dosegle Jone socijalne in gospodarstvene reforme, ki se ne dado nič več odlašati, če hočemo, da si v temeljih omajana družba zopet opomore na noge. (Burno odobravanje na desni.) Pri teh pravnih nazorih in pri tem smotru smo mi Nemci planinskih dežel vselej pripravljeni zediniti se s Slovani (dobro! na desni), in ko so me moji volilci semkaj poslali, stopil sem v ta krog in tukaj dobil sem soborilce za prostost in pravico, soborilce za avtonomijo svoje domovine, in jaz sem tega prepričanja, da ima ravno večina te zbornice pravi avstrijski značaj. Nas vse veže čut skupnosti in svest, da zahteva skupna korist Avstrije in v tem okviru tudi korist naših dežela, da trdno stojimo skupaj ter je ob enem pogoj temu, da stojimo v boji zoper vse one, ki z zlorabo prostosti v nevarnost postavljajo prostost. Tudi nemški interesi so, vsled kojih mi nem ško k onser vativn i Tirolci zavzemamo to mesto v boji zoper moderni »nemški liberalizem", kakor ga je včeraj nek govornik imenoval. Kajti tudi nemške dežele zastopane so v tej večini, in moje prepričanje je, da so njih narodnostne koristi v popoinej varnosti. 'Nemškemu značaju ne pieti tu tolika nevarnost, kakor nekje drugje. (Dobro dobro! na desnici.) Kar se posebej nas Tirolcev tiče, smo se vselej pred vsem Avstrijce čutili in v tem patriotičnem čutu šteli smo si mi nemški Tirolci vselej v dolžnost, pomagati ne-nemškim narodom v boji za njihove jim v ustavi zagotovljene pravice in svobode. (Burno odobravanje na desni.)
Na tem stališči smo tudi danes še in tudi za naprej bomo se z avstrijskimi našimi brati Slovanirvkup borili za njih in našo pravice. (Živahno odobravanje na desnici.) S tega avstrijskega stališča tudi ne uvidim, zakaj naj bi mi bil avstrijski Nemec bliže, nego avstrijski Slovan. (Odobravanje na desnici.) Oba sta sinova iste domovine, oba sta udana z isto zvestobo veliki državi. Za to se tudi pravičnim zahte-tam nenemških dežel ne morem proti vi ti. (Odobravanje na desnici.) Saj to niso ituje, ampak avstrijske kronovine, kojih usoda je bila stoletja v najožji zvezi z usodo države.
Po	kratkem razgovoru	je	dejal strijc:
»Nečem te siliti, Valentin, a ti bi srečo z nogami teptal, če ne vzameš Minice in" .
»Je uže prav, strijc! Pogovori se ti ž njo. Saj včm, da nama želiš srečo", posegel mu je v besedo mladenič.
„Nu, meni je prav, če hoče strijc France s	silo.	A Valentin, jaz menim,	da	imaš ti
oko	za	cerkovnikovo Reziko.	Ali	ni	to res?"
povprašuje Minica.
»Kako naj bi mislil na	to,	če	je strijc
France proti temu," odgovori malodušno netjak.
S blesketajočimi očmi je stopila Minica predenj. Njene male roke oklenile so se njegove roke. Z žarečimi lici mu govori: »Sram te‘bodi, Valentin, ali si mož? Svoje dekle hočeš zapustiti, da bi živeti mogel samosvojim, in ti mi ponujaš roko v zakon, ker nimaš poguma stati na lastnih nogah. Sramuj se! Nu, zdaj ti hočem nekaj povedati. S teboj se nikakor ne poročim, in če bi me hotel strijc France posili omožiti, saj bi sam lažje to storil."
•— »Nu, da, to sem na skrivnem uže večkrat sarn opazil!“ začuje se nenadno net-jakov glas — »da imaš posebne oči za strijca!“
(Živahno odobravanje nadesui.) In jaz mislim: Kar podelim eni deželi za gospodar-stveni ali kulturelni razvitek, to je celi državi na korist. (Odobravanje na desni.) Mi vsi smo udje ene velike države; vsakemu naj bo dovoljeno, da na mestu, ki mu ga je odkazala zgodovina in druge razmere, skrbi za svoj napredek; zastava pa, pod kojo se zbiramo, ne sme v Avstriji biti druga, nego črno-žolta. (Živahno odobravanje na desni.) En o dušnemu sodelovanji vseh frakcij desnice ter vlade posrečilo se je, doseči v prejšnjih Časih nedosežni smoter, ozdraviti globoko zevajoče rane na državnem našem truplu, pomagati namreč na noge državnemu gospodarstvu."
To so besede zmernega in pravičnega Slovana ter zmernega in pravičnega Nemca. K njima naj gredo naši prenapeteži od slovenske, kakor od nemške strani in naj se uče od njiju politike, potem bode kmalu mir v deželi.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Danes nadaljuje se v državnem zboru debata o budgetu. Za specijalno debato oglasilo se je nad 130 glasov.
Hrvatski sabor sklical se bode v 9. dan aprila, da dovoli budget ter se posvetuje o nekaterih važnih gospodarstvenik zakonih. Finančni odsek prične svoje delovanje dne 26. t. m.
Koroški liberalci pripravljajo se uže za bodoče državnozborske volitve; a nimajo veliko nade do zmage, to sami priznavajo. Ose-bito se bojijo, da izgubijo mandat za kmetske občine Celovec-Velikovec, kajti tu je uže pri volitvah 1. 1879 narodni kandidat Einspieler propal samo z 12 glasovi manjšine. Dr. Luggin jadikoval je pred kratkim v „ Nemškem društvu v Celovci, da se bode dozdanja .iedinost koroških državnih poslancev razrušila, Ce se le jednemu slovenskemu kandidatu po-sreči, da prodere." Potem je gospod doktor razlagal, kako naj se uredi agitacija, da se med „izborne nemške koroške poslance" ne „urine" jeden zastopnik koroških Slovencev. Pričela se bode od obeh stranij živahna agitacija, vender upajo Slovenci, da zdaj zmagajo.
Tuje dežele.
Iz vatikanskih krogov se poroča: „Raz-mere med papežem in nemško vlado so izvrstne in da so tudi med Rimom in Bero-linom vršeča se pogajanja zakrita v temo, je vender pričakovati, da se bode dosegel ugoden vspeh, da se napeti položaj po polnem poravna."
—	MJanez, Janez!" In Minica položila Wu je roko na usta — „ne govori na glas. Nu, pa če hočeš ravno vedeti — da! — On se mi bolje dopada kakor vsi drugi mladeniči
v vasi, da-si vem, da me nikoli“   —
Zdaj prikaže se nenadno med vrati širo-kopleča oseba strijčeva.
Z radostjo opazuje zarudelo deklico, katera vpira v zadregi oči v tla.
„Well — govori dalje!" deje.
Minica ni govorila dalje.
»Valentin — ti smeš se poročiti z Reziko — jaz ti dam najemnino za Grčarico. Pojdi — in povej jej!“ je dejal strijc ter pomignil svojemu netjaku.
nMinica!" šepetal je potem strijc deklici v uho: „Minica — ti, ti bi me mogla rada imeti?"
„Moj Bog, da, saj te imam tako rada, tako rada!" odgovori goreče in malo v zadregi ter se krepko oklene s svojimi belimi rokami okolo njegovega vratu, svoje; vroče lice pa zakrije na njegovih prsih.
„Well!" deje strijc France — „v štirih tednih je ženitovanje!"
Belgijski kralj poslal je knezu Bismarcku pismo, v katerem mu izreka svojo zahvalo za obili trud in zasluge, katere si je pridobil za civilizacijo v Afriki s tem, da je sklical konferenco.
Znano je, da je angleška gorenja zbornica izrekla Gladstonovemu kabinetu nezaupnico zaradi politike v Sudanu, d61e n j a zbornica pa je ravno isti predlog zavrgla. Za vsak anglešk kabinet pa ima glasovanje dolenje zbornice mnogo večji, skoro jedino odločilni pomen, zatorej se zdaj mnogo vgib-lje, ali bode odstopil Gladstonov kabinet na nezaupnico gorenje zbornice, ali pa se bode držal bolj izreka d61enje zbornice, še obdržal vlado ter nadaljeval svojo politiko v Sudanu.
S sudanskega bojišča se poroča: Pred kratkim raznesla se je vest, da Mahdijeve čete naprej prodirajo; zdaj pa se je izkazalo, da se to godi le zaradi romanja na grQb njegovega očeta. On ima s seboj zelo mnogobrojno spremstvo, in ker se je to romanje pričelo takoj po padu Kartuma, govorilo se je takoj o novi operaciji Mahdijevi. Da pridejo Buller-jeve čete neovirano v zimska taborišča, ni dvojbe, in domneva se, da bode prodrl še do Gakdula, ko si nekoliko odpočijejo njegovi velbljodi.
Domače stvari.
Josip Pagiiaruzzi-Krilan. f
Iz solnčne Gorice nam brzojav poroča pre-žalostno vest, da je ondu dne 1. rnarcija po kratki bolezni plemenito dušo svojo izdihnil šestindvajsetletni gospod Josip Pagliaruzzi, pod imenom »K r i 1 a n “ vsemu književnemu občinstvu slovenskemu predobro znani nadarjeni pesnik slovenski. Pokojni jo bil sin lani umršoga velikega posestnika, c. kr. poštarja in bivšega deželnega poslanca Pagliaruzzija iz Koborida. Po vseh razredih najodličnejši dijak z vršil je Josip Pagliaruzzi gimnazijo 1. 1877. v Gorici in pravoslovne nauke na univerzi dunajski, kjer je lani z odliko jprebil prvo strogo preskušnjo, potem pa vstopil za praktikanta pri c. kr. okrožnem sodišči v Gorici.
A po smrti očetovi jo dal slovo sodn iški služb tor prevzel v ICoboridu gospodarstvo svojih posestev in z njimi tudi službo c. kr. poštarja koborid-skega. Nadarjen, plemenit, delaven značaj, skratka: v vsakem oziru iiz o r jjj—mia d miLž mogel bi bil pokojni, zlasti ker ga jo jjroča obdarila tudi s posvetnim premoženjem, mnogo koristiti domovini svoji, in ves slovenski narod po Goriškom je čislal Ih ljubil dozorevajočega dičnoga mladeniča, v katerem jo glodal bodočega zagovornika, učenika in Vodnika svojega.
Azdaj so uničene vse in lepe nado in uničen je z njimi t.iidi-Lep pesniški tjULe.nt, od katorega je bilo književnosti slovenski pričakovati še marsikaterega proizvoda. Dasi jo bil pokojni na gimnaziji v Gorici po vseh razrodih prvi dijak in v vseh predmetih izvrsten, vender so je uže v II. in III. razredu, kjer mu je bil učitelj slovenščine tedaj prof. Levec, posobno odlikoval v materinem jeziku svojom ter jo takrat polog pesnikov in pisateljev slovenskih pridno prebiral srbske narodne posmi. Javno so je prvič oglasil 1. 1878. v Stritarjovom „Zvonu" s svojimi lepimi, drobnimi, žalnimi, pesmicami.
Pozneje je v „Ljublj. Zvonu" priobčil vrsto prekrasnih romanec in balad katero so gpj^jo radi svojo dovršeno oblike, lepih idej in karakteristično diklicijo prišto^ti pravim biserom slovenskega nes-ništva. In da ni zložil nič Uruzega nego proEFasno" balado „Na bojišči", „Stara mati" in MSmrt carja Samuela", zaslužil bi si bil lovorov vonec mod pr\imi pesniki slovenskimi!
„Ložal na mrtvaškem odru
V	sobi temni mlad jo mož Sredi belih sveč brlečih,
Sredi lepih svožih rož."
Tako jo pokojni še pred tremi leti pol v jodni najlepših svojih balad. Danes te besode voljajo njemu! Prekratko je živel, da bi bila hvaležna
Slovenija ovila lovorjev venec okolo glave nadar-) /onemu pesniku svojemu, a s solznimi očmi in ža-C ■jostnim srcom mu ga jutri položi na hladni grobl(
— (Za rezervne častnike.) Državno vojno ministerstvo pozvalo jo one častnike v rezervi, kateri imajo učiteljsko sposobnost za srednje šole, so samskega stanu, so zmožni nemščine v pisavi in govoru ter še niso nameščeni kot stalni učitelji, da so izreko, če jih je volja vstopiti kot učitelji pri c. kr. vojaški realki.
— („Literarno-zabavni klub") imel jo minolo soboto svoj jour-fixe v hotelu „pri Maliči". Udeležba bila je izredno mnogobrojna. Gosp. Iv. T o uiii-č nadaljeval je čitanjo po učitelji Poharci v Tržiči sestavljonoga spisa o francoskem gospo-darenju na Kranjskem in o njih odhodu. Konečno dodal je še : „Kratkočasno berilo o Lomenčanih “ „Žegnanje prvo nedeljo po Angeljski nedelji," v katerem je drastično opisana velikanska pojedina na dan „žegnanja" tor „križi in težave" Lommi-čanov na ta dan, katere jim pr£abHica___pfliižitih „ Lpmenskih štriikl.ov Rrovzroča. Berilo vzbujalo jo mnogo smeha. Živahna zabava med članovi klubovimi trajala jo v pozno uro.
— (Slovonsko gledališče.) Včeraj zvečer predstavljala se je igra: „Zapravljivec", čarobni igrokaz v 3 dejanjih, spisal P. Eaimund, poslovenil Josip Ogrinec. Igra izvela se je po vsem dobro. So ve da je pri tem velika zasluga režiserjeva, da je mogel toliko oseb, katere še nikdar niso bile na odru, primerno privaditi. Izborno iz-veli so svojo ulogo g. Gorazd (Julij Blodvolj, zapravljivec) tor gospodičini Zvonarjeva in Vrtnikova. Odlikovali so se tudi g. Danilo, Štamcar, g. Slavko in gdč. Vrbančeva. Konečno moramo posebno pohvalno omenjati tudi izvrstnega komika g. Petriča. Kakor uže omenjeno izvele so se tudi druge manjše, stranske uloge po polnem povoljno. Pokazalo se je o tej priliki, da morejo naši igralci dobro izvesti tudi zelo težavne igre. Vspeh igre pomnožilo pa je še tudi lepo ubrano petje članov pevskega društva „Slavec", kateri so izvolili ta večer sodelovati.
— (Zabavni vlak v Velehrad-Prago.) Pred kratkim imel jo odbor za ta zabavni vlak sejo in sestavil je naslednji program: Dne 12ga avgusta t. 1. odpoljejo se vdeležonci tega vlaka iz Ljubljane; neknj časa pomudijo se na Dunaji, kjer priredijo slovenski pevci pevsk vočor. Z Dunaja odpeljejo se na Velehrad, kjer ostanejo jeden dan. Z Velehrada odpeljejo se čez Olomuc v Prago, kjer ostanejo dva dneva ter se vdoležijo predstav v narodnem gledališči. Zaradi znižane voznine pogovarja so odbor z dotičnimi železniškimi ravnateljstvi. Odbor namerava bajo tudi izdati v spomin tisočletnice sv. Metoda dvo tiskani poli obsežno knjižico, katero bode dičila podoba sv. Cirila, sv Metoda in Velehrada. Cena knjižici bode 10 kr.
— ( „ Lj ubljanskega Zvona") izšla je ravnokar št. 3., kakor prejšnji snopič, odlikuje se tudi ta po bogati, raznovrstni zanimljivi vsebini.	Osebito	pa bi si	usojali opozarjati	č.	čita-
telje	na	dve,	v 3.	snopiči se naliajoda spisa, In
sicer na J. S tri tari e v spis: -Pogovori I." in na dr. Sivoriev spis: »Vodnikov „Vršac". potloj na šo nokaj. Slavnostni govor „magistra Sulfurija Udrihoviča." V obeh spisih se s krepkobesedo nobiiaio zdai po ne_kat^lh -^i^ih^lllter ~ zanešoni .kmLjj|sy^	11 -	—
— („ V rtca št. 3. prinaša naslednjo za-nimljivo	vsebino:	Pri	zibeli. — Eošitev	iz	raz-
bojniške jame. — Upanje in obup. — Sneženi mož.	—	Pri	lilijo	s\.	Jožefa. — Kmet	in	pro-
rok. — Raznoterosti. — „ Vrtec" izhaja 1. dne vsakega meseca, in stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. Naročnina naj so pošilja na uredništvo „Vrtčovo", Mestni trg št. 23 v Ljubljani. Mi zopet prav toplo priporočamo v obilo naročevanje ta za našo mladino primerni in izvrstno uredovani list.
— (Moteor.) V soboto zvečer ob 11. uri 33 minut opazovali smo ob kameniških gorah krason svetlozolen meteor.
— (Na učiteljišči za babico) v Ljub Ijani vršile so so minuli potek in soboto, kakor
smo uže poročali, izpiti s slovouskim izpraševalnim jezikom. Predsedoval je vladni svetnik ravnatelj g', dr. vitez S t o c k 1, izpraševala pa sta vladni svetnik gosp. dr. Valenta in primarni zdravnik g. dr. vitoz Bloitvois. Izpite delalo je 12 učenk ( 11 iz Kranjske in 1 Istrauka); 3 so dostalo izpit „prav dobro", 7 „dobro“ in 2 „zadostno“. Danes prične se tečaj z uomškim učnim jezikom.
—	(Porotne sodbo v Novem Mostu) začele se bodo 2. maricja. — Zaporotniko so izžrebani naslednji gospodje: Anton Strajnar, Dolenje Ponikve; Janez Zamida, Mali Rigelj; Jožef; Mrhar, Dolenja vas; Janez Bukove, Mrzla Luža; Ignac Bregar, Znojile; Anton Gruden], Gornje Petje; Matija Križman, Ribnica; Matija Rohr-mann, Dobrovska vas; Gregor Mrhar, Prigorica; Josip Gerboc, Metlika; Fran Hočevar, Velike Lašče; Peter Jaklič; Valentin Krispar, Njivice; Gregor Mrhar, Prigorica; Jožof Gerbec, Metlika; Franc Hočevar, Velike Lašče; Peter Jaklič, Valentini Krispar, Njivice; Petor Bižal, Predgrad; Anton Strajner, Lukovek; Karol Schoner, Krško; Ignac Klemenčič, Kameni Potok; Jožef Podboj, Žuženpork; Ignac Strmec, Zidani most; Janez Plut, Ručetna vas; Andrej Zamida, Stari Log; Martin Trlep, Arčevco; Fran Kerin, Sv. Križ; Matija Lakner, Maverl; Jakob Babnik, Velika Loka; Florijan Tomič, Kočevje; Alois Rus, Veliko Češnjice; Fran Kulovec, Gorenje Žice; Jožef Strmolec, Vir; Edvard Hoffmanu, Kočevje; Karol Braune, Kočevje; Janez Brinskelle, Občica; Janez Brco, Kompolje; Matija Rom, Srednja vas; Janez Duler, RodiDjo; Matija Fink, Stojanski vrh. — Namestniki so sledeči gospodje: Anton Turk, Bršliu; Vincenc Anton Smola, Germ; Jožef Penca, Dolenje Mokropolje; Jožof Magolič, Rudolfove; Franc Potočar, Stara vas; Janez Galič, Ivanavas; Franc Jelenc, Bršliu; Franc Pinter, Kandija; Friderik Tandler, Rudolfovo.
—	(Pri okrožnem sodišči v Novom Mestu) se bodo od 2. marcija t. 1. počenši vršile sledečo porotne razprave: 2. marcija proti Smrku Antonu zaradi uboja; 3. in 4. marcija proti Oštirju Antonu zaradi umora; 5. marcija Ajsterju Janezu zaradi tožke tolosno poškodbe; 6. marcija proti Ulotu Ignaciju zaradi goljufije in 7. marcija proti Mucu Marku zaradi uboja.
cesarja telegram, v katerem se mu čestita ter se mu izreka priznanje za zasluge za domovino ter pohvalno omenja izvrstno njegovo delovanje ter izreka, da bi božja previdnost še dolgo ga ohranila domovini v korist.
Dunaj, 1. marcija. Odsek za pristoj bine naročil je poročevalcu, da predela pri-stojbinsko novelo v zmislu zborničnih sklepov; predelana novela naj se kolikor možno kmalu predloži odseku.
Budimpešta, 1. marcija. Tisza vzpreje je povodom svoje ministerske desetletnice iz sedemdeset peštanskih meščanov sestoječo de-putacijo, katera mu je izročila adreso.
Pariz, 1. marcija. Agence IJavas poroča iz Shanghaija: V Pekingu je razširjena včst, da so bili povabljeni vsi dostojanstveniki, naj izreko svoje mnenje, bi li bilo bolje, naprej se bojevati ali skleniti mir.
Washington, 1. marcija. Predvčeranjim pogorelo je tukaj prvo in največje ameriško gledališče. Človek se ni nobeden ponesrečil.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 3. marcija.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih..................83 • 60
>	>	»	»	srebru....................84'10
Zlata renta............................................108-15
5% avstr, renta....................................99'30
Delnice ndrodne banke................................ 867-	—
Kreditne delnice...................................... 307-50
London 10 lir sterling.................................124-20
20 frankovec............................................ 9-80
Cekini c. kr....................................... 5-81
100 drž. mark.........................................60	-45
Št. III. prinaša te spise:
1.) J. Stritar: Rod za rodom. Pesem. — 2.). J. Kržišnik: Ron-dčl. Pesem. —* 3.) Dr. Fr. Detela: Veliki grof. Zgodovinski roman.(Dalje.) — 3.) J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 22. Pod hruško. — 4.) J. Starč: Pisma iz Zagreba. X. — 5.) J. Stritar: Pogovori. I. — 7.) A. Funtek: Utopljeni zvon. Balada
—	8.) J. Cimperman: Osčhlo cvetje. Sonetje. — 8.) Fr. Wies-thaler: Slavni Slovenci. I. Dr. Jakob Zupan. — 10.) Dr. S iv or: Vodnikov «Vrš4c», potlej pa še nekaj. Slavnostni govor magistra SulfurijaUdrihoviča.—11.) Janko Kersnik:	Agitator.	Roman.
(Dalje.) — 12.) Književna poročila:	II. Dr. K. Štrekelj: Slo-
venska slovnica za srednje šole. (Dalje.) — 13.) Slovenski glasnik: Novo knjige slovenske. »Vita vitae meae!» Matica Slovenska. Jurčičevi zbrani spisi. Imenitna
 .———  knjiga. Slovenski slikar Jurij
Šubic. Slavo-deutsches und Slavoitalienisches. Die ost-lichen Alpenlander im Investiturstreite. Popravek. — 15.) Janko Kalin: Šah. — „Ljubljan8ki Zvon“ izhaja v mesečnih po 4 tiskovne pole včlike osmerke obsežnih zvezkih, ter stoji za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 16 kr.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 2.februvarija. Srečka zleta 1864 zadela je glavni dobitek št. 519 serije 52.
Budimpešta, 2. februvarija. Julij Ver-hovay obsojen je bil v polletno ječo in v petletno izgubo službe, Ljudovik Verhovny pa je bil obsojen v desetmesečni zapor in triletno izgubo službe; oba pa sta bila obsojena, da povrneta poneverjeno svoto.
Budimpešta, 2. februvarija. Povodom desetletnega ministrovanja dobil je Tisza od
Ti\j oi.
Dnč 28. f ebruvarija.
Pri Maliči: Martini, trgovec, iz Milana. — Kralovsky, trgovec, z Dunaja. — Felber, trgovec, z Dunaja.
— Schostoll, trg. potov., iz Trsta.
Pri Slonu: Nickel in Murmann, trg. potov., z Dunaja.
— Bronzin, zasebnik, iz Trsta. — Pintar, kaplan, iz Rateč.	r
Pri AvBtr. carji: Daglin, trg. potov., iz Laške. — Kratschmann, zasebnik, iz Dola.
TJmrli so:
D n 6 27. februvarija. Karel Schlechter, umi-rovljeni računski svčtnik, 75 L, Sv. Petra cesta št. 26, rak v goltancu. — Marija Jerič, delavska soproga, 77 1., Florijanske ulice št. 28, plučni emfizem. — Reza Aljančič, delavka, 701., Kravja dolina št. 11, očesni rak.
Dnč 28. febru v ar ija. Pavla Šuster, mizarjeva hči, 28 dni, Poljanska cesta št. 18.
Srečke
z dnč 28. februvarija. Trst:	57	18	75	87	49.
Linec:	9	87	85	64	52.
Upravništvo graščine mokriške
(pošta Jesenice ob Savi) prodaja:
1.) Krompir, najboljše vrste, kakor : Gryffcastle, imperator, magnum bonum 100 kilo .	. 8—12 gld.
2.) Smerekice, iz drevesnice, v butaricah, vsakovrstne velikosti, po..................10—-40 kr.
3.) Vrbice,salixviminalls,purpureaitd.lOOsadik 2gld. tudi take iz drevesnice za pletenje, 100 sadik 14 »
4.) Bukve (krvave), po........................1	»
Yucca gloriosa ali recurvata po . 60 kr. — 1 » Thuje, raznovrstne po . , . . 50 kr. — 1 » Lepotno grmičevje, 100 komadov po . . . 8 » 200 brčz, kolarski les.	(17)
iSE5aSH52!r2Sra5H5Bffar2SiSfBSHSi5B£rS5B5il£
Marsala-Florio
sicilijansko medicinično desertno vino, od slavnega profesorja dr. Mantegazze priporočen kot izborno krepčevalno sredstvo za rekonvalescente in vsled dolgotrajne bolezni opešane osebe, dalje tudi za slabotne žene in deca. V steklenicah po 1 gld. v	(107)	15—10
lekarni Piccoli v Ljubljani Dunajska cesta. sasFEsasasasasasasasisasasasEsasasasas;
Pri
Tržne cene.
V	Ljubljani, 28. februvarija.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 25 kr., domače 6 gld. 83 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 6 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 86 kr.; turšica 5 gld. 63 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 20 kr.; leča liektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 84 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2‘/a kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjini 64 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 50 kr., golob. 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 96 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 8 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld. 60 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
d d O	Čas opazovanja	Stanjo barometra v ram	Tompo- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
j 28. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738 19 735-57 734-43	0-6 7-6 1-0	jzpd. sl. j vzh. > zpd. »	d. js. jasno >	o-oo
O M	7. zjutraj	734-23	— 2-6	vzh. sl.	obl.	
F	2. pop.	733-65	5-6	»	»	0'00
v-i	9. zvečer :	734-05	2-4	>	d. js.	I 1
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
"V" I-ij-u.Tolja.n.i
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemškl. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dlmltz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranisk deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. uu Kr«
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarlijja. — Domovinoznanstvo za četrti razred sredniih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič-Mlošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II, Theil sammt Schlussel. 1 gld. 52 kr.
— Ivroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjlžnloa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
H. »	»	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obrodi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Maj ar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena. 40 kr.
Postave ln ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo.
1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld.
70 kr.	b
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 66 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlorn-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig v.Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.