C. C. postale. — Esce osni venerdì mattina.
»Novi list« izhaja vsak petek zjutraj. — Uredništvo in upra« va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni« ■ štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; te« lefon št. 39«08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 1. ure.
Posamezna Številka 30 stot., stare 50 stot
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 5.
V GORICI, PETEK 28. APRILA 1929^
LETO 9
Tedenski koledar.
26. april, petek:	Klet in Marcelin,
papeža. — 27. sobota: Peter Kanizij ; Peregrin; Cita, devica. — 28. nedelja: 4, povelikonočna. P avel o d Križa , sp o* znavavec. — 29. ponedeljek: Peter, mučenec. — 30. torek: Katarina Sten« ska, devica; Marijan, mučenec. — 1. maj, sreda: Filip in Jakob ml., apostola. — 2. četrtek: Atanazij, cerkveni učenik; Sekund, mučenec.
Dne 2. maja je zadnji krajec, vreme lepo.
Novice.
Lira nepremakljiva.
Vlada ne namerava pod nobenim pogojem spremeniti današnje vred« nosti lire. Množina papirnatega de« nar ja, ki kroži v državi, se bo iznova zmanjšala. S tem se pomnoži zlati zaklad, ki krije lirske bankovce.
Rojstvo Rima.
V nedeljo 21. aprila je cela država slovesno obhajala obletnico ustano« vitve rimskega mesta. Ta slovesnost se je še združila z naborom in poho« dom fašistovskih čet. Izšle so tudi po« sebne spominske znamke s podobo kralja, Julija Cezarja, cesarja Avgu« sta in z rimsko volkuljo.
Zopet zima.
Po gorkih in lepih dnevih prejšnje« ga tedna se je v nedeljo nebo poobla« čilo, v noči na ponedeljek so pa zaveli mrzli vetrovi, ki so prinesli tolmin« skim, trnovskim in notranjskim go« ram novo sneženo odejo, Brdom, Vi« pavski dolini, Notranjski, Krasu in Trstu z okolico pa burjo z dežjem in občutnim mrazom: ponedeljek je bil vprav zimski dan. V torek je mraz nekoliko popustil in je deloma deže« vaio. Nepričakovani mraz je škodo« val zlasti cvetočemu sadnemu drevju; tudi splošna rast se je zopet zavlekla.
Novi državni grb.
Zadnjo soboto je Uradni list objavil določbe glede novega državnega grba. Dozdaj je obstojal državni grb iz savojskega in fašistovskega grba, katera si videl na javnih poslopijh in na državni zastavi drugega poleg drugega. V novem državnem grbu sta pa oba ta dva grba združena v enega, in- sicer na ta način, da stoji v sredi na plavem polju savojski vladarski križ, ki ga podpirata z obeh strani dva fašistovska svežnja s sekiro.
Kmečka banka.
Vlada v Belgradu je osnovala Kmečko banko s kapitalom 300 mili« jonov dinarjev. Kapital je razdeljen na 600.000 delnic po 500 dinarjev. Banka ima namen pomagati majhnim posestnikom.
Protifašisti,
ki bivajo izven mej kraljevine, dajejo svojemu političnemu mišljenju večkrat duška z nasilstvi. Pred par dnevi se je zopet razpočila od protifašistov položena bomba, in sicer v glavnem mestu francoske afriške naselbine
v	Tunisu. V poslopju tamošnjega ge« nerabnega italijanskega konzula so neznani zlikovci položili bombo, ki se je razstrelila in napravila na spod« njih delih poslopja precejšnjo škodo. Človeških žrtev hvala Bogu ni bilo.
Še eno nasilje.
V	Bruslju, glavnem mestu Belgije, je 21. aprila večja skupina itali jan« skih protifašiistovskih izseljencev na« padla družbo fašistov, ki se je vra« cala od proslave ital. državnega praz« nika. Ranjenih je bilo 7 fašistov. To se je Zgodilo predpoldne, sredi javne ceste.
Ministrski svet.
V	ponedeljek so se zbrali ministri na posvet. Odobrili so več zakonskih načrtov, med temi načrt o raztegnit«
vi	vojaškega zakonika na nove po« krajine; postavo, ki prepoveduje, da bi odvetnik bil obenem tudi zasebni uradnik; zakon o notarjih v novih peki ajinah; posl vn. V' oprošča c. 1 j plačevanja šolskih' 'VistCjbin dijake višjih in srednjih šol iz obmejnih kraljev. Važne so potem tudi šolske do« ločbe. Določilo se je, naj se učitelji nastavljajo kolikor mogoče blizu do« mačega kraja.
Deželni odbor
za Goriško je bil te dni imenovan s kr. odlokom. Predsednik je dr. Va« lentin Pascoli, njegov namestnik inž. Silvan Baresi, odborniki:	dr. K a«
rol Venuti, dr. Boštjan Fonzari, od« vetnik Paghila in Ivan Marchi; na« mestnika odbornikov sta: inž. Guido Schiozzi in odvetnik Pavel Barbasetti. Goriška porota.
Pomladansko zasedanje goriške po« rote se prične 13. maja. Porotne ob« ravnave bo vodil kakor navadno zad« nja leta sodni svetnik Ferri. V raz« pravo bo prišlo več težkih zločinov, ki so v minulih moe-cjh pretresli na« šo deželo, med njuni najbrže dva očetomora.
Potres
so čutili v noči od pre teklega petka na soboto po več mestu; zgornje Italije. Za profesorja
na ljubljanski visoki šoli je imenovan dr. Andrej Gosar, večkratni minister za socialno skrb in eden prvih social« nih politikov.
Človekoljubje.
Slovita norveška pisateljica Sigrid Undset, ki je bila odlikovana z No« belovo nagrado, je večino te svote obrnila v prid bolnim otrokom.
Nova predsednika.
Predsednik senata bo bivši notna« nji minister in minister za prekmor«
; ske posesti Alojz Federzoni. Pred« j sednik poslanske zbornice postane pa : Ivan Giuriati, sedanji minister jav«
| nih del. S tem preideta tudi te dve ve« levažni državni mesti v roke odločnih fašistov.
Stroj in človek.
V Ameriki so 4 milijoni ljudi brez dela. Zakaj? Ker v obratih z moder« nitmi stroji proizvajajo veliko več kot prej in z dosti manjšim številom delavcev.
Za obč. načelnika v Krminu
je bil 18. t. m. imenovan gospod Aleks. Visca.
Za mir.
Pretekli ponedeljek so vsi škofje v Kanadi povabili vernike v cerkve k molitvi za mir. Čez 10.000 pridig za mirovni program Društva narodov so polušali Kanadci na ta dan. Podobno delo so izvršili tudi škofje vseh dru« gib veroizpovedi. — V Evropi se pa oborožujejo in drug na drugega huj* skajo.
Občinske -•! eie ostanejo.
31. marca je porekel rok do kale« rega je bilo predvidevana možnost za združevanje občin. Odslej naprej se občinske meje ne bodo več izpremi« njale.
Narava se maščuje!
Neka statistika trdi: Pri 10.000 živo rojenih otrocih je le 66 porodnic umr«
lo.	Torej niti en odstotek. Pri 819 po« skusih odstraniti plod, je bilo 359 smrtnih slučajev; celih 45 odstotkov. In še nekaj : v večini slučajev se je po« kazalo, da ni toliko strah pred neza« konskim materinstvom gnal mlade matere k temu zločinskemu posega« nju v naravne zakone, marveč udob« nost, strah pred otroškim jokom, predstoječa plesna sezona, bližnji iz« let, strah za lepoto itd.
Prehod
čez Predel je že mogoč tudi z avto« mobili.
Zadnja številka.
Hoteli smo ustaviti že današnjo št e: vilko vsem, ki še niso plačali naroča nine. Ker pa dobe nekateri precej pozno »Novi list« in ker mine skoraj teden dni, preden dobimo nakazani denar, pošiljamo še današnjo številko vsem bivšim naročnikom »Goriške Straže« in »Malega lista«.
Prihodnjo številko dobe samo tisti, ki bodo do četrtka dne 3. maja v redu z naročnino.	UPRAV A.
NOVI list y' J J '
1929
070(450.36=163.6)
Konec avstrijskih zakonov.
S 1. julijem t. L bodo raztegnjeni na nove pokrajine vsi zakoni starih italijanskih dežel. S tem dnem prene» ha j o torej brezizjemno poslednje av» strijske postave, ki so bile v naših krajih še v veljavi. Za izenačenje za» konov je bilo potrebno več ko celo desetletje.
Deljenje oblasti.
Prejšnjo sredo dop. je vladni načel» nik sprejel novoimenovane pokr. pol. tajnike. Ob tej priliki piše poslanec Polverelli, naj se tajniki zavedajo, da načelnik vlade zastopa naj višjo oblast v vladi in fašizmu. Njegov zastopnik v pokrajinah je prefekt. Kakor je glavni strankin tajnlik podložen načel» niku, tako morajo tudi pokrajinski tajniki biti pokorni prefektom.
Velika železniška nesreča.
Na železniški progi Pariz»Bruselj je v bližini postaje Hal, bi je oddaljena prilično 15 km od belgijskega glavne» ga mesta, zadel pariški brzovlak ob neki tovorni vlak. Posledice trčenja so bile silne in grozne. Več vagonov brzovlaka je bilo naravnost zmečka» nih, iz razvalin so pa potegnili 11 mrtvih in 15 težko ranjenih. Med potniki je bil tudi bivši italijanski fi» nančni minister grof Volpi, ki je pa ostal nepoškodovan.
Žalostna usoda.
V ljubljanski bolnišnici je umrl 26» letni delavec Milan Batistič, doma iz Podgore. Vso zimo je čakal pomladi, da bi ozdravel in kaj pomagal stari materi doma. N. p. v m.!
Slabe bukve.
Blizu Dunaja so vlovili roparsko tolpo samih mladih pobov od 12 do 16 let. Vodil jih je 14 leten mehaniški vajenec. Tolpa je imela svoj brlog v neki duplini. Od ondi je hodila na svoje nočne pohode. Ko je policija brlog preiskala, je našla vse polno slabih knjig. Vodja tolpe je priznal, da že od svojega osmega leta dalje ni imel drugačnega branja v roki. Zato je pa smrkavec tako daleč pri» vozil.
Kralj ob trugi svoje matere.
Kakor je znano, je nedavno umrla stara španska kraljica Marija Kri» stina, mati kralja Alfonza. Sedaj so vzbuknile na dan doslej še neznane reči. Ob smrti materini je Alfonz jo» kal kakor otrok; cele tedne so mu na licu brali, kako strašno ga je smrt po» trla. Kralj sam ie rekel, da »preživlja naj večjo krizo svojega življenja«. Kralj Alfonz je žiyel z materjo v naj» lepši slogi; le enkrat v življenju je ni slušal, namreč takrat, ko mu je leta 1923. odsvetovala, da bi izročil vlado samodržcu Primožu de Rivena. Mati kraljica se je diktaturi upirala, ven» dar je sin kralj ni slušal. Po starodav» ni navadi oblačijo mrliča domačini in tako je mater oblekel sam sin s 16» letno hčerko kraljično. Vso noč pred pogrebom je kralj v molitvi prečul ob trugi matere; balzamiranje in foto» graiiranje je prepovedal. Devet dni se je kralj zaprl v svoje prostore in čeprav ga je Primož Rivera vsak dan
skušal obiskati, ga kralj ni sprejel, j Po večerji se je vsa družina — kakor j vse leto. razen v toplih dneh — zbra» j la k molitvi rožnega venca, zjutraj pa ! je šel kralj na vse zgodaj k maši za» dušnici. Deveti dan je kralj ministra Primoža sprejel in mu razodel svojo željo, da bi v počastitev spomina ma» ter e proglasil pomiloščenje za politi» ke in oficirje, ki so povzročili zadnji punt zoper vlado. Primož pa mu je rekel: »Prav, veličanstvo, toda potem se odpovem.« To je kralja spet pre» strašilo. Tako je Primož spet gospo» dar položaja. Do kdaj, to je drugo vprašanje.
Moderna cerkev.
V	severnoameriškem mestu Cincin» nati bodo zgradili cerkev s petimi nadstropji. Spodaj bo dvorana, v pr» vem nadstropju cerkev, zgoraj pa sta» novanja za duhovnike.
Krepke družine.
V	Italiji je 11.407 družin z več kot desetimi otroci.
Novi zelenjadni trg v Gorici.
Nasproti sedanjem zelenjadnemu trgu gradi goriška mestna občina osrednjo stavbo s priključenimi 17 trgovinskimi lokali. Osrednja stavba bo služila za podrobno prodajo ze» lenjaye in sadja, v priključenih 17 trgovincah pa bodo pomeščene 4 trgovine mastnih izdelkov (klobas, slanine, gnjati, itd.), 3 mesnice, dve trgovini masla, sira, skute in drugih mlečnih izdelkov, en bar, ena toba» karna, ena trgovina svežih rib, ena trgovina kuretine in divjačine, ena trgovina merpnega blaga, ena mie» karna, ena trgovina testenin in ena cvetličarna. Trgovinice se otvorijo meseca maja.
Verska postava v Rusiji, katero je vlada te dni izdala, določa, da morajo biti vse verske družbe na policiji naznanjene. Lastnih cerkev ne smejo imeti; prostore za svoje molil» niče morajo najeti. S poukom ali z do» brodelnostjo se ne smejo baviti.
Ljudsko gibanje v Trstu.
L. 1928. je bilo v Trstu 3504 rojstev in 3579 smrti; vseh prebivalcev je bilo 253.981. Od 1. 1926. je padlo število rojstev za skoro 500, toda tudi število umrlih se je od 1. 1926. do 1. 1928. zni» žalo za preko 200 oseb. Od 1. 1926. se je število prebivalstva povišalo za več ko 2500 oseb; prirastek je dalo doseljevanje.
Kongres duhovnikov v Rimu.
Duhovniki častivci se opozarjajo na veliki kongres, ki se bo vršil letos v Rimu ob zlatomašniškem jubileju sv. očeta od 10. do 14. junija. Tega ro» manj a se vde ležijo tudi člani U. M. C. in duhovniki, pr ide lj eni vodstvu Ka» toliške akcije. Zborovanja se prične» jo v ponedeljek 10. junija ob 18. uri , pri sv. Janezu v Lateranu. Zadnji dan j — v petek 14, junija — bo sprejem | pri sv. očetu, Duhovniki, ki namera»
! vajo iti k temu kongresu, naj javijo svojo vdeležbo škofijskemu voditelju D. Č., in sicer do 10. maja t. 1. in naj istočasno pošljejo na račun 25 lir.
Voznina po železjnici bo znatno zni» Žana. Vsak dobi osebno izkaznico za vstop na katerisibodi železniški po» staji. Za hrano in stanovanje v Rimu so določeni 3 razredi. Za I. razred se plača 230 lir; za II. razred 175 lir; za III. razred 125 lir. Te svote je treba do 10. maja poslati škofijskemu vo» di tel ju. Kdor želi podrobnejših po» jasnil, naj se obme na škofijskega vo» ditelja.
Op.: Čč. gg. vdeleženci naj prinese» jo s seboj amikt in purifikatorij za sv. mašo.
Italijani v Švici,
Švicarsko prebivalstvo sestavljajo Nemci, Francozi in Italijani. Do leta 1910. se je prebivalstvo italijanske narodnosti množilo v enakem razmer» ju ko prebivalstvo ostalih dveh na» rodnosti, od leta 1910. se je pa začelo, tako poročajo italijanski listi, število Italijanov nepričakovano krčiti. Pri ljudskem štetju 1. 1920. se je število Nemcev dvignilo za 668 tisoč oseb, število Francozov za 190 tisoč, število Italijanov je pa padlo za 64 tisoč. Li» sti izražajo upanje, da bo ljudsko štetje 1. 1930. za Italijane ugodnejše, kakor je bilo 1. 1920., vendar pa pri» pominjajo, da je treba švicarskemu italij anstvu posvečati več pažnje, Na» p redek in porast Italijanov sta zlasti ogrožena od Nemcev, ki nakupujejo v italijanskih okrajih zemljišča in posestva.
Koliko avtomobilov ima Italija?
Avtomobil postaja v našem času zelo važno prometno sredstvo. Upo» rahljajo ga ne samo v trgovini, tem» več po potrebi tudi v vojaške name» ne. Na Francoskem kroži 1 milijon 200 tisoč avtomobilov, tako da pride na vsakih 35 prebivalcev eno vozilo. V Italiji je avtomobilov 230.000, torej na 190 ljudi po> en avto. Razlika med Francijo in Italijo je velika, kljub te» mu da je Italija v zadnjih letih moč» no napredovala ter pomnožila od le» ta 1923. do 1927. število avtomobilov za več ko stotisoč.
Za pogorelce.
Župni urad v Jelšanah se obrača na vsa usmiljena srca, da bi priskočila nesrečnim Pogorelcem iz Dolenj pri Jelšanah z darovi na pomoč. Darovi se pošiljajo na nastopni naslov: Žup» ni urad Jelšane, pokr. Reka (Elsane, prov. Fiume.)
Pogorelcem
v Dolenjah pri Jelšanah je naklonila »Tržaška posojilnica in hranilnica« 2000 lir podpore, za kar se ji pogo» relci najiskreneje zahvaljujejo.
Ukradeni konji.
V noči od sobote na nedeljo 21. t. m. so ukradli iz hleva kmeta Jakoba Zrimška (Velika Pristava, Št. Peter na Krasu) konje ruj ave barve, vredne 7000 lir. Kdor bi kaj vedel povedati na gornji naslov, dobi 500 lir nagrade.
Nikaka loterija,
ampak gotov dobitek je zlat prstan, ki ga dobi vsak zastonj, ako zbere 200 listkov, ki so priloženi vsem Vi kg težkim paketom jajčjih testenin P E» KATETE.
Kako je s politiko.
Kralj otvoril
novo zakonodajno dobo.
Kakor smo v »Novem listu« že na* povedali, je bila v soboto 20. t. m. v rimski zbornici slavnostna prva seja, na kateri je Vikt. Emanuel III. sprejel prisego novih poslancev in držal nato svoj prestolni govor. Za cerimonijo je vladalo v mestu veliko zanimanje, ker se je peljal kralj s spremstvom iz dvora v parlament v pozlačenih vozo* vih in ker se je ravnotako kraljica s svojim spremstvom podala k seji v posebnih kočijah, kar vzbuja vselej veliko radovednost in pozornost. Ka* kor navadno ob takih prilikah je bil Rim ves v zastavah, ulice so bile za* stražene od vojaštva v paradnih oblekah in fašistovske milice. Zname* nitost tokratne otvoritve nove zbor* niče postoji v tem, da je to prvi iz* ključno fašistovski parlament, v ka* terem ni zastopana razen vladajoče stranke nobena struja v državi. Fasi* zem in vlada, vlada in država so tako tesno spojeni, da je tudi kralj pri otvoritvi govoril »o fašistovski drža* vi, čisti in pristni italijanski tvorbi.« Kako se je fašizem tesno združil ne sa* mo z državo, ampak tudi z vladarsko hišo, se vidi v tem, da je izšel isti dan, ko je kralj otvarjal zbornico odlok o novem državnem grbu, katerega se* stavljata sedaj nerazdružno križ via* darske hiše Savojcev in fašistovski sveženj s sekiro.
Viktor Emanuelov govor.
Zato je vlada ukrenila, da je bila seja čim bolj svečana in sijajna. Na vhodu v parlament je Mussolini sam sprejel in pozdravil najprej kraljico, katero so nato odbrani senatorji in poslanci odpeljali v ložo za kraljev* ske gledavce, in četrt ure pozneje kralja. Viktorja Emanuela, kateremu je sledil prestolonaslednik in sedem savojskih princev, je Mussolini spre* mil v zbornico samo, kjer je bil po* stavljen prestol. Ko se je v dvorani prikazal kralj, so se dvignili vsi na noge in ga burno pozdravljali. Musso* lini je tedaj izgovoril sledeče besede: »Gospodje poslanci, kralj Vas vabi, da sedete.« Nato je načelnik vlade prečital besedilo prisege, ki jo mora položiti vsak poslanec kralju in ustav* nim postavam, in pozval imenoma vsakega poedinega poslanca, naj pri* seže.
Zatem je začel čitati kralj prestolni govor. Najprej je iskreno pozdravil sporazum med državo in sveto sto* lico, češ, da je s tem šele ustvarjeno ujedinjenje italijanske domovine, kajti odslej Italijani niso zdru* ženi »samo po ozemlju, temveč tudi v duhu.« Kralj se nadalje spominja »plebiscitarnih volitev od 24. marca, ki so dokazale, na kakšne široke in disciplinirane sile lahko računa fa* šistovska vlada.«
Fašistovska država.
Naloga nove zbornice, nadaljuje kralj, je, utrditi še bolj državno
oblast. Izvesti se mora reforma občin* skih in deželnih davščin. »Saj je na tem polju vlada s svojim strogim po* stopanjem itak napravila red, kjer je vladal prej nered in tako zvana samo* upravna upravnost.« Novi zakoni bodo započeto delo zaključili. Vlada danes ni več negotova in njeno delo* vanje je nepretrgano. Temu strnje* nemu delovanju vlade se imamo za* hvaliti, da smo vresničili »brez težkih homatij nov ustavni red fašistovske države: red, ki je čisto in originalno italijanski. V novi državi so opravi* čene potrebe in koristi množic delov* nega ljudstva neposredno zastopane in zaščitene. Moč in pravica sta ne* razdružljivi gesli za pametno vladanje narodov. Poljedelstvo, kateremu je vlada posvečala in morala posvečati čim dalje večjo pažnjo, se mora raz* viti do take stopnje, da bo lahko za* dostovalo potrebam dežele in odda* j alo vedno številnejše in mnogo vred* nejše pridelke v tujino.«
Glede socialnega skrbstva ima Ita* lija sicer že danes najbolj napredne naprave v korist delavskega sloja, vendar je treba to skrbstvo še bolj okrepiti; »saj stoji socialna politika fašistovske Italije brez dvoma nad socialno politiko vsake druge države.«
»Moja vlada je z marljivo skrblji* vostjo proučila vse zapletene in koč* Ijive naloge javnega šolstva. Mnogo nalog je že srečno rešila, druge bo v kratkem. Uspehi dosedanjega dela so tolikšni, da slutimo že zelo blizu dobo, ko bosta narodna kultura in vzgoja do življenskih globin obnovljeni.«
Krepka armada.
Nato je govoril Viktor Emanuel III. o ozdravljenju narodnega gospodar* stva in financ ter zatrdil, da ostane sedanja veljava lire nespremenjena. »Italijanov je bilo na polotoku 1. 1871. 27 milijonov, vsled naravne plodovi* tosti našega plemena jih je pa danes že 42 milijonov: ta plodovitost je naš ponos in naše bogastvo.« Najbolj so ploskali kralju poslanci, člani vlade in občinstvo, ko se je v svojem govoru spomnil 10 milijonov Italijanov, ki žive izven mej domovine. Ravno tako so žela burna odobravanja njegova izvajanja o oboroženih silah Italije. V teh poslednjih letih, je rekel kralj, se je vršilo mnogo posvetovanj za raz* orožitev. Politiki in izvedenci so se shajali, toda razorožitev je ostala le lepo upanje, kateremu »nasprotujejo nepretrgana oboroževanja na suhem, na morju in v zraku. Moja vlada je že izpovedala ital. stališče v vpraša* nju razorožitve, toda ker so vsi do* sedanji poskusi ostali brezuspešni, je dolžnost države poskrbeli pravočasno za obrambo domovine.« Vi, gospodje poslanci, boste sodelovali pri vseh ukrepih moje vlade, da bo celokup* nost naših oboroženih sil vedno učin* kovitejša. »Gre za gmotna sredstva, kajti duh je že pripravljen in ml a din* ske organizacije fašistovskega reži*
ma vzdržujejo in krepijo tega duha, naj pride, kar hoče.« Vse to ne izklju* čuje, ampak naravnost pospešuje od* kntosrčno politiko miru z inostran* stvom. Vlada bo z vsemi sredstvi skr* bela, da izvrši politiko poštenega in dejanskega prijateljstva z vsemi na* rodi, ki dejansko in pošteno prizna* vajo opravičene koristi Italije.
Za kraljev prestolni govor je vlada* lo veliko zanimanje tudi v inozemstvu, kar dokazuje že dejstvo, da so bile lože tujih diplomatov nabito polne.
Kraljev govor je trajal 20 minut. Ko ga je končal, se je kralj z dvornim spremstvom odpeljal, seja je bila za* kijučena in zbrani odličnjaki so se razšli. O tvor j ena je bila 28. zakono* oajna doba.
Diktatura v Španiji
Odkar niso iznajau slovenski listi, se je pripetil se en vazen pomičen uo* goucK, o Katerem moramo poučiti na* se Dravce. venerai rumo ue rtivera je poostril aiKtaturo m prepletel spansko državo s se strožjo policij*1 sko viaoo. rovod k temu je dal v prvi vrsti vojasKi upor, Ki je iz ormimi z8. jan. t. 1. med topničarji prvega polKa v mestu viuuau Keai. kolk z v o mimmi častniki na čeiu se je bil polastil vsen urzavmn omastev, že* leznic in orožmsKin postaj v mestu, ter pretrgal vse vezi z ostalimi deli države, istočasno bi se bua morala dvigniti pobuna tudi med topničar* skum pomi v nrugib večjih mestih Španije, kakor v barceiom, Sevilli, Vaienzi m drugod. Za sreuisče pun* tarskega gibanja je bno določeno me* sto Valenza, kjer se je 29. januarja iz* krcal iz trancoske lauje bivši ministr* ski preuseumk banchez Vuerra. la visokougleum pouu., je živel par let v političnem izgnanstvu v Parizu, je bil določen za političnega voditelja upora. Vojaško delo bi bil pa moral izvršiti mestm poveljnik v Vaienzi general Aguiliar, nekdanji vojni mi* mster. Da je skrbno pripravljeni na* črt vstaje tako hitro in žalostno pro* padel, so krivi revolucionarji sami. iz neznanih razlogov so splošni upor, ki je bil določen za 28. januarja za par dni preložili, a zabili to javiti San* chezu Guerra in polku v Ciudad Real. Tako se je zgodilo, da se je zastran omahljivosti m nemarnosti voditeljev vstaja odkrila, da so se vdeleženci umaknili in poskrili in je vlada imela dovolj časa, da je preprečila nevar* nost.
Novi izjemni ukrepi.
Primo di Rivera ni imel sicer ve* likih težav, da je zatrl ponesrečeni upor enega polka, toda druga in važ* nejša stvar je, zmagati in zatreti po vsej državi široko razpleteno gibanje. Pobuna v Ciudad Real je bila samo znak skrite bolezni, na kateri trpi ve* lik del španske armade in katero ozdraviš samo, če odpraviš njene vzroke. Še bolj se položaj zazdi ne* pristranskemu opazovalcu teman, ako premisli, da so se priključili upornim častnikom tudi politiki, ki imajo ve* lik vpliv na dvoru, med plemstvom in
s odstopiti. Španski samodržec ima namreč proti sebi ne samo delavstvo, | temveč velik del plemstva, najboga; i tejšo pokrajino države Katalonijo, v 1 poslednjem času si je osovražil visoke j šole in njih profesorje, kar dokazuje; | jo znane burne, večdnevne protivlad; ne demonstracije dijaštva. Tudi med meščanskimi sloji ne šteje mnogo pri; jateljev, saj je sam nedavno priznal, da je B/10 vsega španskega časopisja njemu nasprotno. Če si ta vojaški
diktator zaigra še zaupanje v arina; i di, na kaj naj se potem še opira? j Primo de Riyera se zaveda, da bo i moral iti. Dopisniku francoskega ča; J s opisa »Matina« je rekel: »V mesecu = marcu 1. 1931. mislim odložiti svoje j posle, če bom do tedaj še živ. V dveh letih bo prišla dežela zopet do svojih svoboščin.« Kakor pa vse kaže, ne bo Španija čakala do 1. 1931., da Primo de Rivera prostovoljno in mirno odstopi, temveč ga bo prej odslovila.
O leno v svet.
na Španskem sploh. Zato je Primo di Rivera silil h hitrim ukrepom. Kralj je podpisal par dni po ponesrečeni vstaji celo vrsto odlokov, s katerimi se izredna oblast vlade še povečuje. Med temi je mnogo sitnih, kakor n. pr. določba, da morajo vsi časniki Španije dati Vie prostora brezplačno na razpolago vladi. Drugi odlok je še hujši: edina od vlade priznana stran; ka, takozvana »Zveza rodoljubov«, ima odslej zakonito pravico vohati in iztikati po vsej državi za politično nevarnimi elementi, jih zapisovati v posebne knjige in ovajati policiji. Tako se je spremenila s kraljevskim ukazom Primo de Riverova stranka v vojsko policijskih vohunov, razkrop; ljenih kakor kobilice po solnčni Špan; ski. Da bi udaril puntarske častnike, je Primo de Rivera poslal v Ciudad Real izjemno vojaško sodišče, ki je zaprlo ali postrelilo najvidnejše upor; nike. Razen tega je pa izšel poseben kraljevski ukaz, ki določa v 1. členu nastopno: »Vsi aktivni častniki top; ničarji postanejo navadni meščani, zgube takoj svoje plače in ne smejo več nositi vojaške suknje.« Na ta na; čin je zgubilo 2000 topničarskih čast; nikov svoje službe. Drugi člen določa, da notranje ministrstvo lahko inter; nira vse sumljive topničarje. Tretji člen ukazuje, da morajo vse topni; čarske vojašnice v državi prevzeti častniki drugega orožja. Potem: top; ničarska akademija v Segoviji se za; pre, gojenci se pošljejo domov in jim je prepovedano zanaprej nositi vo; jaško suknjo.
Španska država je torej trenutno brez topničarstva. Reorganizacija top; ničarskih polkov se ima zvršiti do 1. junija t. 1. Sprejeti bodo nazaj samo oni, ki se bodo brezpogojno pokorili Primo de Riveri in mu prisegli zve; stobo.
Diktatura in vojaštvo.
Nezadovoljnost med vojaštvom, kakor jo je odkrila zadnja ponesre; čena vstaja, je za Primo de Rivero zelo nevarna stvar radi tega, ker se naslanja dariašnja španska vlada iz; ključno na vojaščino in ne more ra; čunati na podporo ostalega prebival; stva. V septembru 1923. se je posre; čilo Primožu de Rivera napraviti re; voltici j o in se polastiti vlade, ker so ga podpirali častniki. Pozneje se je de Rivera sicer skušal osamosvojiti od varuštva vojske in je izročil skoro polovico vodilnih uradnih mest v dr; žavi civilistom. Posledica je bila, da je s tem razdražil vojaštvo, a si ni pridobil Bog zna koliko pristašev med prebivalstvom. L. 1926. je hotel Primo de Rivera vkleniti najponos; nejši del armade: topničarje, a zanetil mesto tega med njimi prav resen upor, ki je mnogo škodoval ugledu španske vojske in države v tujem svetu. Sploh ima Primo de Rivera ne; srečne roke: skoro vsako leto mora zadušiti kako vojaško pobuno. To meče zelo slabo luč na njegovo samo; drštvo in množijo se glasovi, da bo Primo de Rivera moral v kratkem
Avstrijska vladna kriza
še vedno ni rešena. Po zapletenih, a končno vendarle uspešnih medstran; karskih pogajanjih se je med vladno večino, katero vodijo kršč. socialci, in med socialdemokratično opozicijo dosegel sporazum glede delovnega programa. Kršč. socialci so že pred; lagali novega zveznega kanclerja v osebi drja Enderja, dež. glavarja na Predarlskem. V zadnjem hipu je pa dr. Ender odklonil ponujano mu kanclerstvo, ker mu je žena smrtno obolela. Rešitev krize se je s tem zo; pet zavlekla. Po zadnjih poročilih bo izvoljen za zveznega kanclerja En; derjev sodelavec prof. Mittelberger, voditelj kršč. socialcev na Predarl; skem.
Jugoslavija in Madjarska.
Med Jugoslavijo in Madjarsko ne vlada posebno prijateljstvo. Spor ob; sega vprašanja, ki so velike načelne in politične važnosti. So pa tudi za; deve, ki povzročajo ribarije celo v vsakdanjem občevanju med dvema so; sedoma. Da se odpravijo vsaj te sit; nosti, se je med obema državama do; segel sporazum, da naj se vrši v Lu; zernu v Švici seja mednarodnega razsodišča.
Hrvatski begunec.
Na Bolgarsko je utekel bivši vodja hrvatskih federalistov dr. Ante Pave; lič. V Sofiji so pri njegovih govorih padle ostre besede na račun Jugosla; vije. Jugoslovani so v Sofiji vložili ugovor, da sme hrvatski politični be; gunec tako svobodno blatiti svojo do; movino.
Ogrski poslanci pridejo v Italijo.
Sredi meseca maja pride 50 vladnih ogrskih poslancev na obisk v Italijo. Vodil jih bo baron Cray, ki je legi; timistični politik, to se pravi pristaš odstavljenih Habsburžanov. Taki obiski imajo namen, utrditi še bolj zavezništvo med Ogri in Italijani.
Trockijeve težave.
Zadnjič smo poročali, da ima iz Ru; sije izgnani Trocki j mnogo težav pri j izbiri svojega novega bivališča. Po; ! ročali smo, da je zaprosil nemško j vlado, da mu dovoli naselitev v Nem; | čiji, kjer bi se rad zdravil. Nemška vlada je vzela njegovo prošnjo v pre; tres in ministrski svet je te dni o njej sklepal. Sklenil je, da ne more dovo; liti preganjanemu boljševiškemu vo; ditelju niti začasnega bivanja v Nem; čiji. Ta sklep je bil takoj javljen Trocki ju, ki biv* sedaj v Carigradu.
, Tudi norveška vlada je odbila Troc; kijevo prošnjo za naselitev na Nor; veškem. Vsled tega je stari boljše; viški vodja sklenil ostati začasno v Carigradu. Obljubil je, da se v turške notranje politične zadeve ne bo vme; šaval.
Konkordat
med sv. stolico in Jugoslavijo.
Vlada generala Petra Živkoviča se pripravlja, da začne z odposlanci pa; peževimi pogajanja za zaključitev konkordata. Jugoslovansko delegacijo bo vodil najbrž bivši minister za vere dr. Janjič. Po sklepu konkordata bo imenoval papež jugoslovanskega kar; dinaia. Pera Živkovič zahteva, naj se razgovori vrše v Belgradu in ne v Rimu.
Vodja ogrskih republikancev obsojen.
Na Ogrskem je takole: Kralja ni; majo, vendar smatrajo svojo državo za kraljevino in se odločno branijo republike. Predsednika države ime; nujejo kraljevega namestnika, čeprav kralja ne poznajo. Vodja republikam cev Beer je napisal v nekem fran; coskem listu dva članka, v katerih je zahteval odstranitev kraljevega na; mestnika in proglasitev ljudske re; publike, Radi teh člankov je bil Beer tožen in obsojen na 5 let težke ječe.
»Mali sporazum«,
tako se imenuje zveza med Češkoslo; vaško, Jugoslavijo in Rumunijo, ima parkrat na leto sestanke svojih zuna; njih ministrov, na katerih se državni; ki teh prijateljskih .držav razgovore o političnem položaju in določijo smer; niče za nadalnje delo. Kakor poroča; jo časopisi se bo prihodnje posveto; vanje Malega sporazuma začelo 20. j maja v Beogradu. Prvi dve seji se bosta vršili y tem mestu, tretja bo v j Zagrebu, četrta v Dalmaciji. Takoj po j političnih razgovorih naj bi se priče; j la posvetovanja o gospodarskih vpra; i šanjili, ki zadevajo vse tri države. Tako se glase prvi naprti.
Ljudstvo naj odloči.
Španski samodržec Primo De Rive; ra se je odločil, naj ljudsko glasova; nje odloči ali je Španija zadovoljna z njegovo vlado ali ne. Kako se bo izvr; šilo to ljudsko glasovanje, je neznano.
Prej priznanje, potem kupčije.
Moskovska vlada je odposlancem i angleških tovarnarjev izjavila, da ne more podpisati nikakega naročila iz Anglije, dokler se ne vzpostavijo di; plomatske zveze med Londonom in Moskvo.
O slovstvu In umetnosti.
»Luč«.
Poljudnoznanstveni zbornik, IV. Zbral Lavo Čermelj. Trst, 1929. Knji* ževna družina »Luč«. Tiskarna »Edinost« v Trstu. Str. 90.
Književna družina »Luč« je izdala že štiri zbornike poljudno pisanih člankov in razprav, v katerih se ob* ravnava j o razna aktualna vprašanja iz javnega življenja primorskih Slo* vencev. Poleg teh pa se pojasnjujejo važnejši dogodki v življenju vse dr* žave (n. pr.: Dr. Čok: Korporativni red. I. — Jurca: Parlamentarne preu* redbe, III). Ta smer je ohranjena tu* di v četrtem zborniku, Angelo Kuka* n ja razlaga postanek in sestavo Ve* likega fašistovskega sveta in razprav* lja o izenačenju zakonov. Lavo Čer* melj nadaljuje svoj »P ol i t i č n o *u p r a v * ni in sodni pregled Julijske Krajine«. France Bevk in Lavo Čermelj sta se* stavila zelo natančen pregled perio* dičnih slovenskih in hrvatskih nubli* kacij. Tak pregled je bil skrajno po* treben. France Bevk je objavil raz* pravico o knjižnih izdajah v 1. 1928. Tudi tak bibliografiičen pregled je za vsakogar, ki se hoče poučiti o stanju kulture kakega naroda, zelo potreben. Želeti je le, da bi se bibliografija iz* popolnila, kajti v Bevkovih pregledih manjka tu in tam kaka knjiga, kar pa je seveda pri današnjem stanju knjižnic več kot umljivo. Dodan je zemljevid Julijske Krajine, ki nam kaže politično*upravni in sodni polo* žaj, kakršen je bil 31. decembra 1928. — Treba je priznati, da ti zborniki vršijo važno kulturno nalogo.
a. k.
H. Sienkiewicz: Na polju slave.
Povest iz časa kralja Jana Sobieske* ga. Ljubljana, 1928. Založila Jugoislo* vanska knjigama. Str. 292. (Knjiga stane broš. 28 Din, vezana pa 40 D.)
Sienkiewicz je našemu ljudstvu do* bro znan pisatelj. Vsakdo je rad bral njegov veliki tr o delni roman:	»Z
ognjem in mečem — Potop — Mali
vitez«. Pričujoča povest je nekako nadaljevanje teh velikih zgodovinskih povesti. Snov je vzeta iz bojev zna* menitega poljskega kralja Jana So* biieskega s Turki. Škoda, da je Sien* kiewicz napisal samo prvo knjigo. Ti boji pa so samo zgodovinsko ozadje povesti. Glavno dejanje je zgodba dveh mladih ljudi, ki se po dolgotraj* nem iskanju, 'ki postane včasih celo tragično, srečno najdeta in poročita.
Povest je zelo lepa in jo toplo pri* poročamo. — Omeniti moramo, da pisava poljskih lastnih imen ni enot* na. Če je to bilo kolikor toliko opra* vidljivo v podlistku (povest je izha* j ala v »Slovencu«) je v knjigi nedo* pustno.
Cerkveno=glasbena literatura za mesec maj.
Cerkvenim zborom priporočamo sledeče zbirke Marijinih pesmi, ki jih ima v zalogi Katoliška knjigarna v G or ici :	v
1.	V. Vodopivec, Lavretanske lita* ni je štev. 4. Partitura stane 2 L, glas* ke za pevce 1 L (poštnina posebej). Predstoječa zbirka našega skladatelja se odlikuje kot prve tri po svoji me* lodijoznosti in lahkoti, tako da se bo namah prikupila našim zborom. Iz* med petih napevov sta dva ljudska (»Gospod usmili se nas« in »Sveta Marija«) lepo predelana za mešani zbor. Naravnost krasen je napev »Jagnje božje« s prelepim orgelskim spr emi j c van jem.
2.	V. Vodopivec, 12 Marijinih pe* ! srni (cena: L 6.—);
3.	A. Mav, Roži Mariji, 15 Mariji* i ni h pesmi (L 5.40);
4.	A. Mav, Vzdihi po Materi, 14 Marijinih pesmi (L 4.35) ;
5.	I. Laharnar, Šmarnice (8 pesmi) (L 5.75);
6.	I. Laharnar, 6 Marijinih pesmi .
(L 3.-);	'
Dr. ^van Tavčar:
Cvetje v jeseni.
(Dalje.)
Po končanem tem opravilu je iz* pregovorila Meta:
»Mati je dejala, da naj pride Janez domov.«
Ta Janez sem bil jaz.
»Čemu?«
»Mati pravi.«
»Ne grem!«
K menj se je nagnila in šepnila:
»Pa z mano pojdi! Ti nekaj po* kažem.«
»Ker je delavcev dosti, grem!«
Vstala sva, da bi odšla. To je o p a* ziti hlapec Danijel in je pričel naga* jati, kakor smo si svoj čas med seboj nagajali, če sta fantič in deklič, ko sta še v dolgih srajčicah okrog letala, j kazala si prijateljstvo. Danijel je tol*
kel po svojem šenastem stegnu ter kričal:
»Mož in žena, žlica masla, skupaj krave pasla.«
Kaj to1 maslo in ta krava pomenita, mi še danes ni jasno.
Meta se je ponosno ozrla proti hlapčetu ter siknila: »Svedra!«
Ta pa se je še vedno grohotal ter gonil svojo pesem o maslu in kravi.
»Torej kam?« sem vprašal.
»Pojdiva do Karlovšice « mi je od* govorila.
»Jera še živi.«
V vasi na Kalarjevem dvorišču je : stal osemletni K alar jev Lovriča. Na* i lito polne Mačice ga je bilo in meso : je kar viselo od njega. Prvi navihanec j je bil med vaškimi otročaji. Komaj je | ugledal Meto, se je glasno zasmejal i in še bolj glasno zakričal:
»Lisica! h oh a! lisica!«
Sedaj pa sem nekaj doživel. Dekle
7.	St. Premrl, Šmarnice (10 pesmi) (L 7.20);
8.	St. Premrl, 40 Marijinih pesmi iz prilog »Cerkv. glasbenika« (L 14.40);
9.	Sattner * Hochreiter, Planike, I. zv. (10 Mar. pesmi) (L 7.20);
10.	Sattner * Hochreiter, Planike, II. zv. (14 Mar. pesmi) (partitura in vse glaske L 21.60);
11.	A. Jobst, 9 Marijinih pesmi (L 4.35);
12.	Hribar * Premrl, Slava Brezma* dežni, III. izdaja (L 8.—);
13.	Deschermeier, 4 Marijine pesmi (L 5.40);
14.	J. Kdkošar. Zdrava Marija, 33 Mar. pesmi za 3 ženske glasove (L 4).
Nemški glas o slovenskem umetniku.
Znana in močno razširjena berlin* ska revija »V elhagen & Klassings Monatshefte« je prinesla v zadnji aprilovi številki kot umetniško pri* logo v večbarvnem tisku Toneta K ra* lja »Slovensko svatbo« (last prof. Resa), ki je doslej brezdvomno naj* zrelejše delo našega umetnika. K sliki piše revija sledeče:	»Z Antonom
Kraljem predstavljamo našim brav* cera enega najpomembnejših sloven* skih slikarjev naše dobe. Anton Kralj je znal ‘dati ekspresionizmu, ki ga je tudi v njegovi domovini umelo le malo ljudi, domač, samoroden značaj. Nje* gova »Slovenska svatba« deluje s sredstvi kubistične in primitivne umetnosti a nad to odrazno obliko j zmaga jasna vsebina: te postave živč in predvsem: vesele so!« — Dejstvo, da je ugledna nemška revija izbrala izmed ogromne evropske produkcije tudi Kraljevo delo, je dovolj glasna priča o njega umetnostni vrednosti, ki ga odlikuje pred vsemi drugimi. »Slovenska svatba« je žela priznanje že na umetniških razstavah na Du* naju, v Pragi in Berlinu in lani tudi na Mednarodni razstavi v Benetkah. Tako prodira., počasi a gotovo, prizna* nje slov. mlade umetnosti v tujino. Ali jo znamo dovolj ceniti doma?
se je pretreslo in sapa je kar zapiska* la iz nje. Bliskoma je bila z roko pri zemlji ter dvignila kamen, kakor ji je ravno prišel pod prste.
Lovriča jo je poizkušal hitro odku* riti, ali bilo je že prepozno. Meta je z veliko spretnostjo zavihtela svoj kamen ter zadela Lovrico zadaj v tarčico, da je lomil roke ter z največ* jim tuljenjem zbežal k materi v vežo.
Položaj mi je bil jasen. V vsem na* šem pogorju ga ni bilo človeka, da bi se mu ne bilo pride!o kako smešil* no ime. Radi lepih, svetlih las je bila Presečnikova Meta »lisica«. In te »li* sice« se ni mogla otresti, ker je j a v* n ost opažala, da jo spravlja v največ* jo jezo.
Hotel sem ji dati nekaj očetovske* ga pouka:
»Kaj pa vendar počenjaš? Ali je kaj takega spodobno za žensko?«
Šlo ji je na jok:
»Morem kaj, če imam te grde lase?«
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz tržaške okolice.
Prosek. — Reči moramo, da nismo imeli v naši cerkvi tako lepega petja kot zdaj. Č. g. Križman je ves vnet za to. Sam zlaga in sam uči. Tako- petje kar kliče in vabi v cerkev. Podprimo našega g. župnika, da bo naš zbor še drugim cerkvam za zgled!
Ricmanje. — Tudi pri nas sili vse čez ocean. Nam bo kar delovnih mo* či zmanjkalo. — Naša občinska pota so lepo preurejena. Zato smo prav hvaležni obč. upravi. Naša godba nam tudi včasih zasvira; še bolj pa moramo pohvaliti pevski zbor pod vodstvom g. Švare. — Novi župnik č. g. Kranjec, ki je med nami od ad* venta, se je pri vseh že močno pri* ljubil.
Mačkovi je. — Čudno se nam zdi, da se iz naše vasi nihče ne oglasi. Nekdaj smo imeli kar tri dopisnike, ki so se med seboj prekljali, da je bilo veselje. Prav pogosto jo je pri* mahal v vas tudi Pepo brez doma. — Mraz je napravil tudi pri nas mnogo škode na trtah in oljkah; fige so vse pomrle.
Boljunec. — Pri nas je dosti ljudi brez posla. Nekaj dela je bilo na ce* sti. Občina je popravljala poti in de* želna uprava je dala napeljati cesto proti Trstu. Zdaj bo cesta boljša, kakor je bila pod občinsko- upravo. Hrib sv. Mihaela smo pogozdili. Tudi pri tem delu je bilo nekaj zaslužka. Zdaj bo tudi na polju kdo dobil delo. Trd je domač kruh, a zmeraj boljši kakor ameriški.
Samotorca. — Enkrat pred zimo smo sklenili razširiti in popraviti na* šo pot do cerkve svetega Urha. Na spodbudo županstva, ki je obljubilo pomoč, smo že odmerili z belimi kamni, kod naj cesta gre. Nekateri gospodarji so že prostovoljno ponu* dili svet in še robote. Še danes pa ni* smo začeli. Škoda, Če bi vse to za* spalo.
Kontovelj. — V ponedeljek se je Jo* žef Ferfolja vrnil z dela v Trstu. Po večerji je šel na kozarec vina v go* stilno, kjer se je nekoliko zakasnil. Ko je legel v posteljo, ga je popadla huda težava in v nekaj minutah je iz* dihnil. Uboga žena! Pustil jo je samo s šestimi otroci! — Kako bo z letino, še ne vemo. Lahko pa že zdaj rečemo, da ne bo dosegla več kakor polovico lanske. Radi mraza je vse zakasnelo. Stare trte so vse pomrznile in celo nizko pri morju. Fig ne bo nič.
Z Notranjske.
Slavina. — Po solnčnih delih deže* le krompir že bode iz zemlje, pri nas ga pa šele začenjamo saditi, ker sta nas sneg in mraz talko dolgo zadrže* vala. Naša vas slovi že od nekdaj ra* di dobrega brinjevca. Letos bomo z njim zaslužili le malo ali pa nič, ker je bilo brinje slabo in ker je pr isto j* bina za kuhanje žganja zelo visoka. Za 24 ur moramo plačati od malega kotliča, ki drži 25—30 litrov, po 500 lir dača.	•
Studeno. — Kako nepričakovano smo te dobili. »Novi list«. S pomlad* jo, žal tako muhasto, si tudi ti potr* kal pri nas. — Pretekli teden je umrl pri nas spretni in daleč okoli znani mizar Ivan Lenarčič. Zapušča ženo in dva otročiča.
Iz Istre.
Dekani. — Citali smo v »Novem listu« dopis iz Dekanov. Prav je, da je pohvaljen pevovodja. Saj je v zbo* ru dosti ljudi, ki dosti žrtvujejo. Gr* do pa je, da pri blagoslovu pojejo skoraj sama dekleta. Odobravamo prepoved č. g. župnika, naj ne ho* di j o dekleta v taki noši v cerkev, kot se je to zgodilo na veliko noč. — Od hude burje oškodovanim posestni* kom je hvalevredno priskočila na po* moč posojilnica. Tudi razna semena ! preskrbuje. Prav!
Še vedno sem ji hotel biti oče:
»Povej mi, Meta, kdaj je naš Blegaš najlepši? Ali ne tedaj, kadar ga ob* jema ju trn j a zarja? In kdaj se ti Sta* ri vrh najbolj dopade? Ali ne tedaj, če okrog in okrog njega žari večerna zora? Ti pa se huduješ, da si prinesla s seboj na svet zarjo, ki ti noč in dan obseva obraz! Ali sedaj vidiš, kako si nespametna?«
Takrat sva se spustila s pota nizdol na senožeti, katere se po bregovih spuščajo do Karlovške doline. Po teh senožetih sva hodila že pred petimi leti in že tedaj sta jih oklenili najini srci.
Takoi pod Jelovim brdo-m izvira Karlovšica v precej mogočnem tolmu* nu. V nji se zrcalijo jeseni in nekaj drobnih mecesnov. ker je čista kakor kristal. Nato pa šumi po bregu, na* pravlja majhne šumeče slapove, ki se zopet nabero v tolmune, dokler ni med šumom in penami dosežen glo* boki dol. Bo vseh tolmunih p* šivi
množica črno*zelenih postrvi, da vo* da kar zatemni, kadar pred tabo švig* 1 ne j o pod skalnati rob.	|
Dolgo je molčala; končno pa je le ponižno izpregovorila:
»Ne bom se več jezila!«
Prišla sva do naj večjega tolmuna, ki je tičal nekako v sredi bregovja. Obdajalo ga je gosto jelšie in to gr* movje je ustvarjalo nekako Ion o. V to lopo sva se podala ter sedla na mehko travo. Sedela sva v senci, a tolmun sam so obsevali solnčni žarki. Na suhi veji nad vodo je čepel debe* loglavec, sivi kačji pastir. Gorkota je prebudila iz spanja belega večernega metuljčka — mi gorjanci bi rekli »motoviljčka« — ki je tičal pod žele* nim listom. Hotel je poizkusiti svoje zaspane moči in vzdignil se je v topli zrak. Ali deb-eloglavec je prežal in takoj ga je pograbil, da so se bele pe= roti v koscih usule od drobnega mu« Česnika. Nato Je ropar ? oekuheeim
Umrl je 15. t. m. Ivan Grižon, ki za» pušča še dva nedorasla sinova.
Brezovica pri Materiji. — Kaj jim vse prav pride! V Tabru pri Brezovi* ci so' tatovi odrezali in odnesli vrvi od zvonov. Jermen so pa vrgli na tla. V Hotični so pa kar cel zvon odnesli.
Kubed. — Naša cerkev je lepo po* slikana in tudi prostorna. Vendar se tistim, ki med mašo zunaj stoje in še med povzdigovanjem tobak kade, zdi nemara pretesna. — Naše pokopališče je zanemarjeno; potrebno je dobiti oskrbnika. Tudi zvonik čaka še vedno na popravo.
Hvala Bogu, da je prišlo zadnje dni nekoliko dežja, sicer bi naše njive še bolj žalostno izgledale.
Iz Jelšanske občine. — Ker se od povsod oglašajo v dragem nam »No* vem listu«, naj še mi eno povemo. Ali naj tožimo čez slabe čase? V marši* kateri hiši ni ne za sol in ne za po* lento, a plešemo pa le! Pri nas v Lap* janah imamo vsako prvo nedeljo v mesecu ples — v pustu in postu. Pa tudi sosedni Jelšanci so pridni za ples. Predzadnjo nedeljo so imeli kar dva plesa v vasi, doma in pri Mokar* ju. Mi se ne čudimo mladini, ker ta še noče spoznati resnosti časa. Čudi* mo se pa, čemu dovoljenja za plese? Lire, ki gredo za ples, bi drugače šle za polento! Možje, zganite se, pa za* htevajte več obzira do svojih žepov! — Na postaji se sedaj mnogo dela. Hvala Bogu, da je zaposlenih dosti domačinov! —Zima nas je pa držala! Do 23 stopinj mraza smo imeli. Pol* no žita in drevja je pomrznilo.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Novi grobovi. — V torek 9. t. m. sta v tukajšnji bolnišnici umrla 63*letni Franc Bezeljak, načelnik ga* silnega društva v Črnem vrhu in 16* letna Marija Jež, hčerka rudniške vdove. — V soboto 13. t. m. je na Brusovšu umrla 71*letna vdova Apo* lonija Seljak. — V nedeljo 14. pa v Čekovniku Ivan Mohorič. Pokopali so
trupelcem suhotno odfrčal, da si je ' drugod v miru napravil obed.
| »Jč ga!« je vzkliknila Meta. Bele ; pereti so padale v vodo, kjer se je takoj začulo posebno- pljuskanje. »Je* ra se oglaša.«
Pristopila je k vodi ter nalahko dvignila roko. Jaz pa sem moral osta* ti na svojem mestu. Od tam sem vi* del, kako je izpod skale, okrog katere so se nabirale pene, priplavala velika postrv, katera je hlastnila po belih koscih po vodi.
»Bila je »Jera«, ki sva jo- že pred petimi leti spoznala.
Prišel je ukaz: »Kobilice lovi!«
Človekoljubno je še dostavila: »Pa steri glavice, da ne trpe preveč!«
In ljubljanski kavalir se je plazil po bregu ter pokorno lovil brzosko-ke ko* bilice. Tri sem jim glavice, tako da sem imel v hipu rumene prste na ro< ki. Z otrokom sem postal otrok, pri* rodi sem slonel v naročju, ž njo di*
ga v torek v Idriji. N. v m. p.! — Le* tos je umrljivost v Idriji znatno več* ja kot zadnja leta. Imeli smo že 30 pogrebov.
Bolezen. — Zadnje dni je v Idri* ji nenavadno veliko ljudi bolnih na influenci. To je pač posledica strašne zime. Vse polno je družin, ki imajo po več bolnikov.
Važno. — Prihaja čas, ko se pri* čenja z delom pri raznih javnih na* pravah. Ob tej priliki prosimo vse merodajne činitelje, da se k delu sprejmejo predvsem domači, brezpo* selni fantje. Delalo se bo pri vojaš* niči, pri cestah itd. Če bodo podjetni* ki sprejemali najprej domače delavce — kar bi na vsak način moralo biti — bi bilo našim številnim brezposelnim precej p omagano. Zato nujno prosi* mo, da se za to perečo zadevo zavza* mejo naša oblastva.
Prireditev. — V nedelj o 14. t. m. je bila v gledališču prireditev, ki so jo vprizorilii učenci in učenke ljud* ske šole.
Nova godba. — Nova godba, o kateri smo poročali v zadnji števil* ki, je 21. t. m. že javno nastopila. Godba na pihala šteje sedaj okrog 60 mož, orkester bo štel do 35 mož. Ker je organist g. Uršič v glasbi izvrstno podkovan, upamo, da bo sčasoma ta godba tehnično precej na višku.
Sp. Kanomlja. — Pretekli teden se je radi obilnega dežlevja v Sp. Kanom* lji vdrla cesta pri posestniku in mli* narju Podobniku. Ves vozni promet iz gorenjih delov Kanomlje je oviran. Ker je pa cesta tam nujno potrebna, je upanje, da se bo kmalu popravila za promet.
Ledine,. — Letošnja zima je tudi pri nas spravila dva v grob. Umrla sta več* letni cerkovnik Ivan Sedei in Ivana Likar iz Javorjevega dola, ki je uča* k ala 92 let. V februarju smo imeli prav lep sv. misijon.
Črni vrh nad Idrijo. — Imeli smo veliko snega in mraza. Naivec ga je bilo pustne dni, ko je kazal toplomer do 30 stopinj pod ničlo, kar je za na*
hal in živel! In prav nič se ne sramu* jem povedati, da se mi še danes sanja v dolgi noči, kako lovim kobilice po travah ob slapih šumeče Karlovšice!
Prinašal sem jih dekletu, ki je vsa* ko posebej spustila v vodo. Ondi se je Jera gostila. Postavila se je bila ob strani tik curka:	kadar je prineslo
kobilico mimo, je že izginila v nena* sitnem želodcu.
Šestnajst po vrsti jih je Jera pozo* bala tisto jutro: šele za sedemnajsto se ni več zmenila, tako da jo ie curek odnesel. Nato je hotela prebavljati. Splavala ie h koncu tolmuna, kjer ie obstala. Držala se ie prav pri površini, da ii je gledala plavut iz vode in da so se i aisno razločevale črne in rdeče pike. Pri tem ie Jera bila mirna, ka* kor kos lesa, ki je obstal v mirni vodi samo včasih je z repkom pomahala in bistri očesci sta se ii svetili ko iskri.
Ko sem pristopil, ni takoj zbežala. Polagoma je potapljala, zmerom
še sicer precej mrzle kraje nenavad* no. Mrzla zima je bila gotovo vzrok, da je pomrlo: veliko starih ljudi. V Godoviču je umrl Anton Bolčina, star 92 let, v Zadlogu Matej Kavčič, star 90 let, na Medvedjem brdu Martin Petrovčič, star 88 let, v Črnem vrhu Jernej Čuk, star 90 let, v Mrzlem logu Jera Rupnik, stara 83 let. Naj večjo' in zelo redko starost je pa dočakal dne
15.	marca t. 1. umrli Štefan Menart iz Novega sveta, ki je bil rojen dne 21. decembra 1829. Niso mogoče učakali visoke starosti radi udobnega in brez* skrbnega življenja, morali so veliko trpeti, nekateri tudi pomanjkanje, pač pa radi svojega treznega in zmernega življenja, ki jim je pripomoglo do visoke starosti.
S Koroške.
Ukve. — Prejšnji teden se je vodja tukajšnje žage Peter de Tina peljal s kolesom iz Žabnic. Zaverovan v mimovozeči vlak ni slišal od zadaj prihajajočega avtomobila, ki je hotel mimo njega, a ga je pri tem vrgel s kolesa in mu močno poškodoval nogo. Vse obsodbe je vredno, da je avto po nesreči odbrzel kar naprej ne zmeneč se za težko poškodovanega. Šele voznik, ki je nato mimo prišel, ga je pobral in pripeljal v Ukve. — Naši vojaški novinci imajo že več let lepo navado, da si naroče pred od* hodom posebno sv. mašo, pri kateri pristopijo skupno k sv. zakramentom in jim duhovnik spregovori par besed v slovo in pouk. Prvo leto, ko so no* vinci sami prišli na to lepo in pametno misel, je en tovariš moral oditi že par tednov poprej. Pri vojakih je zbolel in umrl. — Lansko leto je bil povab* ljen še novinec iz sosedne Ovčje vasi, naj se jim pridruži, a ni prišel. Pri vojakih je padel s konja in si po* škodoval nogo. Drugi pa, Tri so pred odhodom prejeli sv. zakramente, so se doslej vsi zdravi vrnili. Čudno! Tudi letos se tako pripravijo na na* stop novega stanu. Bog z Vami vrli fantje!
nižje, zmerom nižje, dokler je ni vze*
10	dno mojemu očesu.
»Tebe se je zbala! Sedaj jih pa ne* kaj vjamem, če jih hočeš jesti.«
Peljala me je k nižjemu tolmunu, ki je bil bolj plitev in katerega so ob* dajale votle skaline, pod katerimi se rade skrivajo ribe. Ko sva pristopila, se je potegnil teman oblak: toliko se jih je skrilo pod skalo.
In spet sem doživel nekaj p oseb* nega. Vrgla je ruto z glave in odve* zala še tisto, ki jo je imela okrog vra* tu. Pri tem se je sramežljivo obrnila v stran, da bi ne opazil, kar ni bilo na* men j en o mojemu pogledu. Vrgla je ruti v travo, a s tem je bilo sramež*
11	iv osti v vsakem oziru zadoščeno. Obrnila se je k meni, kakor da bi imela deset rut okrog vratu; na rokah na je pričela vihati rokavce. Ko so bili na obeh rokah zavihani, je legla na breg, rekop:
»Da bi le kakšna ruska ne uklala!«
Ovčja vas. — V soboto je delavec Vito nekaj popravljal pri vodovodu na tukajšnjo električno centralo. Po nesreči je padel z visokega odra in si težko poškodoval obraz. Moral je v bolnišnico. V nedeljo je bilo prvo sv. obhajilo otrok. Čudili smo se, da ta dan ni bilo v cerkvi nič petja. Že smo mislili, da so se pevci ustrašili ali pa užalili, ker jih je zadnji »Novi list« pohvalil. A so bili le nekateri upravičeno zadržani, da niso mogli priti. Jih pa prihodnjo nedeljo spet pričakujemo. Saj nedeljska sv. maša brez petja je kakor dan brez solnca.
S Krasa.
Šmarje pri Sežani. — Odkar nas je obiral hudomušni stric »Jaka« na »Lukcevem ognjišču«, ni bilo slišati nikakega glasu o nas. Od takrat se ni Bog zna koliko spremenilo v naši ra* sici, ki šteje s Španževo hišo vred pet in dvajset hišnih številk. V vaško kroniko imamo zabeležiti le nekoliko rojstev in smrti.
Porok je pri nas na splošno malo. Za ta pust se je poročil pri nas le naš mežnar Ludvik Poljanov s Kovačevo Pavlo.
Naša mladina se je letos hvala Bo* gu spametovala, ker ni priredila pic* sa na velikonočni ponedeljek, menda zato ne, ker nismo imeli lansko leto na ta dan zaradi n lesnega norenja sv. maše v naši cerkvici. Letos je bila zo* pet po starem ob 10. uri.
Naši Amerikanci, ki so jo popihali zadnjo jesen od doma, niso nič kaj zadovoljni v novi domovini.. Marši* kateri bi rad vzel malho na ramo ter jo vrezal nazaj čez lužo, če bi bilo mogoče. Resničen je naš pregovor, ki pravi: »Ljub je domek, če ga je za ca bobek!«
Letošnjo zimo so se zopet pojavile baržunaiste kape. Pravijo, da imajo to* varno za nje na Velikem brdu.
Tomaževica. — Mi komaj čakamo, kdaj pride k nam »Novi list«. Do po* nedeljka ne moramo pričakati, zato ga že ob nedeljah v Komnu kupimo.
i V pogorju je »ruska« to, kar je mrav* i lja v dolini.
Brez strahu je potem segla pod ska* lo, in sicer tako globoko, da ji je voda močila zavihani rokavček.
S ponosom je zaklicala:	»Jo ie
čutim!«
Kdor ve postrvi z roko loviti — jaz sem strokovnjak v tem — ve tudi. ka* ko se polasti lovca zadovoljstvo, če je spravil žival pod skalo v tako stisko, da več uiti ne more.
To zadovoljstvo je občutila tudi Meta:
»Mislim, da mi več ne uide.«
V tej na di je prišla eni roki še z drugo na pomoč, tako da je imela obe v vodi in pod skalo.
Kmalu pa je Meta nekaj zastokala, nato je bliskoma potegnila roke izpod skale in se vzdignila z zemlje. Bila je talko ostrašena, da se ni mogla geniti z mesta.
(T>4)«)
-— Krompirja še nismo posadili. Upa* mo, da bo dež kmalu ozelenel naše pašnike. — Umrl je 6Kletni Ščuka Andrej. Prosil je miloščine in je pre* cej nabral. Tudi prejšnjih kron ima nekaj v skrinji.
Sveto — Ljudje tarnajo, ker je se« no po 65 lir kvintal, paše pa nič. —
11.	aprila je umrl za pljučnico 57*letni kamenar Franc Pahor. Težko delo v kamnolomih ga je tudi strlo. Uboga vdova z dvema otročičema! —• Poro« čila se je v Trstu naša vaščanka Kr« molj Marija z gosp. Mezgečem iz Istre. Srečno!
Avber. — (Nesreča.) Blizu Avber a so pred nekaj meseci odkrili večje skladovnice kamnja, ki ga sedaj lomi neka tržaška družba, pri čemer ima lepo število vaščanov dneven zaslu« žek. V torek se je zgodila nesreča. Mladeniču Francetu Breščaku je ska« la padla na nogo. Peljali so ga v Se« Žano in upamo, da ne bo hudih po« sledic.
Iz Vipavske doline.
Iz gorenje Vipavske. — Število iz« seljencev iz Planine pri Vipavi je v zadnjem letu zelo naraslo. Planincev je v severni 7, v južni Ameriki sta 2, v Franciji jih je nad 30; dosti jih je šlo tudi v Jugoslavijo. Bolezen nas je tudi močno obiskala. 16 smo jih polo« žili k večnemu počitku.
V našem trgu se nahaja neka redka zanimivost:	kolovrat, ki ga vrti go«
spadini a skoro vsak večer. Koliko jih je bilo nekdaj po deželi! Sedaj pa so le še bele vrane. Pridna lastnica ko« lovrata je stkala v zadnjih letih 24 rjuh in več drugih stvari. Koliko de* nar j a bi si lahko prihranile kmetije v teh časih, če bi gospodinje znale vr* teti kolovrat, mesto da kupujejo dr a* ge jn tanke rjuhe pri trgovcu.
Gaberje. — Same žalostne novice so pri nas. V začetku marca smo ime* li dva mrliča. Eden, Stanko Koruza, je bil še mlad fant, drugi, Jožef Vitez, pa že prileten mož. Na veliko soboto smo imeli kar dva pogreba; to pot smo spremili k zadnjemu počitku dve, obe čez 60 let stari ženi. — V noči od pretečene sobote na nedeljo so nežna« ni tat j e vlomili v trgovino bivšega žu* pana Karola Ukmarja in mu odnesli precej tobaka, sladkorja, kave in dru* gega blaga.
Osek. — V mesecu februarju je moral naš gospod skoraj vsaki dan korakati v burji in mrazu v hribovito vasico Užiče, kjer je najhuje gospo* dovala pljučnica. Najbolj je bila pri« zadeta družina Peršičeva, kjer so očeta in mater — enega za dru* gim — ponesli k večnemu počit« ku k Sv. Luciji. Ko so mater odnesli, je pa obolel gospodar sin na domu, a je hvala Bogu kmalu prestal to hudo bolezen; huje pa je prijela drugega sina, ki je gospodar v bližnji hiši, ker je šele po trideseti injekciji prišel iz* j ven nevarnosti in je še sedaj zelo ši* I bek, tako da še dolgo časa ne bo spo* j soben za težko delo. — Pa ne samo pri ljudeh, ampak tudi pri živini je
zapustila zima hude nasledke! — Na« ši listi prihajajo k nam zelo počasi. Menda ostanejo na »cenzuri« v Šem* pasu. Če ne bo reda kaj kmalu, se bo* mo pritožili na pristojna oblastva.
Vipava. — Dne 12. t. m. je umrl do* bro znani posestnik in gostilničar v Vipavi g. Ivan Ferjančič v starosti 64 let. V teku treh dni je bil zdrav in mrtev. Bil je dober mož in blaga du* ša; vzgojil je 9 otrok.
Dornberški Tabor. — Ko pišem te vrstice, se zopet poslavljajo od nas trije fantje, ki gredo v Argentino. V naši majhni vasici imamo kar 22 no* v olistat jev, tako se je list pri nas vdomačil.
Budanje. -— Pri nas se je to zimo smrtno ponesrečil Pavel Gorup, dela* vec pri g Repiču. Padla je na„nj skala in je bil na mestu mrtev. Pr et. mesec smo spremili k večnemu počitku Ano Ferjančičevo, ženo posestnika Vikt. Ferjančiča. — Po dolgem, skrbi pol* nem življenju in po mučni bolezni je umrl France Hladnik. N. p. v m.!
Iz Gor.
Kobarid. — Začetkom marca smo dobili novega občinskega komisarja g. Pacellini*ja, o katerem upamo, da bo mož na mestu. Govori se, da bo* do pri cerkvi sv. Antona napravili osarij (kostnico), kamor bodo spravi« li kosti padlih vojakov, ki leže poko* pani po raznih pokopališčih v Koba* ridu, Tolminu in okolici. Delo je pre* račun j eno na par milijonov lir. katere bi dala seveda država. •— Z našo elek* trično lučjo nismo prav nič zadovolj* ni, posebno kadar je suša in ko nam svetijo luči še slabše kot navadna sveča. Pravijo, da. bo boljše, ko dobi* mo elektriko iz Podmelca. Počakajmo torej ! — Našo farno cerkev smo že v jeseni popravili. Bil je v resnici že zadnji čas. Cerkev je bila že taka, da je delala sramoto Kobaridu. No, se* daj bo, hvala Bogu, za nekaj časa v redu, posebno ko dobimo nove klopi. — Petje v cerkvi je lepo, tako da ga še tujci občudujejo. Cerkveni zbor je sicer majhen, pa je dober. Vodi ga organist g. Joško Rakušček. — V če* trtek po veliki noči se je poročila gdč. Olga Urbančičeva iz znane Kotlarje* ve družine z g. Miljutinom Vugo iz Sv. Lucije. V kratkem bomo imeli še par porok, ne sicer toliko, kot jih Dolfi Benečančkov našteva, na vsak način pa toliko, da lahko brez strahu trdimo, da se tudi v tem oziru vse* stransko gibljemo.
Čezsoča. — Majhna je naša vasica pod Polovnikom, komaj nekaj stotin prebivalcev ima, pa vendar smo imeli dne 15. t. m, v enem dnevu kar dve poroki. Poročil se je Karl Zornik, odbornik bivšega prosvetnega društ* va z gdč. Pepco Šuler. Vzela sta se tudi Anton Čopi z gdč. Marijo Ko* mar. Bog daj srečo!
Volarje. — Upamo, da bo zdaj kaj zaslužka, ker bodo začeli popravljati cesto skozi našo vas do Kobarida. Naš obč. načelnik je tudi dobil 80.000 lir vojne odškodnine za most. Posest*
niku Ivanu Kutinu so odnesli 15 kvin* talov sena na drugi strani Soče. Ta* tove so sledili do Kanala.
Ladra. — Že pred dobrim pol le* tom so napravili pri nas, v Smasti in na Kamnem električno napeljavo. Toda koli in žice SO' — luči ni. Tudi se nam zdi čudno, da na Libušnje, kjer bi cerkev zelo potrebovala elek* trično razsvetljavo, tok ni napeljan. Upamo, da sedaj ko imamo novega podeštata, tudi pri nas zasveti moder* na luč in p omeče smrdeče petrolejke v kot.
Čadrg. — Mi imamo tako slabo pot v Tolmin, da smo na njej v vedni ne* ; varnosti. Pred kratkim se je pone sr e* čila na tej poti Mar. Rutar. Upamo, da nam pojde g. obč. načelnik pri popravi na roko. — Tudi med nas je zašla izse* 1 j eniška bolezen. — 11. t. m. smo po petih letih spet imeli poroko. Vzela sta se Jelinčič Jakob in Klobučar Ivanka. Srečno!
Lom nad Kanalom. — Preteklo leto smo imeli prav malo novih parov. Pa tudi zdaj se fantje niso- kar nič us tra* šili podvojitve samskega davka. Na* ši izseljenci (izjeme!) nam še precej dobro pišejo. Letos bo pri nas tretjič po vojni birmovanje.
Kal nad Kanalom. — V taki ob* sežni občini, kot je naša, je le malo kruha. Ljudi gre dosti v Pijemont. Na jesen se vračajo. Krompir je zmr* znil dvakrat; nekaterim pa noben* krat... Nove hiše so se v boju z bur* jo pokazale kot škatlje. Zemljo je prekladalo kar brez vseh pravic s tvo* j ega na sosedovo. Še stari Ščep ne pomni take reči. Nekaj gospodarske opore nam dajo mlekarne. Ustanovila se bo podružnica v Cvetrežu. Imeli smo tudi kmetijski tečaj, ki ga je v o* dii neumorni učitelj g. Ant. Bratuž. Že pred časom smo pokopali nek da* njega župana Štefana Okrogliča, mo* ža korenino!
Trnovo pri Gorici. — Dne 14. t. m.
smo blagoslovili nove cerkvene orgle, ki jih je postavila tvrdka I. Kacin iz Gorice. Po lepem govoru o cerkve* nem petju in cerkveni glasbi je bla* goslovil orgle č. g. Franc Kodrič iz Sol* kana. Orglal je g. Kacin sam. Orgle so lepo delo in smo z njimi prav za* dovolj ni. — Drugače se imamo pri nas kakor drugod. Zaslužka je malo. Lan* ska letina je bila slaba, krompirja ni* smo skoro nič pridelali. Sedaj pa ni denarcev, da bi ga kupili. — Zima je bila pri nas zelo huda in smrt je prid* no kosila. Letos smo jih že 11 poko* pali. — »Novi list« nas je zelo razve* selil in ga prav pridno čitamo. Naj le redno prihaja med nas in naj nas iz* db razu j e in poučuje!
Čepovan. — V 81. letu svoje staro* sti je v Gospodu zaspal dne 12. t. m. naš stari cerkovnik France Podgornik. Že petletni otrok je služil pri sv. ma* ši, pozneje je prevzel službo cerkov* nika kot naslednik hiše cerkovnikov in jo vzorno opravljal nad 50 let. Po* snefnanja vredno je, da so poklonili domači znesek za malo semenišče, mesto za vkoreninjeno navado deliti sveče vdeležencem pri pogrebu.
Kaj se sliši po svetu.
Diplomat.
Francoski zunanji minister Talley« ranci je bil eden najboljših diploma« tov 18. stoletja. Diplomacija mu je ta« ko prešla v kri, da se je ni niti pri neznatnih prilikah mogel otresti. Če je pri pojedini ponudil kakemu kne« zu pečenke, je to storil z besedami: »Naj mi vaše visočanstvo izkaže čast, in mi dovoli ponuditi nekaj te izborne pečenke.« Za vojvodo je rabil: »Ali si smem, vojvoda, dovoliti to čast ter vam ponuditi nekaj te jedi?« Mar« kizu je ponudil: »Markiz, izkažite mi to čast ter vzemite si kos pečenke.« Grofa je opogumil k jedi »Grof, ali vam lahko priporočim to pečenko?« Za barona je pa že bilo dovolj : »Ba« ron, hočete malce pečenke?«
Rešeno vprašanje.
Roparski napad s strojno puško.
V New«Yorku (Njujorfcu) se je dogodil roparski napad, ki po svoji drznosti prekaša malone vse doseda« nje. V neki zelo živahni ulici je ob belem dnevu pet s strojno puško ob« oroženih banditov napadlo avtomobil, v katerem so trije nameščenci n ju« jorške telefonske družbe peljali 38 ti« soč dolarjev, ki so bili namenjeni za delavske mezde. Roparji so oddali okrog 50 strelov in so dva družbina nameščenca težko ranili. V splošni zmedi, ki jo je divji in drzni napad povzročil, se jim je posrečilo pola« stiti se denarja, ga spraviti na drug avtomobil in zbežati. Številno navzo« či mimoidoči so bili tako osupnjeni in prestrašeni, da je drzna roparska petorica lahko brez ovir zginila.
nenadoma v vrtu šum in vidi begajo« če sence. Kaj ukreniti, kako se rešiti? V glavo ji pade bliskoma dobra mi« sel. Navije takoj gramofon in bučna plesna viža zadoni v stanovanju. Že« na začne pri tem peti in skakati, ka« kor da bi bila v hiši številna družba. Hudodelci se niso upali blizu in so zbežali iz vrta.
V sanjah je govorila.
Neki Herman Silbermann iz ameri« kanskega mesta Ventuki, ki je bil ve« lik ljubosumnež, je slišal, kako govo« ri njegova žena v sanjah. »Oh, ubogi Rudolf« — je nežno ponavljala. Tako se je imenoval hišni pri j alte! j in časti« lec njegove soproge. Silbermann, ki je imel že delj časa hud sum, je mislil, da ima sedaj v rokah dokaz nezvesto« be in je zahteval pred sodnijo ločitev zakona. Trezni sodniki so pa tožbo zavrgli, češ, da sanje niso nikako dokazilo.
V	majhni vasi Gammelsvensky v Ukrajini je bilo še izza davnine nase« ljenih 800 Švedov. Ker niso prišli do svojih manjšinskih pravic, so lepega dne zažgali vas, podrli kar se je dalo podreti, in se napotili lepo proti Šved« ski.
Angleži brez »kraljice«.
Kako? Saj je še živa. Res je, a nima po starem normanskem pravu pravice do naslova kraljica (queen), ampak se sme imenovati le kraljica«soproga (queen«consort). Le taka kraljica, ki sama vlada (n. pr. kraljica Viktorija) ima polno pravo do tega naziva. To so dognali zadnje čase juristi na An« gleškem.
Draga reč.
Angleški finančni minister je dovo« lil, da Velika Britanija nakupi na Če« hoslovaškem še 20 gramov radija v zdravstvene s vrhe. Teh 20 gramov te ivajdražje rudnine na svetu bo stalo (»koli 18,400.000 lir. Največ radija pri« dobivajo v Jahimovu na Češkem. Ra« bi se pa zlasti za zdravljenje želodč« nega raka.
Drzni plezalec.
Neki Dalmatinec, mojster v pleza« nju, je hotel pokazati svojo umet« nost in je splezal kar po zidu na zv o« nik zagrebške stolnice. Ljudstvo! ga je na cesti opazovalo in mu gromo« vito zaploskalo, ko je dospel srečno na vrh. Cerkovnik stolnice pa ni bil istih nazorov. Zdelo se mu je, da je Dalmatinec oskrunil cerkev in ga je /ato počakal ter mu ob povratku z zvonika prismoilil obilno število krep« kih zaušnic. Dalmatinec je mirno pre« nesel ploho in se ni branil. Zato so se pa njegovi občudovalci vrgli na cer« Lovnika in ga prav korenito pre« klestili.
Kuharska tekma.
V	Berlinu so pretekli teden prire« dili svoje vrste tekme. Šlo je za to, katera izmed berlinskih kuharic ali gospodinj zna najhitreje in najbolj varčno pripraviti kosilo za štiri ose« be. V juniju bodo pa tekmovale ku« barice iz vse države za prvenstvo in za naslov »kraljice kuharic«.
Zavarovalnica za lumpe.
V	Ameriki imajo zavarovalnice vseh mogočih baž. Zločinci imajo po« sebno zavarovalnico, če koga izmed »bratcev« doleti smola, da mora v luknjo. V tem slučaju dobi ud zadru« ge posebno hrano v zapor in pa do« brega zagovornika.
Ribe na suhem.
Velikan sike vsakoletne poplave se« vero amer iškeg a veletoka Mississipi vržejo na obrežje ogromno število rib. Pri zadnji poplavi je vlada uka« zala ribe pobirati in jih znositi nazaj v reko, da zarod trie izmrje. Nabrali so 13 milijonov rib.
Gramofon jih je rešil.
V	bližini Pariza je mlada gospa ostala letošnji božični večer sama do« ma, ker je mož šel obiskat težko bol« nega očeta. Posli so šli k polnočnici. Ko sedi z otroci v samotni hiši, čuje
Babilonska mešanica.
Vseh jezikov in narečij je na svetu okoli 3424. V Ameriki jih je 1624, v Aziji 937. v Evropi 587 in v Afriki 276. Najbolj bogata na izrazih je an« gleščina, za njo pride nemščina, po« tem italijanščina in francoščina.
Zelen zakon.
Nekje na Erdeljskem v Romuniji sta se s privoljenjem staršev ter vseh gospoisk vzela 17«leten fant in 14«letna deklica. Sprva sta oba menila, da ži« vita v sedmih nebesih. A glej, spaka! Čez dva meseca se mladi ženi stoži po mami, po njenih punčkah in po domači mucki. Lepega dne je izginila iz moževega stanovanja in je prijoka« la domov k mami. Eno leto je razo« čarani mož med prošnjami in grožnja« mi čakal, kdaj se mu žena vrne. Po« tem se je pa naveličal svojega žele« nega zakona in se je dal tudi pred po« stavo ločiti.
Samomorilec in vlomilec.
Trgovec je šel na boben; to se več« krat pripeti. Zdaj hoče postati samo« morilec; to se pa ne pripeti dostikrat. Noč je. Samokres je že nabit na mi« zi; on piše zadnja poslovilna pisma.
Nenadoma opazi nekoga za seboj. Vlomilec! Tudi ta ima samokres; celo petelin je že napet.
»Denar ali življenje,« zavpije vlo« mileč, prav kakor se bere v detektiv« skih romanih.
»Življenje,« odvrne trgovec mirno.
Vlomilca prevzame jeza: »Gospod, ne brijte norcev z menoj, sem prav resen vlomilec,«
»Ljubi mož, o tem nikakor ne dvo« m im. A ker ste mi že dali na izbiro, sem se odločil, da me počite.«
»Ne razumem « jeclja vlomilec.
»Prav enostavno. Pravkar sem se hotel usmrtiti; zato ste mi ravno nrav prišli. Prav do svoje smrti vam bom hvaležen za uslugo, kar sprožite!«
Vlomilec je bil v veliki zadregi.
»Takega slučaja pa vseh šestnajst let svoje obrti nisem doživel. Toda, gospod, jaz poznam postave.«
»Pa če vas prav lepo prosim. Morda izvolite pomeriti semkaj...,« in trgo« vec si odpne suknjič.
»Kar zahtevate, je nemogoče,« se vlomilec odločno brani.
Trgovec začne prositi, zahtevati, ce« lo groziti. Vse je zaman, vlomilec se sklicuje na svojo .»nekrvavo« pretek« lost, na družinsko čast. Ko je prepir prav v ognju, vpraša vlomilec:
»Čemu pa se hočete pravzaprav usmrtiti?«
»Ker sem iz lastne lahkomiselnosti šel na boben. Po postavi dobim za to šest mesecev ječe.«
»Zastran teh borih šest mesecev?! — Dragi gospod, potem ste pa naj« večji osel, kar sem jih srečal!«
To žaljivko si je trgovec tako vzel k srcu, da je vlomilca ustrelil. Na« slednji dan se je z upniki poravnal. Listi so pa prinesli obširna poročila o junaškem trgovcu, ki ga je znani vlo« mileč v stanovanju napadel. Trgovec pa je imel toliko prisotnosti duha, da ga je ustrelil.
Iz zaprašenih bukev
Rado:
Vse mine — ose se spreminja.
Brskajočemu po zaprašenih bukvah goriške licealne knjižnice mi je prišel v roke zanimiv zvežčič. Tiskal ga je leta 1867. tiskar Paternolli v Gorici. Pisan je p o.latinsko. Naslov, preveden po naše, se glasi:
»A 1 b u m«
t. j. spominska knjiga, izdana o priliki, ko je 30 duhovnikov, vsi bivši součenci, slovesno obhajalo 25 letnico duhovništva v goriškem
centralnem semenišču 3. 4. in 5. septembra v letu našega rešenja 1867.
Album je uredil učeni Štefan Ko« cjančič, semeniški ravnatelj. Kocjan« čič se je rodil za božič 1. 1818 (— sto in toliko let je torej že od tega —) v Vipavi. L. 1841. je bil posvečen. Ka« pianovai je najprej v Ločniku, pet let kasneje je pa že bil nameščen za pro« fesorja starega zakona in vzhodnih jezikov v centralnem semenišču. Šte« fan Kocjančič je eden prvih sloven« skih zgodovinarjev naše dežele. V škofijskem listu je napisal več kritič« nih zgodovinskih razprav. Bil pa je tudi sicer plodovit pisatelj.
Omenjeni album so tudi njemu po« verili v urejevanje. Iz albuma sem prepisal s podpisi članek, ki je zani« miv kulturno « zgodovinski drobec za dobo pred dobrim pol stoletjem. Prav dobro se spoznajo iž njega duhovniš« ke razmere pri nas. Pazi tudi na te« dan ji slog.
»Pet in dvajset let je, kar sem du« hovnik, in malo da ne devet in štir« deset, kar živim; lepo število let in vendar, kako hitro so mi ta leta po« tekla! Zdi se mi, da sem še včeraj se izšolal. In pa tudi, koliko sprememb opazim, ko le malo pomislim, kako je bilo sadaj pet in dvajset let, kako je bilo sadaj osem in trideset let! Leta 1827. sem začel hoditi v šolo. naj prej v domačo trirazredno šolo. kjer sem v treh letih imel štiri učitelje. Dobro nametim .Teža, ki je bil prvega pol leta učitelj moj: ali Niča. ki je bil mi učitelj drugo polovico leta, skoraj nič več ne pomnim. Nikoli ne poza« bim Slavika Čeha h kteremu sem 1828. leta v šolo hodil, in pa Jožefa Sto« cklna. ki je bil naš »raoanist«. in tedaj učitelj moj v letu 1829. In kje so sa« daj vsi ti nekdaj moji učitelji. Stockl in Slavik sta gotovo uže ta revni svet popustila, za una dva pa čisto nič več ne vem.
O vahtih leta 1829. sem prišel v Go« riške šole. Tu me je učil najprej raj« ni Janez T.užnik, katehet mi je bil tudi rajni g. Jožef Ranci; šolska leta 1831. do 1834. sem obiskoval prve štiri gim« nazijske šole; moji učeniki so tedaj bili Janez Ju reti č, pa katehet naj pred Tomaž Hvala, za njim Jožef Bu« din, gimnazi jsk direktor pa Peese« negger. Tn kje so sadaj vsi ti vrli mo« žaki? Davno uže počivajo pod črno zemljico, in njih mesto so dmgi pre«
vzeli. V peti in šesti šoli bil je moj učitelj Milharčič, ali tudi njega ne na« ha jam več med živimi. V sedmi in osmi šoli, 1. 1837. in 1838. so nas mo« droslovja učili profesorji Luka Rau« ber, Viktorin, Hartman, Kaiser, Jor« dan. So li ti še na revnem svetu? Ni
jih, tudi nje pokriva uže črna zem« ljica.
L. 1839. do 1842. smo se učili bogo« slovja. Naši profesorji so bili gg. Ja« kob Stibiel, Janez Mozetič, Jožef Cro« bath, Anton Caffou (Kafol), Alojzij Zangerle, Jakob Jerič; ravnatelj se« menišča Peter Budin, Spiritual Martin Juvančič, itd.	(Konec prih.)
Nove postave.
Varstvo cest in prometa.
Določbe za promet vozov, živine in pešcev.
Promet na cestah in na javnih pro« štorih, ki so cestam izenačeni, je prost v okviru določb novega cestnega za« kona in morebitnih pravilnikov, ki jih lahko izdajo občine.
Prefekt lahko iz ozirov na javno varnost in v varstvo cest začasno pre« pove promet na cestah. Istotako lah« ko prepove občinski načelnik promet z vsemi vozovi ali pa le z nekaterimi vrstami vozov na občinskih cestah, a mora to razglasiti občinstvu in sporo« čiti ukrep prefektu, ki ga lahko uki« ne, in sicer kar uradno ali pa vsled rekurza Občinarjev.
Ni dovoljeno ovirati promet.
Nihče ne sme na noben način ovi« rati prometa in ogrožati varnosti pre« voza. Zato je prepovedano ustavljati se na cestah z vozovi, konji in drugo živino brez opravičenega razloga in več časa nego je nujno potrebno, raz« ven na za to določenih prostorih. Sploh je prepovedano se ustavljati, če je cesta tako ozka, da se ne moreta srečati dva voza. Na takih cestah je dovoljeno ustavljanje samo, če je padlo blago iz voza. ali če se je voz tako polomil, da ga je treba na mestu popraviti ali v slučaju kakšne druge višje sile.
Ko se je treba ustaviti, morajo biti vozovi in živina postavljeni na desni strani ceste, in sicer tako da ostane kolikor je mogoče več proste ceste in da se ne ovira prehod na drugo cesto ali dostop do obcestnih hiš in zem« ljišč. Če se vozniki ustavijo, ne smejo pustiti voza in živine niti za trenutek same, ako nieo ukrenili vse potrebno, da se prepreči vsaka nesreča. Če se je voz polomil ali na če je, padlo blago z voza. mora voznik poskrbeti, da ta« ko j omogoči prost prevoz na cesti; če tena ne more storiti, se mora potru« diti, da odstrani v® a j vsako nevarnost za bližnjika: predvsem mora noskr« beti za svetilke, da je mogoče po noči opaziti oviro na cesti.
Zabranjeno je tudi ustaviti se z vo« zovi in z živino na tramvajskem tiru in sploh ovirati z ustavljanjem vozov in živine promet tramvaja. Zato mo« ra voznik takoi zapustiti tramvajski tir. ko se mu bliža tramvaj.
Kdor se pregreši proti tem določ« barn, mora plačati 25 do 200 lir kazni.
Pažnia nad živino.
Čredo živine mora spremljati vedno mdoMno število gonjačev, bi jo mo*
rajo voditi tako, da ostane vsaj po« lovica ceste prosta. Čreda se ne sme nikdar ne po noči ne po dnevu usta« viti na cesti.
Zabranjeno je pasti živino na javni cesti. Po noči mora spremljati čredo vsaj eden paznik s svetilko. Pre« povedano je puščati živino samo na cestah. Če je žival nevarna, mora ime« ti vsaka zase svojega spremljevalca.
Kdor se pregreši proti tem določ« barn, mora plačati kazen 25 do 200 lir.
Desna stran.
Vsi vozovi, vprežna, tovorna in jež« na živina in črede morajo vedno, bo« disi na prostem ali pa v obljudenem okolišu, držati desno stran ceste.
Če se iz enega ali drugega razloga ni mogoče držati popolnoma desne strani ceste, je treba voziti kolikor mogoče na desni in preiti na cestnem ovinku popolnoma na desno stran.
Voznik ali spremljevalec živine, ki bi hotel prehiteti drugega voznika ali paznika živine, mora dati predpisano znamenje ali pa znamenje, ki je v na« vadi, in iti na levo stran ceste, ki jo pa mora takoj zapustiti in iti spet na desno, čim je to brez vsake nevarnosti za voznika, ki ga je pre« hitel. Zaostajajoči voznik mora za nekaj časa še bolj počasi voziti, da omogoči drugemu vozniku hitrejši prevoz. Zabranjeno pa je prehitevati na ozkih cestnih ovinkih.
Na gorskih cestah, ki so večkrat zelo ozke, se mora voznik povsod tam, kjer so postavljeni znaki, usta« viti in počakati, da gre avtomobil nanrej.
Kdor zagreši prestopek nroti tem določbam, mora plačati 25 do 200 lir kazni.
Ko se bliža voznik prehodu preko železniškega tira. mora bolj počasi voziti. Čim se je pa prepričal, da vla« ka še ni. mora hitro čez. Kdor tako ne stori, bo nlačal 25 do 200 lir kazni. Na razpotjih in cestnih križiščih mo« ra voznik, ki hoče prevoziti na levo voziti kolikor mogoče na široko, tako da ostane na križišču ceste, ki io hoče zapustiti in ceste, na katpro hoče priti, na njegovi levici kolikor več prostega prostora.
Na razpotjih in križiščih javnih cest mora voznik dati prednost vo« zovom in živalim, ki priha ja jo od n je« gove desnice, če ne da paznik ki je mogoče na zelo nrometnih cestah za« to postavljen, drugega znamenja. Na prehodih iz zasebne lastnine na javno cesto pritiče prednost vozovom in ži« I vini. bi se premikajo po javni cesti,
Znamenja.
Na razpotjih, križiščih, na težko prehodnih mestih ceste in vedno, ko-ni cesta zadostno prosta, mora voznik dati znamenje drugim voznikom z običajnim krikom ali na drug način, ki je krajno v navadi.
Ravno tako mora dati voznik, ki se hoče ustaviti ali ki hoče spremeniti smer vožnje, drugim voznikom pri» merno znamenje z roko ali na drugi način, ki je v navadi. Zabranjeno pa je voznikom, kočijažem in kolesarjem posluževati se za oddajenje znamenj priprav, ki so predpisane za avtomo« bile in motorna kolesa.
Kdor se pregreši proti tem določa bam, plača 25 do 100 lir kazni.
O teh določbah prometa smo na« tančno poročali predvsem radi tega, ker smo dobili poročila, da je bil radi prestopkov proti njim že marsikdo kaznovan. Potrebno je, da si jih naši ljudje dobro zapomnijo, ker je za nadzorovanje cestnega prometa po* stavljena posebna milica, ki je pri izvrševanju svoje naloge natančna in stroga.
Kolonske knjižice.
Med gospodarji in koloni je prišlo do sporazuma, da se uvedejo kolon« ske knjižice, iz katerih bo natančno razvidno vsakokratno stanje terjatev in dolgov med gospodarjem in kolo» nom.
Na podlagi doseženega sporazuma med sindakatom gospodarjev in kolo« nov odreja goriški prefekt tole:
1.	Do 15. maja 1929. morajo gospo» darji ali pa najemniki izročiti svojim j kolonom kolonsko knjižico, iz ka« j tere mora biti natančno razvidno sta« nje kolonovih terjatev in dolgov do 11. novembra 1928; kolonska knjižica mora biti podpisana od gospodarja ali pa od njegovega namestnika;
2.	Koloni morajo do 31. maja 1929, izročiti knjižice na sedežih svojih sindakatov, da jih sindakat overovi;
3.	Če bi bile v knjižici pomote, sin» dakat zabeleži to v knjižici in opozori na pomote sindakat gospodarjev;
4.	Koloni, katerih računi bodo v redu, bodo morali na zahtevo gospo« darjevo podati izjavo, da »priznajo točnost računa in da so računi do 11. nov. 1928. za (v knjižici) označeni zne« sek zaključeni.
5.	Po 31. maju 1929. se ne bodo več mogli popraviti računi, ki so bili za» ključeni do 11. novembra 1928., če so jih koloni priznali za točne ter odo« brili; zato naj koloni račune dobro pregledajo, predno jih odobrijo;
6.	Koloni, ki nimajo še knjižic za kolonske račune, jih lahko dobijo na sedežu svojega sindakata. (Corso Verdi 24. Gorica);
7.	Kolonska knjižica mora nositi pe« cat sindakata, ki jo je izdal.
od nas in ga nam ne trosi po oble» ki, obrazu itd.).
3) Nikdar si ne smemo oči brisati z blagom, ki je bilo v dotiki z umet« nimi gnojili in si ne smemo s prosto
KUPUJEM HLODE mehkega in trdega le» sa ter plačujem najvišje dnevne cene. Ponud« be na naslov: Štefan Gomišček, industrija po» hištva, Solkan 280.
PRODAJALKO manufakturne stroke sprej» mem kot prvo moč. Reflektira se samo na do» brc moči. Plača po dogovoru. G. Verbič, Villa del Nevoso, prov. Camaro.
TRGOVINO dobro upeljano in malo po» sestvo prodam. Pogoji ugodni. Naslov pri upravi.
POHIŠTVO nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
ČEBELARSKA ZADRUGA v Gorici, via S. Giovanni 6, kupuje vosek po najvišjih dnevnih cenah. Nadalje opozarjamo vse če» belarje, da sprejemamo vosek v predelavo sat« nic. Zadruga ima na prodaj tudi lastne satni« ce in drugo čebelarsko orodje.
PRODAM prostor za zidave ter obdelano njivo s senožetjo v lepi legi pri glavni cesti. Bazovica 11.
CEMENT prima »Udine« ali » Isonzo«, ce« mentne cevi in dimnike, štedilnike, mreže za ograje, traverze in razno železnino priporoča trgovina Repič v Ajdovščini.
ŠOLA ZA KROJENJE, šivanje, vezenje mode, cvetice. Donda, Trst, Lavatoio 5. Otvo« ritev tečajev.
PRODAM hišo ob križišču železnic in cest v sredini vasi. V hiši se nahaja trgovina z me» šanim blagom in pekarija. Cena po dogovoru. Naslov pri uredništvu »Novega lista« pod »Trgovina«.
KMETSKA POSOJILNICA v Cerknem proda takoj po zelo ugodnih cenah tovorni auto 3 T Saurer v zelo dobrem stanju ter več težkih in lažjih vozov (vprežnih).
PRAKTIČNA šola za izdelovanje in šivanje ženskih oblek. Sprejema učenke. Trst, via Gat» teri 23.IL
NATAKARICA se sprejme. Plača po do« govoru. Nastop službe takoj. Ponudbe je na» sloviti na: Hotel Didič — Idrija.
HLAPCA sprejme zavod. Več pove uprava »Novega lista«.
IŠČEM mladega pekovskega, dobro izučene» ga pomočnika in enega učenca. Naslov pri upravi lista.
PRODAM POSESTVO na Kneži, obstoječe iz dveh hiš, hleva, njiv, gozdov, travnikov. Pojasnila daje Anton Kogoj, kovač, KUmse.
Za umnega gospodarja.
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja 28. 4 Pazin, Brezovica.
Torek 30. 4: Buje.
Sreda 1. 5.: Postojna, Bale.
Četrtek 2. 5.: Herpelje.
Petek 3. 5.: Sežana.
Sobota 4. 5.:	Dutovlje, Srpenica,
Vodnjan.
Osrednja mlekarna v Trstu.
Že vsa povojna leta se govori, da je v Trstu prodaja mleka slabo ure» jena in da je treba ustanoviti osred» njo mlekarno, skozi katero bi šlo vse mleko, ki ga potrebuje tržaško mesto.
Izgleda, da se bližamo rešitvi tega dolgoletnega vprašanja, ki je izredne važnosti za vse tržaško prebivalstvo, pa tudi za tržaške okoličane in sploh za celi Kras ter celò za severno Istro, Furlanijo in Vipavsko dolino.
Do 15. februarja so morale predlo« žiti pri tržaški mestni upravi svoje načrte vse one tvrdke, ki bi želele ure» diti osrednjo mlekarno v Trstu. Pred» loženi so bili načrti 4 tvrdk, potem pa se je ena umaknila in danes so ostale še tri, in sicer:	Delavske zadruge
(Cooperative Operaie) v zvezi s sin« dakatom kmetovalcev (predstavitelj dr. Cosolo), potem bratje Postir in končno mlekarna Sor esina iz province Cremona.
Tržaški mestni uradi proučujejo sedaj posamezne načrte in se tre« notno še ne ve. komu bo poverjena naloga, da zgradi osrednjo mlekarno. Dobm pri -aeej stvari je, da bo mo«
rala tvrdka kupovati mleko v tržaški okolici in v Julijski Krajini in še le v skrajnem slučaju izven Julijske Kra« jine. Če ne bi bilo te obveze, bi bila nevarnost, da bi bil Trst poplavljen z mlekom iz rodovitne Lombardije in Benečije v velikansko škodo naših živinorejcev.
Kako se bo zadeva nadalje razvija» la, bomo poročali.
Umetna gnojila in oči
Domači gnoj že dolgo ne zadostuje več za gnojenje naših njiv, skoraj vsi kmetovalci so prisiljeni iskati nado« mestilo v umetnih gnojilih, posebno vsi napredni kmetovalci, ki hočejo dobiti iz zemlje čim večje pridelke.
Naši kmetovalci pa ne poznajo vpliva, ki ga imajo umetna gnojila za oči. V naslednjem sicer ne moremo radi pomanjkanj a prostora ra zrnotri« vati vsakega posameznega umetnega gnojila in njegovega vpliva na oči, vendar se bodo vsi kmetovalci očuvali vnetja, če se bodo ravnali pri trošenju gnojil po naslednjih navodilih:
1) Če je le mogoče, trosimo umetna gnojila s stroji, ki so tako urejeni, da umetno gnojilo ne pride do oči. (Ža« libog je trošenje umetnih gnojil s stroji v naši deželi prav malo raz« širjeno in vsled naših malokmetskih razmer za enkrat skoraj nemogoče.)
|	2) Nikdar ne smemo umetnih gnojil
trositi proti vetru, temveč delajmo le ( v smeri veri* fda Veter odnaša prah
t
Naša nad vse ljubljena soproga, mati, stara mati in tašča
Pavla Srebotnjak
je po dolgi in mučni bolezni 19. aprila t. 1. v 56. letu svoje starosti izdihnila svojo blago dušo. Pokopali smo jo na domačem pokopališču 21. aprila.
Tem potom se zahvaljujemo vsem onim blagim osebam, ki so od blizu in daleč prihiteli, da počastijo spomin plemenite pokojnice, ali nam na katerikoli način izkazali svoje sožalje.
Lokev, 24. aprila 1929.
Žalujoča družina
Srebotnjak
roko mencati oči, posebno še, če so roke oprasene od umetnih gnojil. Če pa smo to že napravili, umijmo si ta« ko j oči s čisto vodo.
4)	Umetna gnojila naj trosijo pred« vsem ljudje, ki imajo popolnoma zdrave oči, ker lažje prenesejo vnet« je oči, kot taki, ki imajo že od prej slabe ali poškodovane.
5)	Vsakdo, ki trosi umetna gnoji« la. bi moral imeti pri tem delu oči zavarovane z očali, takimi kot se ra« bi j o za sneg.
Končno opozarjamo, da je v slu« čaju vnetja oči nujno potrebno obi« skati takoj očesnega zdravnika ter mu točno povedati, s katerim umet« nim gnojilom smo imeli opravka.
Papir iz koruznih stebel.
V Zedinjenih državah Severne Amerike vlada med kmetovalci veli« ka gospodarska kriza vsled prenizkih
kov.
Veliko odpomoč upajo dobiti sejal« ; ci koruze od najnovejše iznajdbe, ki omogočuje pridobivani e papirja iz koruznih stebel. Dosedaj so kmeto« vaici (farmerji) koruzna stebla kar požgali, ker niso poznali drugačne uporaibe.
Papir iz koruznih stebel je mnogo bolj bel in trpežen od navadnega pa« pirja, katerega pridobivajo iz lesa.
MED IN MALINOVEC, pristen in izvrsten domači izdelek iz snežniških gozdov, pošilja po povzetju Zorko Ambrožič, (Bač — Baccia del Nevoso) Carnaro. — Malinovec L 15.— stekle« niča enega litra, med L 13.— za kilogram. — Steklo n zaboj prosto.
ŠKROPILNICE najnovejšega sistema, žve= plplnike, mehe, razpršilnike, kotle itd. dobite po najnižjih cenah pri Lebanu Alojziju, Go« rica, via Morelli 15. Sprejema tudi vsa toza« devna popravila.
ŽIVINO NA PAŠO za planino Orlovše sprejema Upravni odsek Ravnika in Orlovše v Vipavi, kjer se dobe podrobna pojasnila. Število omejeno, zato hitra zglasitev priporoč« ljiva.
MLEKARSKE STROJE, nemški fabrikat, ima na prodaj Mlekarska zadruga v Trnovem (Torrenova Carnaro), in sicer: Posnemal« nik 80 litrov na uro 360 L, posnemalnik 160 litrov na uro 460 L, 30 literska pinja (Sturz« buttermasehine) za 240 lir.
Vprašanja in odgnnnri.
Vprašanje št. 17: Pred par dnevi so dvema posestnikoma začele črka ri kure. Ko so jih razparali, so jim našli v požeruhu turšični zdrob namočen v mišnici kakor se dobi po lekarnan v škatlicah za 3 lire. Ali je dovoljeno trositi po tleh tak zdrob?
Odgovor: Čitajte naš odgovor na vprašanje št. 14.
Vprašanje št. 18: Posejal sem de« teljo med pšenico (ozimino); ali bi koristilo tudi pšenici, če pognojim s pepelom?
Odgovor:	Ne svetujemo Vam
trositi pepela ne na deteljo in ne na pšenico, ker je za to že prepozno. Pepel je suh in zato potre« huje mnogo vlage. Če ne pride dež, ki bi pepel zmočil, mora pepel vzeti vlago okolici, to je detelji in pšenici, vsled česar bi ta lahko porumenela. Zato pognojite detelji s pepelom šele po zadnji košnji v jeseni, sedaj pa pognojite z majhno količino čilskega solitra, in sicer potrosite na vsakih 100 m2 1 kg.
Vprašanje št. 19: Ali je prav in priporočljivo, jabolčne in hruškove divjake, nakopane v gozdu, vsaditi in vcepiti vse obenem ali celo cepiti doma v sobi in potem šele vsaditi?
Odgovor: V sobi se navadno cepi bolje kot na polju, ker se ima lažje vse priprave n ri rokah. Paziti je tre« ba, da ni soba pregorka. Istočasno ce< niti in vsaditi je prav dobro mogoče. Če cepič požene, prihranite eno leto, če pa ne požene, niste nič zgubili. Isto« časno z vsajenjem ali še prej se zato
PRODAM POSESTVO z novo hišo in go« spodarskim poslopjem, travniki, vinogradom, pašniki in orano zemljo. Pojasnila daje Pri« možič, Gabrije pri Mirnu.
HAREJ, manifaktura in krojačnica v Dom« bergu, ima v trgovini veliko izb ero poletnega blaga za moške in ženske. Prodaja tudi ki o« buke in kape po zelo zmernih cenah. Priporo« ča se za obilen obisk.
VEČ ŽNIDERŠIČEVIH panjev ter dobro ohranjen kosilni stroj tipa Deering proda J. Kavčič, Itazdrto (Preval, Postumia).
VABILO
k
rednemu občnemu zboru
»Kmetijske družbe« v Št. Vidu pri Vipavi, ki sc bo vršil dne 5. maja 1929 ob 16. uri v društvenem vinogradu, v slučaju slabega vre« mena pa v načelnikovih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenjc zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelnika, tajnika in blagajnika.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Slučajnosti.	Odbor.
POSESTVO na prodaj ob glavni cesti, eno« nadstropna hiša, veliko dvorišče, vrt, 9 merni« kov setve, 4‘/s orala travnikov, 12 oralov go« zda. Senožeče 16.
NAKUP kmetskih posestev v Jugoslaviji, gozdov, vil, industrijskih podjetij, gostil en, prodajalcn itd. Posreduje hitro in točno ob« lastveni koncesijonar Janko Trošt, Maribor, Vrazova ul. 3. Vsled ugodnih bančnih zvez manjkajoči kapital takoj na razpolago. Intere« senti, zglasite se takoj! Nakup nepremičnin je zaupna stvar. Vaš rojak, bivši zadružni revi« zor na Primorskem, Vas bo gotovo dobro po« služil. Na razpolago nebroj zahvalnih pisem!
• ÀAAAAAAAA Jk. Jk, A Jk.A.m
^	Zdravnik	^
i dr. JOSIP POTRATA ►
sprejema
od 10 - 13 in od 15 - 16 ure
v GORICI Via delle Monache štev. 1
nad lekarno Pontoni
►
►
►
►
►
re
Zahvala
zavarovalnici „L’UNION“ ter g. A. Ravniku,
Gorica, via Barzellini štev. 2, za pošteno cenitev ter takojšnje izplačilo požarne odškodnine.
Ana Furlan,
Rihenberk (Korp).
lahko cepi, ker se cepi (razen pri očes slan ju) v dobi, ko počiva življenje v podlagi in v cepiču.
Odgovor št. 20: A. O. D.
a)	1. julija 1929 stopi med drugim tudi italijanski trgovski zakon v ves ljavo. Člen 21. ital. trg. zakona preds pisuje, da morajo voditi vsi trgovci vsaj dve trgovski knjigi, in sicer dnevs nik ter knjigo o inventarju. Dnevnika in inventarske knjige ni mogoče ras biti, če ni bil prej vsak list vidiran od sodnika trgovskega sodišča ali pa od pristojnega okrajnega sodnika (preš tor ja.) Na zadnji strani trgovske knjige mora biti navedeno število listov. Poleg dnevnika ima trgovec lahko tudi majhne knjižice za odjes malce. Odjemalčeva knjižica mos ra biti vsak mesec zaključena in mesečni znesek je treba prenesti v dnevnik. Mesečni račun v odjes malčevi knjižici je treba kolekovati, in sicer do 100 lir s kolekom 10. vinas rjev, od 100 do 1000 lir s kolekom 50. vin. Dnevnik je po italijanskem trgovskem zakonu edino dokazilno sredstvo v slučaju pravde in ne knjis žica za odjemalce. Do 1. julija 1929. pa ostane naravno vse pri starem.
b)	Na vprašanje, ki se tiče novega cestnega zakona, Vas opozarjamo na današnji članek pod naslovom: »Vars stvo cest in prometa.«
Vprašanje št. 21: Koliko je vreden en kvintal hlevskega gnoja, če račus namo njegov dušik, kalij, fosforno kislino, itd. po ceni umetnih gnojil?
Odgovor: Vrednost hlevskega gnos ja je različna. V nekaterem je več »mastnega«, v drugem je več stelje. Eden hlevski gnoj je dobro udelan in dozorel, drugi je surov, kar pomeni, da je stelja še popolnoma cela. Zato vsebujejo različni hlevski gnoji razs lične količine redilnih snovi, od česar zavisi različna vrednost.
V splošnem pa vsebuje en kvintal navadnega hlevskega gnoja 10 dkg raztopljivega dušika, 30 dkg kalija, 35 dkg fosforne kisline in 50 dkg apna. Danes stane 1 kg dušika okoli L 7.50 (15 kg dušika v čilskem solitru 110 lir), 1 kg kalija 2 liri, kg fosforne ki# sline L 1.80 in kg apna 40 stot. Torej bi bil vreden dušik enega Evintala hlevskega gnoja 75 stot., kalij 60 stot., fosforna kislina 65 stotink in apno 20 stotink, skupaj 2.20 lir. Vendar pa imenovana svota ne predstavlja prave vrednosti hlevskega gnoja, ki je ne# koliko višja. V navedeni ceni ni nam# reč zapopadena rahljalna vrednost hlevskega gnoja, in tudi ne vrednost bakterij, ki so zemlji tudi potrebne. Trgovska cena domačega gnoja je okoli 4—5 lir za stot.
Ti bom eno povedal !
Katoliška zavarovalna družba
s sedežem v VERONI
„La Cattolica"
zavaruje žito greti toči.
Zavarovalni pogoji so ugodni, in si# cer znaša najnižja premij a 3.50 L, naj# višja pa 3.75 L od 100 lir zavarovane svote, ki znaša za mehko žito 140 in trdo žito 170 lir pri stotu.
Glavna agencija: Trst, Via S. Ni# colo 11 /I.
Krajevno zastopstvo za Kras in Vi# pavo: Tomaj, Viktor#Mclhijor Šonc.
Skrbne gospodinje in krčmarice!
Velikanska znižanja! Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno# vrstno kuhinjsko' posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3
(nasproti bivše vojašnice.)
Zobozdravnik
dir. L. Mermolja
sprejema
v Gorici
na Travniku 5-II.
Oott. GIUS. [OMEL
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop.
Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)

8

IŠČE SLUŽBE izšolani ekonom s 35«letno prakso, posebno v vinarstvu in sploh kmetij# stvu, bilancisi, z najboljšimi spričevali. Sprej# me malo oskrbništvo ali kaj sličnega. Na raz# polago takoj. Naslov na upravništvo.
in nnnn nnn nnnnnnr
ZDRAVNIK
ZDRAVNIK
Dr. Gresic Adalberto
6 sin * à sprejema vedno v svojem ^ m	ambulatoriju na	u
Piazza Vittoria 14/1 - Gorica ^
nad lekarno Cristofoletti.	ià
♦X»XOINX*X#X*XOS>X*X*X<XO:<
Dr. EMIL10 GRESIC
o c e
se je preselil s svojim ambu- m m latorijem na Piazza Vittoria 5 p] lo nasproti lekarni Cristofoletti. p|
E&5SSBSSBESSS55SSSS^SS]
Odlikovana tovarna
/■5”

Pa "V I
SV SOLI
I je otrok daleč od vašega nadzorstva in lahko oboli na glistah, ki so nevarne črevesne zajedavke.
V	vsakem takem slučaju dajte vašim otrokom ČOKOLADNI BONBON ARK1BA PROTI
| GLISTAM, ki takoj in gotovo uniči vse gliste.
V	zelenih zavitkih po L. 1,— Prodaja se v vseh lekarnah.
ČOKOLADNI BONBON PROTI GLISTAM
Anton Breščak, Borica
via Carducci št. 14
Gospodična Kunigunda sedi v na# j slonj aču in bere roman o junaških či# ! nih nekega viteza. Vsa navdušena vstane in slovesno izjavi: »Mož, ki ga bom poročila, bo moral biti junak.« Oče jo nekoliko časa molče gleda, na# to pa pritrdi: »Res je.«
Naj večja zaloga pohištva na Goriškem. — Velikanska izbera posteljnjakov od 100 L naprej.	Cene zelo zmerne!
Solidna in skrbna Izdelava.
LASTNA DELAVNICA
. v Via Carlo Favetti št. 1 (prej via Vetturini št. 1)
Razglas. Župan neke majhne obči* ne na deželi ie dal nabiti na zidove sledeči razglas: »Čeprav je kokošcm in drugi perutnini ostro prepovedano se sprehajati po javnih cestah, ven» dar prosim gospode avtomobiliste, naj jih ne povozijo, ako jim pridejo pod kolesa. Gospodje bodo razume# li, da živali ne vedo, kaj je prepove# dano; sicer pa človek itak ne sme ško< dovati svojemu bližnjemu. Župan.«
* * *
Raztresenec. Gospod Janez piše svojemu prijatelju: »Pri Tebi sem po# zabil svojo škatlo za cigarete. Stori mi uslugo in izroči jo prinašalcu tega pisma.« Nato je hotel pismo zalepiti. Tedaj pa je našel izgubljeno tobačni# co. Pripisal je torej sledeče besede: »Tobačnico sem pravkar našel. Nikar je ne išči.« Nato je pismo prilepil in ga oddal slu.
* * *
Neki Amerikanec ni imel denarja. Rad bi pa šel na divji zapad iskat sreče. Predrznosti mu ni manjkalo. Vstopi torej v. prvi vlak, ki je bjl na# men j en proti zapadu. Vozni listek je pozabil kupiti. Kmalu pride sprevod# nik: »Vozni listek, prosim!« — »Ga nimam; sem član uredništva »Daily News« v New Yorku.« — »Pokažite torej časnikarsko izkaznico,« pravi sprevodnik. — »Je nimam pri sebi.«
—	»Potem boste morali vozni listek plačati. Toda stojte, v tem vlaku se vozi tudi glavni urednik vašega lista. Ako vas spozna, ie stvar v redu.« — Šla sta iskat glavnega urednika. Spre# vodnik mu razloži zadevo. Glavni urednik je bil par trenutkov nekako zmešan. Kmalu pa je našel notranje ravnotežje in zaklical: »Ali ga po# znam, vprašate. Seveda ga poznam, saj je eden najboljših sodelavcev.« Sprevodnik se je oprostil in šel.
Ko so dospeli na cilj, se je namiš# ljeni časnikar prav lepo zahvalil glav# n emu uredniku »Daily Newsa«, ker ga je rešil iz zadrege s tem, da ga je pri# znal za urednika svojega lista. »Torej niste?« je glavni urednik začudeno vprašal. — »Ne,« odvrne zastonjkar.
—	»Jaz sem se pa bal, da me boste iz# dali, kajti tudi jaz nisem z »Daily News« v nobeni zvezi. Ponaredil sem samo brezplačni vozni listek glavne# ga urednika.«
Listnica uprave.
Na poštnem uradu v Žabnicah na Koroškem je nekdo nakazal dne 12. t. m. za naš račun znesek L 12.30 in izpolnil poštno položnico (ček) po# motoma z imenom Čelhar Ivan, St. Pietro del Carso. Enak pogrešek je napravil 13. t. m. nekdo na poštnem uradu v Hudajužni in nam na tak po# moten način poslal L 5.30. Javite nam svoja prava naslova po dopisnici! Kdo je poslal dne 13. t. m. na naš na# slov L 2.30 s poštnega urada v Pod# gradu v Istri?
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta št. 18.
LLOyD LATINO
Splošna družba pomorskih paroplov# nih prevozov.
Agencija Gorizia, Corso Viti. Em. 5. '
ACQUA DELL’ ALABARDA naj# boljše sredstvo proti izpadanju las in za čistost glave. Lekarna Castellano# vich, lastnik F. Bolaffio — Trst, Via dei Giuliani 42 (Sv. Jakob).
Hitre vožnje v Južno Ameriko Odhodi iz Genove
9. maja 1929 s parobrodom
MENDOZA
v Mantevideo in Buenos Aires L 1.850 v Rio Janeiro in Santos	L 1.800
19. maja 1929 s parobrodom
FLORIDA
v Rio Janeiro in Santos	L 2.100
v Montevideo in Buenos Aires L 1.850
Trajanje vožnje: v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni. Montevideo 18 in Buenos Aires 19 dni.
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Florenc & C.o
Tt^ST via Vidali 9, tel. 84 «03
z veliko izbero utežži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteže na razpolago brezplačno.
Najboljše kakovosti !
Nekatere naše cene:
Poročna soba,	bukova masivna	L.	1.400.—
„	„	jesenova . . .	„	1.600,—
„	„	luksuzna ...»	2.200.—
„	„	polna vrata . .	„	2.500,—
Gospodinja, ki hoče prihraniti, mora kupovati pri
ALL’ ECONOMIA FAMIGLIARE
TRST - Piazza Ponterosso 5
Tam bo našla prav gotovo zelo ugodne cene, In sicer:
Mussola za obleko	.	.	.	.	od	L 1.90	naprej
Flavina..................... „ 2.90	»
Parkali zajamčenih	barv	.	.	„	„3.75	„
Bombaževina bela, težka
80 cm...................»	„ 2.90	„
Platno Madonna.............„	„ 2.20	„
„	„	150 cm.	„	„ 4.50	„
Zefir za srajce............„	„ 1.80	»
Povoji otroški .......... „ 1.30	„
Otroške majice.............»	„ 1.50	„
Moške maje.................»	„ 3.90	„
Nogavice moške ............»	„	1.30	„
„	ženske.............„	„	1.90	„
„	jeklena žica . . . „	„	4.50	„
„	otroške............„	„	1.59
Musola volnena........„ „ 8.90	„
Moške srajce .  ......„ „10.—	„
Rigadin za srajce in vrhne
obleke................... „ 2.90	„
Rigadin dvojna širokost .	.	„	„ 3.90	„
Saten črni dvojna širokost	„	„ 3.90	„
„ barvani...............„	„ 2.20	„
Obrlsače lanene za meter	.	„	„ 2.90	„
Velikanska izbera Žide in drugega blaga za površnike, rute, blago za spodnje hlače i. t. d.
Preglejte cene in prepričajte se!
	IVAN KERŽE Trst (13)	Piazza S. Giovanni N.l KUHINJSKE POTREBŠČINE iz emajla in aluminija, namizno orodje in oprema, različen porcelan, steklenine, najrazličnejša darila, i. t. d. i. t. d. LESENI IZDELKI: škafi, brentači, krušne košarice in iorila, sita, igralne krogle, i. t. d. i. t. d. NAJUGODNEJŠE CENE!
	
	
	Zobozdravnik dr. Robert HIauaty sprejema od 9. do 13. in od 16. do 19. ure v TRSTU via S. Lazzaro št, 23 - II. Ob sredah in sobotah ordinila v POSTOJNI
Krojačnica in gotove moške obleke
„ALLE GRANDI FABBRICHE66
TRST - Corso Garibaldi št. IO - Telet. 79-35
Ugotovljene robleke, površniki, trench-coats impregnirani, berberi nepropustljivi, dežni plašči gumirani, jope posamezne, najnovejše modne hlače, prašniki za automobiliste, Oblekce za birmance, oblekce za šolarčke in najrazličnejše piavo in črno blago, blago fantazija.	Sprejemamo naročila na mero.
Jamčimo za največjo eleganco, izborno šivanje in odlično kakovost blaga.
—-i  Lastna krojačnica prve vrste. —
<	Zelo nizke, skoraj tovarniške cene.
OPOMBA. Poljnbui gotov ali od nas Izgotovljen kos obleke In blago, ki ne bi odgovarjalo, zamenjamo brez pripomb ali pa vrnemo denar.
KRONE, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. Moderna zlatarna, Corso Verdi 13 (Gorica, nasproti novemu Ze« lenjadnemu trgu).
Zahvala
Podpisani se tem potom zahvaljuj jem slavni zavarovalni družbi LA FONDIARIA ter njenemu glavnemu zastopniku g. Dragotinu Starcu iz Bar* kovelj, za hitro in točno mi izplačano požarno odškodnino.
Ker je zavarovalnica zelo kulantna, jo priporočam vsakomur.
Racman Anton, Gročana 22.
Ljudska posojilnica v Hudajužni r. z. z o. j. sklicuje REDNI OBČNI ZBOR
na nedeljo, dne 12. maja ob dveh po* poldne v lastnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo za 1. 1928,
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1928.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
V slučaju nezadostnega števila članov se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi.
K obilni vdeležbi vabi
odbor.
Zahvala
Podpisani se tem potom najtopleje zahvaljujem Zavarovalni družbi »As* sicurazioni Generali« v Trstu za p ra* vilno in hitro likvidacijo ter izplačilo škode, povzročene po požaru, ki je dne 30. marca t. 1. uničil mojo hišo z vso premičnino.
Filip Hočevar, gostilničar,
Štanjel na Krasu št. 55.
VABILO
na
XXXIII. REDNI OBČNI ZBOR Posojilnice za II. Bistriški okraj,
reg. z a dr. z neom. zavezo v Trnovem, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. aprila 1929 ob pol dveh popoldne v zadruž* n ih prostorih v Trnovem.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo in nasveti nadzorstva.
3.	Odobritev letnega računa za uprav* no leto 1928.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Opomba: Ako bi ta občni zbor ne bil sklep« čen vsled nezadostnega števila zastopanih de« lcžev, se vrši v smislu § 35. zadružnih pravil čez pol ure in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati ne oziraje se na število navzočih članov.
Načelstvo.
Kmečka posojilnica v Vel. Žabljah bo imela
OBČNI ZBOR
dne '4. maja, na praznik Sv. Florijana ob 15. uri v posojilničnem prostoru.
Odbor.
Novi dohodi
S. LEVI
TRST - Via S. Lazzaro 9
Bombaževina ................L.	1.90
Bombaževina visoka 90 cm .	»	2.40
Platno Madonna ....	»	2.80
Platno Madonna, debelo .	»	3.—
Platno Douglas, težko . .	»	3.20
Platno Famiglia, 150 cm .	»	4.90
Platno Douglas, 150 cm .	»	6.20
Pelle uovo od .....	»	2.80
naprej.
Robčki z ajourjem, komad	»	—.50
Kuhinjske cunje, velike, k.	„»	1.50
Kuh. cunje, platnene, k. .	»	3.20
Musola volnena, v vseh bar*
vah, meter.................»	9.—
»Borgo« za hlače od . . .	»	—.—
naprej.
Popelin za srajce od . .	.	»	4.50
naprej.
Ostanki madapolana, črta* nega, V/2 m...............» 10 —
Velika izbera prtov, prtičev, bri* sač, gobastih in iz sukanca, nogavic vseh vrst za otroke, ženske in moške.
Gostilna Jlle Corriere'4
v Trstu via Romagna H. 4 (tih Caffè Fabris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istrsko vino ter kraški teran. Postajališče korjer in shajališče ljudi z dežele.
Uljudno se priporočata
ŠTRANCAR in PERIC !
JAKOB BEVC - TRST
Campo S. Giacomo štev. 18.
Bogata izbera zlatenine in srebrnine, raznovrstnih ur, predmetov za darila i. t. d. „Cyma“ znane švicarske ure.
Cene najnižje!
LAMA TRIESTE, CORSO GARIBALDI 19
LAMA TRIESTE >
Rezila za britje iz najboljega šved-
0ARANTIT A
17, briini .strojčki ,jod 1 -90 L naprej. ([Prvovrstni cepilni [noži, škarje, srpi pile za žage, najl različnejše obrt-Poseuuusti: „SOiaNOEN“. Inijsko orodje. Največja garancija in zelo nizke cene 1
LAMA TRIESTE, CORSO GARIBALDI 19
l POVH ALOJZIJ
:
i
x
♦
♦
X
X ♦ ♦
: ♦ ♦
.«♦♦♦♦♦♦£?
:
:
:
:
URAR in ZLATAR, TRST, Piazza Garibaldi 2, I. nadstr. Največja in naj priporočljivejša o—o delavnica v Trstu o—o Kupuje krone in zlato : Darila za birmo :
Cene in blago brez konkurence!
Automobilna mehanična šola, državni patent zajamčen. Vedno odprti tečaji.

Plugi, slovite tovarne Eberhardt (varstvena znamka mrjasec), posebni za naša tla, s plužno, lemežem in ključem :
Štev.	6 teža 68	kg.	cena	L.	420.—
v	7	„	78	„	„	„	425.-
»	8	„	86	„	„	„	510.-
„	10	„	102	„	„	„	585.-
„	14	„	154	„	„	„	810.-
„CIGN(JS“ - plužič na eno kolo za vinograd	„	38 „	„	„ 33©.—
Plugi za hribovit svet, obratljivi, za globoko oranje, za obdelovanje mrtvice itd-PLUGI češkega Izdelka:
Štev. 5 teža, 70 kg. cena.... L. 300.—
„	7	„	84	„	„	.	.	.	.	„	330.-
„	8	„	94	„	„	.	.	.	.	„	380,-
„10	„	125	„	„	.	.	.	.	„	490.-
Kultivatorji na kolca, s 7 jeklenimi rti, teža 150 kg., cena 340,— Stroji za osipanje krompirja in koruze. Brane lahfce in težke dvo- ali trodelne, domačega in tujega izdelka, po najboljših pogojih."Sesalke zn gnojnico iz litega železa, cev Mannesmann 83 mm., dolge 3 do 4 m., težke 65 kg., v vsakem oziru zajamčene L 300 - 350.
PV* Dobavljajo se vseh vrst pojedelski stroji. Brezplačni proračuni
Ing. Righi 8 M. Vidovich, Trieste (13) Piazza Goldoni 10
s
OB


■33
Valuta — tuji denar.
Dne 23. aprila si dal ali dobil za:
1 dolar	19.06 lir
1 angl. funt	92.66 lir
100 dinarjev	33.57 lir
100 šilingov (avstr.)	268.50 lir
100 čeških kron	56.57 lir
100 nemških mark	452.75 lir
100 švic. frankov	367.75 lir
100 franc, frankov	74.65 lir
100 bel g. frankov	265.50 lir
Beneške obveznice	74.50; Obvez«
niče »Consolidato« 81.
Loterijske številke.
dne 20. aprila 1929:
Bari	51,	43,	5,	38,	3
Florenca	41.	34,	53,	46,	10
Milan	3,	46,	29,	20,	34
Neapelj	37,	64,	38,	20,	58
Palermo	86,	18,	42,	25,	3
Rim	69,	20,	65,	71,	30
Turin	63,	40,	8,	32,	54
Benetke	38,	47,	74,	37.	26
Jakob Šuligoj-Gorica
urar in zlatar, izprašani optik,
Via Carducci štev. 19.
Priporoča svoje zaloge najfinejših preciznih ur vseh znamk in najmodernejših naočnikov, katere izvršuje natančno po zdravniških predpisih
Točna postrežba!
Sajzraerceiše cene
POSOJILA NA VKNJIŽBO po 6°/„ z 10 do 50«Ietno amortizacijo; posojila po 4°/0 z 15«letno amortizacijo za zgradbo kmetijskih poslopij, svinjakov in hlevov; agrarna posoji« la po 51U ter brezobrestna posojila na sta« rostno obrabo in vsakovrstna druga posojila ter rešitev vojne odškodninske, vštevši rekvi« zicijske zadeve preskrbi najhitreje gosp. An« ton Trampuž, sod. ofic. v p., v Gorici, via Ga« ribaldi št. 20/1.
ZOBOZDRAVNICI AMBULATORI]
ROBERTO BERH9
sprejema v Gorici,
CORSO VERDI 36
Ob nedeljah v prostorih gosp. dr. Serjun-a v
T OLMINU
IVAN KACIN
tovarna harmonijev glasovirjev - orgelj
na električni obrat
Gorica - P. Tomaseo29
Harmonij od 750. - lir naprej Pianino od 3700.—
Orgle nov mehanični sistem po 2.000.— lir od registra.
Tovarna izdeluje tudi oltarje, prižnice i.t. d.
Orgle v Batah
postavila tovarna Iv. Kacin leta 1928.
Plačilo tudi na obroke.
Josip Kerševani^ Gorica
Piazza Cavour štev. O
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov goriimenovanih predmetov.
Mehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev 5
Benzina
Telefon št. 415,-
„Lampo" ^
Brzojavi : KERSEVAN1, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
KMETOVALCI !
Največjo korist dobite iz mleka edinole potom posnemalnika
DIABOLO
Posnemalnike Diabolo izdeluje A. B. Pump-seperator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja_ tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so vsled svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani kot NAJBOLJŠI.
Večletno jamstvo tovarne.
Plačljiv je tudi v manjših obrokih.
Iščemo krajevne zastopnike.
Zahtevajte brezplačno cenik in katalog !
KNUT JONSON, BOLZANO
Inšpektor za Julijsko krajino
Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavalle 4-II.
S. Tvrdka Teod. Hribar - Gorica 9
g	CORSO G. VERDI št. 32
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh ro, vrst posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in m ™ platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. S
Wi	Daw11/\ rwn MATTArin aH no mmrormaioiVi /4r\ noitfnmcin irrc» in ircC
za čast. duhovščino in
platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse S potrebno za popolno opremo nevest.
g BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
NOVI list
1929 cetitm
070(450.36=163.6)
lili »lil lllll lili Hilli II lili llllllllllllllllll!