List št. 34.
Premila prošnja ptičev.
Spisal J. O.
Kaj smo se sirote zadolžile, da nas mladi in stari, mestni in deželni prebivavci, bodi pozimi, spomladi, poleti ali v jeseni nemilo preganjate, za-lazvate, lovite in morite, kot da bi se bili vsizarotili, nas pokončati, brez pomiselka, danas nar modrejši Stvarnik brez vsiga namena ni stvaril, in da z našim pokončanjem Njegovi previdnosti nasprot ravnate , ter naravne večne postave ovračujete, kar se nikdar brez škode ne zgodi.
Kdor ne živi brezglavno, mora iz našiga vedenja spoznati, de nismo nepotrebni prebivavci zemlje. Koliko škodljivih gosenc, muh, mušic, mravlja, červov in drugih sadnimu drevju in drugim koristnim rastlinam škodljivih merčesov za svoj in svojih mladičev živež pokončamo!
Kako prijazno pozdravljamo človeka od beliga jutra do tamne noči s svojimi pesmicami, in koliko si prizadevamo žvergoleči pod milim nebam kme-tovavce o teškim delu pri dobri volji ohraniti.
Tisto malo pridelka na sad ji in zernji, ki ga lastnikam prikratimo, je li pičlo povračilo naših zaslug, zlasti če pomislite, da vam poverh vsiga imenovaniga prida še v jeseni in pozimi marsikak prijetin in tečen grizlej mesa podelimo.
Predrage sostvari ravno tistiga Stvarnika pomislite vse to , in uslišite našo premilo prošnjo :
Dovolite nam vživati od večniga Stvarnikanam namenjeno prostost, če že ne celo leto, saj spomladi in poleti, ko skerbimo za ohranjenje in pomnoženje Vam koristniga rodii, — ko z milim petjem vaše serca razveselujemo, in s pitanjem svojih mladičkov nar več merčesov pokončamo! Vzemite nas v število tistih žival, zoper kterih ter-pinčenje so se celo društva zedinile, in potegujte se za nas po šolah, da nas mladost v miru pusti, in nas enako hudodelcam ne tlači v keho — tič-nico imenovano!
Slišali  smo,  da  so   postave  oklicane,   ktere prepovedujejo nas pevke spomladi in poleti loviti. Vesele te  modre  postave  smo   se prederznili mestom približevati;   —  pa  kaj   vidimo?  Komaj   se oglasimo,  nam že sovražne mreže po germih   nastavljate , in si prizadevate nas naše nardražji dobrote na svetu  — prostosti — oropati.   Kdo pametnih ne vidi, da z vzeto prostostjo smo le toliko vredni, ko jetniki v ječi!
Vi gospodje vradniki, ki skerbite za spol-nenje postav, čujte, lepo vas prosimo, tudi nad tem, da se tudi ta postava povsod spolnuje, ktera nam milost skazuje! Vi gospodje učitelji duhovni in svetni, ki sadite dobre nauke v serca mla-
dosti , pripomagajte, prosimo, da mladost spozna namen modriga Stvarnika nebes in zemlje! In vi očetje in matere, ki imate pamet in dobro serce, svarite svojo družino, da ne streže saj spomladi ne po našim življenju!
Desetina in tlaka ste odpravljene pri Vas; dovolite nam desetincam in tlačanam biti, ker rado-voljni Vam tlako delamo v poberanji in pokončanji gosenc, in s tem Vam obilno desetino dajemo na sadji in družili sadežih, — in zraven tega Vam še prepevamo!
Mi smo Vam iz serca radi desetinci in tla— čanje — dovolite nam le prostim biti! To saj nam dovolite, lepo prosimo!