i eto XXVH. TRGOVSKI UST Številka 5. I |f lf jm kU I ed^lafift in to« se v LJu E Časopis x« trgovino. Industrijo. obrt In denarništvo nici v Ljubljani St. 11.953. in« r hi v St i Izhaja >V

e bo mogla rešiti Le, če se bodo ■popolnoma izkoristile vse vojne jgZkušnje, zlasti pa, če se bo po-liu^krbelo za doheT naraščaj v stav-g^eni stroki. Nemški listi posvečajo j#mu vprašanju že danes veliko ni pozornost in tako opozarja na k ih*°t rebo vzgojit ve dobrega narašča-toB v stavbeni stroki tudi »Volki-jeiflcher Beobachter«. List opozarja, inoia se mora pri poklicnem svetova->rtii-i11 absolventov šol zlasti posvečati i110iozomost stavbenim poklicem, /icafre?tl vojno je bilo v Nemčiji v udf&vbenem gospodarstvu zaposle-tra-jih okoli 3 milijone ljudi, število tajeneev v stavbeni stroki je sicer ^Razveseljivo veliko in kaže nara-(0d-čajočo tendenco. Vendar pa bedo jek>vojne razmere zahtevale še po-sju ječanje tega števila. V vojni so se udP°gU dobiti potrebni delavci pri-rjel-tieroma lahko z ustanovitvijo po-(jo.ebnih stavbenih oddelkov, v mir-jem času pa bo treba povečati šte-j ?lo strokovno izučenih stavbenih jelavcev. . Posebno v stavbeni stroki set nu-idnofijo mladini zelo lepi in mnogo-mifiranski izgledi za dobro zaposli-red-^v. Zaradi potrebe so se v zad-e 'lem času razvili v stavbeni stroki i w»evitad »ovi poklici. Poleg starih [ ini-’Oklioev mizarjev, tesarjev, krov- tudi elementi, ki prinašajo s seboj nekaj špekulativnega. Naglo povečanje prometa z rentami je povzročalo tudi dvig njih eno-rad-i so ob-■aša- )brt rti ko i so pro-skili pr O' ;ron ■il. ’ an-usln-i« v jv, cestnih delavcev in tovarni tih ključavničarjev so sedaj iska- 1 strokovno izučeni delavci za b? bliska dela, za izolacije, za pro- elke Pevanje stavbenega materiala lavbenj risarji itd. V Nemčiji so 2 /.e izdali potrebni ukrepi, da se »gotovi naraščaju stavbene stroke »bra strokovna naobrazba ter so anes že v vseh. okrajih Nemčije (Stanovijene potrebne šole. V teh Miietolah se vsako leto pregleda zna- Mskol6 vaienoev- I^dai ^ kupnih taboriščih se razvija ekajt Vajencih čut ža skupnost, hkrat a stanovski iponos. Ker nudi stavba stroka zelo velike možnost napredovanje, je izbira tega oklica tudi zaželena. V nemških Olah so posebni tečaji za special- ■ poklice in slehernemu učencu ‘ daje možnost, da na podlagi svo-ga znanja napreduje od pomož sga delavca do polirja in mojstra sta M P°sta'Iie toidi stavbeni vodja r&ak, kdor ima talent za tehnična more v stavbeni stroki raz .....rti vse svoje telesne sposobnosti jp.nogo bolj ko v katerem drugem I : »oklicu. Končno pa je treba ome :l>ti, da j,e tudi zaslužek v stavbe i j11 slr°ki zelo dober. { Nemci, ki imajo zelo visoko raz I | ® stavbeno stroko, posvečajo že I ; e na delnice, skoraj 75 %> pa na rente. Od rent so na prvem mestu — skoraj 50°/n vsega prometa —■ državne rente. Na deželna in mestna posojila odpade približno 1Q°/n. Promet z zastavnimi listi in ob- imajo marsikje še zelo važno vlo inskimi obligacijami je bil tako g0 stari obrti s svojo veliko spret-neznaten, da ga tu niti ni treba n0stjo in izrazitostjo. To se poseb-omenjati. Za delnice in industrij- ! no dobro vidi na Dunaju, kjer so ske zadolžnice je ostalo približno j razne obrtne panoge tudi pri in-40%, od česar odpadeta dve . dustrializac-iji ohranile svojo tra-retjini na delnice, ena tretjina pa j dicionalno vieljavo. »Neues Wiener Zmagoviti pohod rente kup teh delnic. Seveda se vsilijo j V nekaterih panogah rentnega s tem v ta sektor rentnega trga trga se uveljavljajo še odkupi po- sojilojemalcev, zlasti pri deželnih in mestnih posojilih, ker so občine zelo likvidne. Kot popolnoma zamašen pa se kriti ponudbe. Zato se ni čuditi, če se dvigajo tečaji v višino. Da pa ne morejo iti čez 110 °/o, je za- tečajev. To se zlasti vidi pri dr- niore smatrati trg z industrijskimi žavnih papirjih ter se gibljejo te-J zadolžnicami. Čeprav je emisijska £aji pri 8.5% zakladnih listih med delavnost družb precej velika, ven-W)y, in 99ye, pri 4.5% med 103 in jar na |)oraj razpoložljivi rnate-104 °/o, pri 4.5 °/o državnih poso- riaj ne )llore v nobenem oziru jilih pa na 107.5 °/o. Za rentni trg je precej nevarna tendenca, če se gleda v prvi vrsti na pridobitev rente manj pa na ba ^ n n0 njeno obrestovale, kajti čim bol, ^ konca se bliža dan zapadlosti, tem bolj se ^ ^ ( ^ ^ ^ morajo tečaji prilagoditi zamenjal- .. ‘B nemii tečaju, ki je navadno dolo- gulac.jo tečajev, da so se namreč cen na 100 »/„. Verjetno je zato, Pr> ,,0Vlh emisijah zamenjavale da se tečaji >,a vrednote s krajšim delnice^ in so tako ostali iztekom ne bodo dopustili nad 'et'a.)i na prejšnji višini. Sedaj pa 108 M. j najde ta material tako hiter od- Najbolj miren razvoj kažejo dr- jem, da so te zamenjave ostale žavna posojila in državni papirji, čeprav je z njimi promet največji. To pa zato, ker se more nuditi zadosti materiala, kar zadržuje prevelik dvig tečajev. so zdaj razna oblačila za otroke, mnogi obrati pa imajo tudi dovolj dela s popravljanjem in predelovanjem starih pletenin. Popravljalna akcija traja zdaj že leto dni in dunajski pletilni obrati so v tej dobi podpletli okrog 200.000 parov nogavic, popravilu in predelali pa seveda tudi velike zaloge drugih obnošenih pletenin. Uvozniki oziroma izvozniki blaga za ozemlje Koroške in Sp. Štajerske, dobe potrebne informacije v, pisarni Združenja trgovcev v Ljubljani, Trgovski dom. odrevenelost trga z naravnim dotokom materiala ali pa z /.manjšanjem nakupnih naročil. Razvoj dunajskega pletilskega obrta sodobni oblačilni industriji I na industrijske obligacije. Razmerje med delnico in industrijsko obligacijo je na borzni tečajnici ko 4:1, kakršnega prometa obligacije pred vojno niso skoraj nikdar dosegle. Ta pohod obligacij pa se nikakor še ne misli ustaviti. Res pa je, da so se meje za stare pojme ^delnica«, »renta«, »z menjajočo se« in »z določeno obrestno mero« zelo zabrisale. Odkar so dividende omejene in odkar velja stoj) za tečaje, je izgubila delnica svoje glavne značilnosti. Ni več veliko razlike med delnico solidne družbe, ki leto za letom izplačuje največjo dopustno dividendo 6% ,in obligacijskim papirjem, ki se obrestuje po 4°/o. kajti višji tečaj delnice izravnava razlika v obrestovanju, če ne ostali še presežek v korist rente. Tudi izgledi za tečajne dobičke pri delnicah so zaradi stopa za tečaje zelo obrezani, če ne sploh nemogoči. More se reči, da so delnice danes svoj špekulativni značaj čisto izgubile. Ostaja edino še ta ugodna prilika pri posameznih družbah, da se pri zvišanju glavnice doseže dobiček z izdajo gra-tis-delnic ali z zvišanjem nominalne vrednosti delnic. Te možnosti pa so danes zelo neznatne. Z delniškega trga izrinjeni krogi vplivajo predvsem na trg z industrijskimi zadolžnicami. Stara izkušnja bank je, da pri pojavu novih industrijskih posojil pridobivajo te delnice v prvi vrsti lastniki delnic teh družb ali pa komitenti, ki so dobili naročilo za na- dela mogla hitro in tehnično dovršeno izvajati. Če Nemci že danes mislijo na vzgojo potrebnega naraščaja v stavbeni sitroki, moramo tem bolj na to misliti mi, ki smo za obnovitvena in tehnična dela neprimerno manj pripravljeni. Tagblatt« navaja primer pletilcev in pletilskega obrta. Dunajske pletenine so že pol stoletja daleč po svetu znani in cenjeni modni izdelki in pred vojno so zavzemale tudi važno mesto med izvoznim blagom. Pri izdelavi pletenin je obrt še zdaj močno in uspešno udeležen. Obrtno in ročno delo daje izdelkom bas tisto ličnost in prikupnost, ki je temelj dobrega slovesa doma in na tujem. Za Dunaj, ki je mesto stare obrtniške in rokodelske tradicije, je pletilski obrt razmeroma še mlad, bili pa so že v 17. in 18. stoletju na Dunaju mojstri, ki so pletli nogavice in jopiče. Polagoma so se razvile delavnice za ročno izdelovanje raznih oblačilnih predmetov. Kot samostojni obrt je nastopilo pletilstvo v začetku 19. stoletja, pozneje pa je bila ustanovljena tudi velika pletilska zadruga. Snedi prejšnjega stoletja se je stroj uveljavil tudi v tem obrtu in takrat se je začelo Izdelovanje najrazličnejših pletenin v vedno večjem obsegu, zaradi česar se je industrializiralo precej obrtnih nodietij. Danes je na Dunaju v pletilski stroki okrog 650 obrtnih in 00 industrijskih podjetij. Med obrtnimi podjetji prevladujejo srednji in večji obrati, ki imajo po 10 do ?rv •• ->-’bencev. Srednji in večji obrati so glavni del pletilskega obrta in na nje pride približno 80% pletilske proizvodnje. Največji obrati so se skoraj vsi specializirali za izdelovanje posameznih oblačilnih predmetov. Pletilski obrt je zaposlil izredno veliko število ženskih delovnih moči. Med delovnimi močmi ple-tilske stroke je nad 90% žensk. V mirnih časih je pletilski obrt delal največ z volno, bombažem in umetno svilo, danes pa uspešno uporablja tudi pnejo iz staničnin. Nabava soli in vžigalic na debelo Po »Naredbi o preskrbi prebivalstva Ljubljanske pokrajine s kuhinjsko in živinsko soljo ter z vžigalicami« (Služb, list št. 2 / dne 5. jan. 1944) je prevzel Pre-brez učinka. To se ne bo prej hranjevalni 'zpvod »Prevode v spremenilo, dokler se ne sprosti J Ljubljani veliko prodajo soli in vžigalic ter oddaja * današnjim ilueni te predmete saino »Prevod«. Zaradi tega sporoča Prevod vsem prizadetim sledeče; 1. Vsi ljubljanski trgovci in peki bodo prejemali odslej nakazila za sol in vžigalice pri »Razdelilnem odseku Prevoda«, Novi trg št. 4/11. obenem z nakazili drugih racio-niranih predmetov. 2. Podeželski občinski preskrbovalni uradi, dalje zavodi, industrij-ci, živinorejci itd. dobijo nakazila za sol in vžigalice neposredno pri »Prevodovem odseku za monopol-ske predmete«, Novi trg št. 4/11. 3. Sol se bo izdajala samo proti iredložitvi potrebnega števila opranih in za transport uporabnih solnih vreč. 4. Odrezke za opravičitev izdane soli in vžigalic oddajo ljubljanski trgovci pri Mestnem preskrbovalnem uradu v Ljubljani, podeželski trgovci pa pri svojem občinskem preskrbovalnem uradu, oboji mesečno skupno z odrezki drugih racioniranih živil. Od vsega pletilskega obrta donavskih in alpskih pokrajin je okrog 80% združenih na Dunaju, kjer so zastopane tudi vse vrste proizvodnje, dočini izdelujejo ple-tiloi v manjših krajih po večini le nogavice in še nekatere druge preproste oblačilne predmete. Pletilski obrt na Dunaju je organiziran v strokovni skupini pletiilcev in tkalcev v zvezi dunajskega oblačilnega obrta. Tkalci, ki imajo okrog 150 obratov, tvorijo v tej zvezii samostojno skupino. Tkalci izdelujejo rute, šale in modno blago za obleke. Tudi v tej stroki so pokg mojstrov, ki delajo na roko, z modernimi stroji opremljene de lavnice. Pletilci dajejo v promet gotove izdelke, ki se sestavljajo in dovr-šujejo v lastnih obratih. Precej izdelkov se proda privatnim kupcem, večji obrati pa zalagajo s svojimi izdelki trgovce. Neposredno od obrtnih podjetij in po posredovanju trgovcev je šlo prej mnogo pletilskih izdelkov na tuje. Strokovnjaki cenijo, da je bil izvozni delež v povprečju zadnjih predvojnih let 65% do 75% od vse proizvodnje pletenin. Pred priključitvijo so pletenine predvsem izvažali v Nemčijo, potem pa v Skandinavijo, Anglijo, Nizozemsko in tudi na Balkan. Dunajske pletenine pa so se uveljavljale tudi v Ameriki ter na trgih drugih čezmorskih držav. Večja pletilska |x>djetja so imela po dvakrat na leto nove kolekcije svojih modnih izdelkov in takrat jiei bil za dunajske pletenine najživahnejšd promet na domačih in tujih tržiščih. Blago za oblačila, ki so ga izdelovali pletiloi in tkalci, je bilo deloma prodano konfekcijskim tvrdkam, deloma pa so iz tega blaga tudi sama obrtna podjetja izdelovala razna oblačila ter jih prodajala tvrdkam modne stroke ali pa privatnim kupcem. V vojni dobi se je moralo modno udejstvovanje ”'"i;'=tva umakniti drugim važnejšim nalogam. Marsikaj pa se je v tej obrtni panogi spremenilo tudi zaradi uporabe drugačnih surovin. Važen iz-| delek dunajskega pletilskega obrta Pisemske pošiljke v inozemstvo Pisemske pošiljke za Nemčijo (in za ostalo, inozemstvo, ko bo sprejemanje pošiljk zanj dovoljeno) je treba oddajati odprte na pošti pri okencu. Na pošiljkah mora biti napisan naslov pošiljatelja ali prinašalca, ki se morata ob izročitvi pošiljke legitimirati. Pošiljatelji ne smejo na pošiljke nalepljati znamk, temveč morajo pristojbino plačati na pošti. Pisemske pošiljke za inozemstvo, ki jih pošta pobere iz nabiralnikov, vrne pošiljatelju. Izselitev Hrvatov iz Spodnje štajerske in Gorenjske Po sporazumu, ki je bil sklenjen lani 11. avgusta med Nemčijo in Hrvatsko, bo izvedena izselitev Hrvatov iz Spodnje Štajerske in Gorenjske takole: V okrajih Brežice in Trbovlje do konca januarja, v okrajih Ptuj in Ljutomer do 15. maja, v celjskem okraju do 31. avgusta, v vseh ostalih pa do konca leta. Izseljenci lahko brez carine preneso svoje premično premoženje na Hrvatsko, za vse, kar puste v Nemčiji, pa dobe nadomestek iz premoženja, ki so ga na Hrvatskem pustili nemški izseljenci Zamenjavo premoženja urejuje nemško-hrvatska preselitvena komisija v Mariboru. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 14. januarja 1944. Štev. 5. Naredba o zaščiti gospodarstva Na podlagi prejetih pooblastil odrejam: Čl. 1. — Kdor ograža možnost kritja potreb za gospodarstvo s tem, da namerno dd napačne podatke 1. o potrebi ali o obstoju delovnih sil; 2. o potrebi ali o zalogah za gospodarstvo važnih surovin, tvarin, izdelkov, strojev ali orodja, se kaznuje s kaznijo na prostosti, v posebno težkih primerih, ki občutno j-kodijo gospodarstvu pa s smrtjo. Razen tega se izrekajo lahko tudi denarne kazni do neomejene višine. Čl. 2. — Napačne podatke daje tudi oni, ki namerno ne vloži obvezne prijave ali je ne vloži popolnoma. Čl. 3. — Za presojo je pristojno posebno sodišče za javno varnost Kazenski pregon se uvede samo na zahtevo dotične oblasti, na ka-lere vprašanje je dal obtožehec neresničen, nepopolen ali sploh nikak odgovor. Trst, dne 30. decembra 1943. Der Oberste Kommissar: Rainer 1. r. Gospodarstvo Tradie in Matedon Zimska pomoč Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine naproša vse člane, ki so dali za Zimsko pomoč darila v blagu, naj to sporoče Združenju in navedejo vrednost teh daril. Občni zbori Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani ima 24. redni občni zbor 24. januarja ob ipoli osemnajstih v družbeni pisarni. Dnevni red obi čajni. Delnice se morajo založiti najmanj 8 dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni. Preizkušnja kokoši V KitzLngenu na Bavarskem je bila izvedena enoletna preizkušnja Ko je bila**"racija še pod Grško, se njeno gospodarstvo ni moglo prav razviti, ker so v Traciji pridelovali iste pridelke ko v Grčiji, da je pomenila Tracija za grško kmetijstvo močno konkurenco. Sedaj pa se more kmetijstvo Trači je mnogo ugodneje razvijati, ker pomeni dobro dopolnilo bolgarskega kmetijstva. Tracija je predvsem kmetijska zemlja ter je večinoma v rokah malih posestnikov. Le na primeroma majhnih površinah se goji intenzivno obdelovanje zemlje. V kli-matično ugodnih krajih, zlasti ob morju se more žeti tudi dvakrat na leto. V teh krajih uspevajo tudi južne rastline. 63.5 odstotka vse zemlje je posejano z žitom, z ,ndu-strijskimi rastlinami 21.5 %, tobak se goji na 42.000 ha ter se pridela na leto 24.81 milijona kg tobaka. Bombaž se je gojil na 8861 ha ter so pridelali 6.19 milijona kg bombaža. Zaradi tega je mogla bolgarska bombažna industrija kriti do 50 odstotkov svoje potrebe z domačim bombažem. V 1. 1938. so pridelali v Traciji 4000 q oljčnega olja. Ker se oljčni nasadi zelo pospešujejo, je računati, da se bo v kratkem dosegel dvakrat tako velik donos. Gojitev sviloprejke je dala 488.331 kg belih in 393.625 kg rumenih kokonov. Na 12.328 ha so gojili zelenjavo in krompir. Nadalje se gojii v Traciji čebula, melone', paprika in tudi vino, ki je odlično. Številni grški izseljenci iz Male Azije so spremenili travnike in pašnike v njive, kar je povzročilo, da je začelo primanjkovati krme. Kmalu pa se je to pomanjkanje odpravilo in v 1. 1938. se je že pridobilo 60 milijonov kg krme. Tako se je mogla živinoreja povečati in je tudi še danes v dvigu. Macedonija ni tako izrazito agrarna dežela ko Tracija. Na severu je industrija skoraj tako razvita kot živinoreja, dočim je južni del Macedonije pretežno agrarni. Obdelane zemlje pa je v Macedo- v. . i ... ' I ni ji samo 53.9 odstotka vse povr štajerskih, salmtalskih in itahjan-1 ™tatnti.-n skih kokoši ter kokoši pasme Leg- šmei, gozdnate je 24.9 odstotka, 1 odstotek je močvirnate, 20.3 pa ledine. Od gozdnate zemlje je ena tretjina pokrita z grmičevjem, da se more gozdarsko izkoriščati le malo ozemlja. Od kmetijske zemlje je 51.2 odstotka pašnikov, 38.9% orne zemlje, 4% travnikov, 2% vinogradov, ostalo pa so vrtovi. Milo podnebje Macedonije pospešuje gojitev južnih rastlin in je zelo ugodno tudi za živinorejo. Industrija se more še zelo razviti, ker ima dežela velike naravne zaklade. Z žitom se dežela sama ne more zadostno preskrbeti, zato pa ima dežela v drugih sektorjih velike presežke. Sedanja uprava skuša zboljšati kmetijstvo, da bi se mogla ne samo sama oskrbeti z vsem potrebnim, temveč da bi mogla svoje pridelke še izvažati. V 1. 1941./42. se je v Macedoniji pridelalo poleg 256.000 stotov žita tudi 14 tisoč stotov riža, katerega pa bi se brez posebnih težav moglo pridelali tudi trikrat toliko. Tobak iz severne Macedonije je znan kot eden najboljših tobakov ter bi se mogla njegova sedanja letna pro izvodnja v višini 15.000 stotov i lahkoto zvišati. Macedonija slovi tudi po svojem maku in njen opij spada med najboljše na svetu. Bombažna proizvodnja znaša letno približno 540.000 kg. Sedaj si prizadevajo, da bi to proizvodnjo dvignili na 8 milijonov kg. Proizvodnja lanu, ogrščice in orehov da deželi letno okoli 50 milijonov levov. Visoko rentabilna je proizvodnja sviloprejke, ki sledi po vrednosti takoj za tobačno. V letu 1942. so pridobili 600.000 kg kokonov v vrednosti 35 milijonov levov. Posebno pomembna je za Macedonijo ovčjereja. Zlasti slove ovce z Ovčjega polja. Gozdov ima dežela le malo in sedaj se misli na to, da bi se goličave pogozdile in ob cestah, ki naj se zboljšajo, zasadili drevesa. V splošnem se more reči, da je Macedonija še močno zanemarjena, da pa ima vse pogoje, da postane v vsakem jjo-gledu gospodarsko zelo aktivna pokrajina. določenih količin sploh ne bo mogoče izvoziti. Propaganda za povečanje domače potrošnje je bila potrebna tudi pri zadnjem pridelku, čsprav je bil precej manjši kakor prejšnja leta. Znašal je okrog 600.000 ton, izvozili pa so samo 360.000 ton in je tako ostalo za domačo potrošnjo 240.000 ton ali 40% od vsega pridelka. Da bi se tolika domača potrošnja pospe-šila in dosegla, so organizirali razdelitev in razvoz pridelka po vsej deželi. Povečana domača potrošnja, ki so jo jrropagirali in uvedli v stiski zaradi močno skrčenega izvoza, bo seveda ostala, veliko kulture mandarink pa jo bodo lahko prenašale tudi potem, ko izvoz ne bo več oviran. Evropa je tako močan konsument, da lahko prevzame ne samo presežke pridelka mandarink Španije, temveč tudi Italije. Gospodarske vesti liorn. Povprečje na leto znesenih jajc je bilo pri štajerski kokosi 231.4, pri italijanski 227.6, pri pas-1 mi Leghom 223.3, pri salmtalski kokoši na 217.6. Salnvtalske kokoši, ki imajo najnižjie povprečje, so pa znesle največ jajc v zimski dobi. Pri preizkušnji se je tudi j)0- I kazalo, da potrošijo štajerske in j salmtalske kokoši najmanj krme. Obveznost dela v madžarskem kmetijstvu Da ne bo zastoja pri spravljanju in uporabi letošnjih pridelkov, je madžarska vlada v začetku leta izdala naredbe, ki vsebujejo tudi določbe o obveznosti in plačilu dela v kmetijstvu. Po tej naredbi hlapci, dninarji in drugi delavci v kmetijstvu ne smejo odjiovedati svojih služb, če nimajo že kje drugje zagotovljene' enake zaposlitve. Hlapec ali delavec si mora takoj poiskati drugo službo, če mu gospodar odpove. Kdor tega ne stori, pride v vojaško službo ali pa v delavno taborišče. Plačilo v denarju in blagu za delo v kmetijstvu je določeno od oblasti, pri čemer pa je odpravljen dosedanji običaj plačevanja sezonskih kmetijskih delavcev z žitom in drugim blagom. Tako dobijo po novi naredbi kosci in mlatiči svoj običajni delež žita le v primeru, če opravljajo na kmetijah tudi druga dela, ki se plačujejo z denarjem. Kdor se vdinja na kmetijah samo za košnjo in mlačvo, dobi plačilo za svoje delo v denarju po lani odmerjeni mezdi, ki velja tudi za lrto9. Na ta način bo na Madžarskem običajno sezonsko kmetijsko delo prav za prav odpravljeno in kmetijstvu bo zagotovljeno zadostno število delovnih moči. Izmenjava blaga ali mandarinke. Domovina tega sadu je južno-zapadna Azija, v Evropo pa so ga prinesli Arabci. V Španiji in Italiji so rasle mandarinke že v 16. stoletju, do svojega gospodarskega pomena pa so prišle šele v začetku prejšnjega stoletja, med Španijo in Madžarsko |k0 so v Valenciji uredili velike Trgovinski promet med Španijo I kulture mandarink ne samo za dnin Madžarsko sicer nima pomemb-1 mačo potrošnjo, temveč tudi za iz-nejšega obsega, od obeh strani pa I voz- Prvi odjemalci španskih nianse kaže zanimanje za tesno gospo-1 darink so bili Angleži, polagoma darsko sodelovanje, ki bo postalo 1 P& se iiei izvoz razširil tudi na de- _ , , , , . , i I X /lAli.nollr A H \TT'/VT1A I 1 Caf Ml CA uspešno, kakor hitro bodo preneha- le razne vojne ovire. Sedanja pogodba o blagovni zamenjavi ooeli držav je veljavna do 15. julija 1944. Pred vojno je dobivala Madžarska iz Španije predvsem smolo, žele celinske Evrope. L. 1900, so izvozili iz Španije že okrog 5 milijonov zabojev mandarink, potem pa se je izvoz dvigal od leta do leta ter dosegel že l. 1930. nad 22 milijonov zabojev. Tedaj je bila terpemtinovo olje in plutovino, ko I Španija pri svetovnem pridelku pa je dvignila svojo proizvodnjo I mandarink na drugem mestu za smole in terpentinovega olja, pa Združenimi državami Sev. Ameri-uvaža poleg plutovine tudi svinec, I ke, ki imajo ogromne nasade v Ka-surove ovčje in druge kože ter juž-1 liforniji in Floridi, no sadje" Pri madžarskem izvozu Svetovni pridelek mandarink v v Španijo pa so na prvem mestu tisočih zabojih (zabojj = 35 do 40 izdelki električne industrije. Špa-1 kg) je bil 1. 1930. razdeljen takole mja se v zadnjem času posebno zanima za izdelke madžarske industrije umetnih gnojil in rudninskega olja, Madižarska pa tem željam ne more ustreči, ker pri tej proizvodnji nima zadostnih pre sežkov. Madžarska želi predvsem povečati svoj uvoz južnega sadja, ker so se zmanjšale te dobave iz Italije. Od zadnjega naročila 10 va- Izvoz naranž Med južnim sadjem imajo po j letih se je v Španiji pridelek svoji gospodarski vrednosti važno ■ zmanjšal zaradi državljanskih vojn, mesto tudi kitajske naranče ali izvoz pa zaradi ameriške in afriške konkurence. Po državljanskih ojnah se je pridelek spet povečal in v izvozni sezonii 1940./41. je Španija izvozila 309.000 ton mandarink in so od tega prevzele Nemčija 278.000 ton, Nizozemska in Belgija 12.000 ton, Anglija pa zaradi pomanjkanja tonaže samo se 19.000 ton. V zadnjih letih se je položaj španskega trga mandarink precej poslabšal. Izvoz trpi zaradi prometnih ovir, a tudi lanski pridelek > bil pičel zaradi neugodnega vremena. Velik odjemalec španskih mandarink je samo še Nemčija, v Švico, Francijo in na Švedsko se izvažajo samo še manjše količine, Anglija pa kot odjemalec zaradi pomanjkanja transportnih sredstev sploh ne pride več v poštev. V dobi visoke izvozne konjunkture je bila domača potrošnja mandarink omejena, španskemu prebivalstvu je ostalo za potrošnjo samo 10% od pridelka. V zadnjih letih, ko je bil izvoz močno skrčen, pa se jie to spremenilo. Vlada je začela s propagando za povečanje domače potrošnje, ker je videla, da velikih za zunanja tržišča Madžarske lokomotive za Slovaško Slovaške državne' železnice so naročile že lani na Madžarskem 15 lokomotiv, ki naj bi bile izgotovljene v dveh letih. Po dogovoru je dala Slovaška madžarskim železniškim delavnicam na razpolago ludi nekaj surovin. Nedavno so poslali iz Madžarske na Slovaško že 5 novih lokomotiv, ki so bile že uvrščene v promet na glavni progi, zdaj j» je Slovaška naročila na Madžarskem še 15 lokomotiv, ki bodo gotove do konca 1. 1945. Daruite za Zimsko pomot! Nemški gospodarski minister in minister za ljudsko prehrano sta podaljšala naredbo v zaščito veletrgovine do 1. januarja 1946. Ta naredba ie bila izdana 15. januarja 1940 in naj ti zagotovila storilnost veletrgovine ter preprečila, da bi se vrinili v vele-; trgovino nezaželeni elementi. Z redbo naj bi se omogočila izbira najboljših ljudi za veletrgovino. Obvezno zavarovanje posevkov proti toči je predpisal srbski ministrski svet. V ta namen se je ustanovil poseben državni zavarovalni zavod. Hrvatsko ministrstvo za kmetijstv* in prehrano je začelo po načrtu po-' speševati kmetijsko proizvodnjo. Zlasti gleda na to, da bi se povečali; proizvodnja krompirja, stročnic in ze-i lenjave. Velika županstva so dobilij od ministrstva poziv, da si pridobi zemljo, katero naj obdelujejo njih delavci in nameščenci, da bi se na 9 način zboljšala prehrana dežele. Predsedstvo budimpeštanskega v* lesejma, v katerem so zastopane tudi Zbornici za trgovino in obrt ter Zvezi industriicev, je sklenilo, da se pisarna velesejma zapre. To pa iz razloga, ker že lani ni bilo velesejma letos pa tudi ni nobenega upanja, d! bi se otvoril velesejem. Uvozna carina za knjige in čast pise je bila na Madžarskem odprav ijena. Dosedaj je znašala 1 odstotni Vse delniške družbe v (Irčiji m« _ajo zvišati svojo delniško glavnic^ in sicer denarni zavodi za 10 odstoi kov, druge družbe pa za 20 odstoi, kov. Vse novo izdane delnice morajt družbe odstopiti državi. Stari češkoslovaški bankovci p 1000 kron se vzamejo po odredbi f nančnega ministra Protektorata 11 -prometa. Bolgarska kreditna banka, pri ki teni- je močno udeležena tudi bolgaf ska država, bo izplačala dividendo z* zadnja tri leta v obliki novih delni1 ter se bo na ta način delniška glav nica nominalno zvišala od 200 na 41' milijonov levov. Novi tinski državni proračun izka zuje 15.630 milijonov finskih mark do hodkov in 15.618 milijonov mark iz dat-kov. Vojni dobiček augleških tvrdk, 1> dobavljajo za vojsko, so silno narasli Tako je po poročilu lista »Times zvišala dražba Associated EquipmeJ Co svoj čisti dobiček za 80 odstotko in izplačala za 75 odstotkov višjo dJ videndo ko prejšnje leto. Predsednik Roosevelt je sklenil Teheranu s Stalinom pogodbo, po ki teri bodo dobavile Združene držav Sovjetski Rusiji po vojni blaga za 1 milijard dolarjev. V Angliji so sprt ,eli to vest z velikim nezadovoH stvom, ker bi bilo s tem Angliji onj nogočena kupčija s Sovjetsko Rusij1 Ameriška proizvodnja zlata je : letu 1943. nazadovala za 62 odstotke' Skupna zlata proizvodnja je padla °j 3.5 na 1.36 milijona unč. Novi državni proračun Združeni držav Severne Amerike bo znašal pr bližno 95 milijard dolarjev. 3425 stavk je bilo v prvih 11 meSc cih 1. 1943. v Združenih državah S( verne Amerike, kakor poroča ainev ško ministrstvo za delo. Prodaja starih strojev iz USA v 1’ tinsko Ameriko, ki se je že dolf nameravala, se bo sedaj izvedla. 1J žavni oddelek, ki je po svojih dipl matskih zastopnikih pripravljal prodajo, je že -našel kupce. Po ugotovitvah USA zavoda za r kleno industrijo bo dosegla letna Jjj paciteta ibero-ameriške jeklene ind' strije po dovršitvi podjetij, ki se gl de, 1.4 milijona ton jekla. Od te k° čine odpade na Mehiko 600.000 Wl na Brazilijo 570.000, na Peru 140,0* na Argentino 65.000 in na Chile 20.0® ton. Zaradi pomanjkanja premoga b<č morale ustaviti plinarne v Kali'1 obratovanje. Združene -države 31.776, Španija 23.889, Italija 9.168, Japonska 9.802, Palestina 2.429, Avstralija 2.098 in Alžir 2.236. V poznejših VALVAZORJA (2. izdaja) prodam gonov limon in mandarink je iz I Več v upravi »Trgovskega lista« Španije prispel le majhen del za- (Trgovski dom) radi pomanjkanja ‘ ‘~:u sredstev. transportnih A Že» Urt barva, plesira in kemično s u a 1 i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, 9uši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelcnburgova 3 Telefon št. 22-72. » MERKUR «____ tovarna mila in kem. izdelkov STARI TRG 17 priporoča svoje izdelke 2 V. ŠINKOVEC M E S T N J T R O H Nakup surovih kol divjaiine lisic, kun. dihurjev, jaibecev. veveric. polhov, vider in domaiih ma» PLAtAN NAJVlSlO CENO' Sprejemam krzno r strojenje in barvanje! ZALOGA VSAKOVRSTNEGA KRZNA , J V Kur das Konsortium »Trgovski list« als Verlag Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani. Filr die Druckerei »Merkur« A. 0