poštnina plačana v gotovini l- A? !.!- POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA O?, ju; V'M oa lili; "BS IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji, vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 39 * Maribor, torek, dne 10. maja 1938 * Leto XIII 'JJrr Načela in taktika Proti breznačajnemu ali konjunkturi- stičnemu taktiziranju Nesrečni besedi načela in taktika se v javnem življenju rabita prav često1. Časih zmiselno, časih pa tudi tako nesmiselno, kakor bi te kdo udaril s polenom po splavi. Oba izraza sta prešla v Splošno rabo ter sta obenem izgubila Jašnost. Rabita se pogostoma prav sfaešno. Le prevečkrat utemeljuje kdo ^vojo navadno trmo z načelom ali načelnostjo taktike, Čeprav nima prav nič opraviti z vprašanjem, o katerem se Žovqri ali razpravlja. l'-i Načelo v pravem pomenu besede znači vendar nekaj več. nekaj pozitivnega. Znači zvestobo do neke ideje, ideologije, programa ali problema. Kdor s<£- hoče p;>: načelih ravnati ali jih zastopati, ne sme ničesar ukreniti ali delati, kar bi jim -škodovalo ali oviralo razvoj v j;jih praven. Tak človek, ki Ostaja dosleden v svojem spoznanju, je načelen, ščiti svoja načela. Tak človek ■ie principijelen, pravimo navadno. Načela sama. če jih zapiramo; v *ikianirico« svojih možganov, pa še ni-, kakor rijsoi vse. Če dremljejo v možga-j •^jl? ali, če jih odlagamo na papir, še Msp postala življenje,! še ne prerajajo p^veka. Za vsako idejo, za vsak proseni je treba življenja, delovanja in ®oja. Brez boja ne zmagujejo niti zdrava načela in problemi, ker ie vse to le Prpdukt življenjskega boja, ki se vrši v naravi ali stvarstvu., Tu prihajamo na drugo vprašanje. Na vprašanje boja za ideje in probleme,, ki so najtesneje povezani z razvojem. Izločitev iz boja pomeni smrt. To ie naravni zakon. Zato pač vztrajamo Vsi, ki hočemo živeti, na boju za uresničenje • svojih velikih idealov. Zopet pa ni vseeno' kako vodimo ta boj. Način boja zd načela pa imenujemo taktiko. Od načina boja za ideale ali ‘Probleme je' le preveč' odvisno, kako zmagujejo naša načela. Dobra ali slaba taktika'lahko'pospešuje ali pa tudi poslabšuje razvoj v 'našem pravcu. Vsekakor je pa boljša tudi najslabša taktika, kakor spanje. Naš socialistični voditelj Avgust Bebel je rekel na socialističnem kongresu, da lahko menjamo •svoj! hq 40 milijard zasluti 200 francoskih familij na raiun naroda in države )> Taki so francoski kapitalisti O Franciji vemo iz poročil »Slovenca«, da jo je ljudska fronta spravila na rob propada. Poglejmo si dejstva, o katerih je zadnje čase, seveda skrito, med vrsticami, ppročal sam »Slovenec«; Francoski kapitalisti so izvozili iz Francije 136 milijard frankov v inozemstvo, deloma v zlatu, deloma v papirju. Papirnate franke so zamenjali za tuj denar. Recimo, da so pri zamenjavi plačali za en angleški funt 135 frankov. Pojav velikih količin papirnatih frankov na tujih borzah je, poleg drugih okoliščin, povzročil, da je kurz franka padel in sicer tako, da stane en funt šterling sedaj 179 frankov. Ako francoski kapitalist sedaj prinese svoj denar, zlato ali angleške funte nazaj v Francijo, bo pri zamenjavi enega samega funta profitiral 44 francoskih frankov, t. j. ra,zliko med prvotno in sedanjo vrednostjo franka. Francoska narodna banka, ki je kakor ^nan o, v posesti 200 bogatih familij, pa bo vsled zadnjega razvrednotenja franka zaslužila samo — 40 milijard frankov, in to na ta način, ker ji bo treba šteti pri zamenjavi enega franka za zlato, manj zlata, kot pred razvrednotenjem. Razvrednotenje franka bo seveda plačal francoski delavec, kmet in mali vložnik. Kajti cene so poskočile vsled razvrednotenja, mezde pa ne bodo tako hitro. Tudi denar, ki so ga zaupali mali vložniki bankam, je izgubil na realni vrednosti, t. j. za enako množino frankov bo dobil vložnik manj življenjskih potrebščin, kot pa bi jih bil dobil, ko je pred leti vložil svoj denar. Niti naj-manje škode pa ne utrpe tisti, ki so ta denar malih vložnikov iz bank odnesli v inozemstvo, ga najprvo pretvorili v tuj denar in sedaj zopet zamenjali za franke. Menda lahko vsak človek s količkaj zdravim razumom sam ugane, kdo je spravil Francijo na rob propada. Ker se je s. Blum boril proti temu, da Jbi 200 familij z razvrednotenjem franka služilo milijarde, ga »Slovenec« psuje in grdi. Japonska protiofenziva zlomljena Kitajci napredujejo. Na osrednjem bojišču v pokrajini Šantung, ob cesarskem kanalu, na črti Tajerčvang—Tajčan, t. j. na fronti dolgi okoli 120 km, so Kitajci potisnili Japonce za novih dvajset kilometrov proti vzhodu, v smeri proti morju. Izgube Japoncev pri mestu Tajčan, ki je dvakrat menjalo posest, znašajo 4000 mrtvih. Peiping in Nanking ogrožena. Mesti Peiping in Nanking ogrožajo deli kitajske armade, ki operirajo Japoncem za hrbtom. Japonci so radi tega metali na vasi v okolici Peipinga bombe iz letal in pobili na stotine nedolžnih ljudi, dasi se te vasi nahajajo že pod japonsko oblastjo. Nemčija in Kitajci. tu li Japonci so ugotovili, da so med svetovalci prostozidarskega generala Čangkajšeka tudi nemški častniki. Radi tega je japon* ski poslanik protestiral v Berlinu. Dobil pa je odgovor, da je Nemčija vezana z Japonsko samo s protikomunističnim paktom, t. j. proti Rusiji. Posredovanje Anglije in Francile v Pragi in Berlinu Čehoslovaška naj ugodi zahtevam sudetskih nacistov le v kolikor je to združljivo z njeno državno neodvisnostjo Kakor znano, obstoji med Čehoslo-| Vendar pa sta Anglija in Francija, ki vaško in Nemčijo napeto razmerje radi1 sta sedaj gospodarsko in vojaško veza-sudetskih Nemcev, ki se jih je oprijela I ni, sklenili, da posredujeta radi sudet- rajhovska nacistična propaganda Ul si V Čehoslovaški so Nemci svobodni, da lahko govore in delajo kar hočejo, tako širokogrudna je čehoslovaška demokracija. Seveda pa ne more dopustiti, da bi kdo grozil z odcepitvijo, ali da bi se tuja sila vmešavala v čehoslo-vaške zadeve, kakor se to ** namerava. in živem boju lahko sijajno uspevali in objemali vedno več ljudi. To sta dve silno važni vprašanji v vsakem gibanju. Načela in taktika sta dva neločljiva pojma. Vsak zase ne pomenita nič. Vs&ko gibanje mora imeti načela in taktiko. Načela, da ve kaj hoče, taktiko pa, da uravnava svoje boje zanje koristno. Če ni enega ali drugega. je vse skupaj le diletantizem par prismojenih glav oziroma nesposobnih ljudi. To smo hoteli povedati, ker vemo. da brez življenja ni boja in pravic, ni napredka, ni zdravega razvoja. Naj si zapomnijo to vsi in mi! skih Nemcev tako v Pragi, kot v Berlinu, da bi se odstranila najhujša trenja. Celioslovaški socialno demokratični senator Dundr V to svrho sta dne 6. t. m. intervenirala angleški poslanik G. C. Newton in francoski poslanik De Lacroix pri čeho-slovaškem zunanjem ministru dr. Emilu Krofti in nasvetovala čim ugodneijšo rešitev vprašanja sudetskih Nemcev, vendar v okviru suverenosti republike. V Berlinu pa sta obe državi prav tako posredovali, t>l.u < &''>•*& i« »* uma Mala zveza in Mad2arska Madžarska zahteva isto kot Henlein v ČSR. Madžarska je zahtevala od držav Male zveze, da se madžarski manjšini v teh državah priznajo iste pravice,, kot jih zahtevajo Henleinovci v ČSR. O Madžarski je razpravljala konferenca Male zveze v Sinaji. To potrjuje ne samo uradno poročilo o poteku konference, ampak tudi dejstvo, da je prišel ob zasedanju konference v Sinaji tja tudi madžarski poslanik iz Bukarešte. . -j t«, „BI, ullUMUUf Nova zmaga delavske stranke Angleško ljudstvo proti politiki vlade. Pri ponovni volitvi v Lichfieldu, v predmestju velikega mesta Birminghama, je bil pri volitvi izvoljen kandidat delavske stranke Poole z 23.586 glasovi proti kandidatu vlade, ki je prejel 22.760 glasov. Ta okraj je bil doslej v rokah vlade. Volilni izid smatrajo -kot značilen za razpoloženje ljudstva napram vladini politiki; pu •» t.«*..!*.* igralo »Cankarjeva družba« je delavska kulturna ustanova, na katero je lahko ponosen ves slovenski delavski razred. B oje se vniesaitja Amerike v Španiji Boji na raznih frontnih odsekih Iz Zedinjenih držav Severne Amerike prihaja vest, da namerava vlada preklicati prepoved izvoza orožja v zvezi s špansko državljansko vojno, ker sp odločilni politiki prišli do prepričanja, da ameriška demokracija ne more gledati, da bi sile fašističnih diktatur še nadalje strahovale svet. V vezi s tem se omenja tudi izjava španske vlade oz. predsednika vlada dr. Negrina, ki je dal svetovni javnosti ponovno zagotovilo, da bo Španija po končani vojni demokratična država. — Ta izjava je baje odločilno vplivala na ameriško javnost. Ako bi bilo res, kar poročajo iz Amerike, bi to seveda pomenilo za republikansko Španijo odločilen preokret v njeno korist. Med tem pa so iz Amerike že tudi prišle vesti, da o kakšnem razveljavljenju prepovedi izvoza orožja, ne more biti govora. Le zadnji govor ameriškega vojnega ministra da misliti, da bi na prvotni vesti utegnilo biti pa vendarle kaj resnice. Pač pa mehiška vlada slej kot prej podpira republikansko Španijo. Na bojiščih brez posebnih izpremenib Na španskih bojiščih položaj ni bistveno izpremenjen. Dasi nacistični vladi prijazni listi vsak dan pišejo o pričetku nove velike nacistične ofenzive, jih dogodki vsak dan znova dementirajo. Boji se vrše med Teruelom in Mon-talbanom, pri Aliagi in pa južno od Mo* relle proti morju. Po zadnjih poročilih nacističnih listov o boijh pri Alcala de Chisvert ob morski obali, bi človek sklepal, da frankovci prodirajo — nazaj proti Vinarozi, t. j. kraju, ki so ga zavzeli, ko so prodrli do morja. Preko 5000 padlih Italijanov Italijansko vojno ministrstvo objavlja, da je doslej padlo v Španiji 5041 italijanskih vojakov, ne vštevši umrle vsled bolezni in pa rantjence, ki so umrli v bolnicah. Španska vlada za Društvo narodov Te dni se sestane skupščina Društva narodov v Ženevi. Obravnavala bo pritožbo španske republikanske vlade glede politike »nevmešavanja«, ki onemogoča republikanski vladi dovoz orožja, dočim ga nacisti lahko uvažajo. Da bi to pritožbo izpodbila, trdi vlada v Burgosu, da je iz Katalonije prišlo zadnje dni 43 velikih pošiljk orožja iz Francije v Barcelono. češki pisatelj Čestita »Delavski Politiki" Odlični češki pisatelj, g. Karel Novy iz Prage, ki je bil lansko jesen skupaj s pesnikom Josipom Horo na literarnih večerih v Ljubljani in v Mariboru, je poslal našemu uredništvu sledeče pismo: Praga, dne 7. maja 1938. »Dragi prijatelji, Utam v »Delavski Politiki«., cla je začel Vaš list izhajati trikrat tedensko in ne morem drugače, kot da Vam vsem, najsi delate v redakciji ali upravi, odkritosrčno čestitam in Vam želim, da bi nadaljevali in dosegli dnevnik. Zadnjič sem vsaj nekoliko spoznal, seve v majhnem delu, s čem vsem se morate boriti. Toda tudi to je zadostovalo, da sem se Vam približal ? ljubeznijo, kakor vsem možatim ljudem. Stiskam Vam roko in ostajam Vaš z odkritosrčnim pozdravom Karel Nov y.« Zelo nas veseli to priznanje češkega kulturnega delavca. Uredništvo. Doma U% svetu Pridiga ni služba božja. Poluradno glasilo JRZ »Vreme« je poročalo o kazenski pravdi zaradi motenja vere, ki je tekla pred dalmatinskimi sodišči. Mizarski mojster Božo Koleadtč je bil obtožen, ker je med cerkveno pridigo glasno ugovarjal proti izvajanjem pridigarja, ko se je po njegovem mnenju spustil na politično polje. Kolendič se je zagovarjal, da se je kot dober katoličan čutil užaljenega v svojem verskem prepričanju, ko je pridigar vmešal politiko v svojo pridigo- Apelacijsko sodišče je izdialo načelno odločbo, da se cerkvena pridiga ne more prištevati bogočastju, ki .ga ima v mislih kazenski zakon in motenje pridige ni kaznivo kot motitev službe božje. Če se bo to sodno mnenje splošno uveljavilo, bo s tem preprečena marsikaka zloraba vere in bodo politični pridigarji morali bolj paziti na svoje besede. Narodna skupščina se baje zopet sestane dne 16. ali 17. majnika t. 1. Konferenca škoiov v Zagrebu. Dne 4. t. m. je zasedala komferenca jugoslovanskih katoliških škofov v Zagrebu. Te konference so važne tudi iz splošnih političnih razlogov, ker ima katoliška cerkev gotov vpliv na državno politiko in ker škofje v zaupnem krogu med seboj razpravljajo tudi o splošnih političnih vprašanjih. Na letošnji konferenci so razpravljali tudi o novem cerkvenem davku in o gotovih sporih med katoliškimi krogi v Jugoslaviji. Kakor se na zunaj zdi, da je katoliška cerkev enotna in disciplinirana, je vendarle res, da obstojajo med Škofji glede katoliških organizacij in zlasti glede ipolitičnega udejstvovanja globoko segajoča nasprotstva, ki prihajajo tudi v javnosti do izraza. Zagrebška struja, ki izdaja »Hrvatsko Stražo« in ki jo baje podpira tudi zagrebški nadškoif Stepinac, hoče u-stanoviti, čeprav z ozirom na dr. Mačka to prikriva, svojo lastno klerikalno politično stranko. Sarajevska struja, ki ji načeluje nad- škof Šarič, pa odločno odklanja ustanovitev posebne katoliške stranke. Z demokratičnega stališča ne moremo Imeti ničesar proti temu, če se ustanovi samostojna klerikalna stranka. Zahtevamo pa, da velja za vse enako orožje in smo proti temu, da bi klerikalna stranka imela privilegije in prilike za zlorabo verskega čustvovanja. Predstavnik Židov v Jugoslaviji pri knezu namestniku. Predstavnik Židov v Jugoslaviji dr. David Alhalo je bil 5. maja sprejet v enourni avdijenci pri knezu namestniku, ki je izrazil isl'r*>"o simpatije za židovsko versko skupnost v Jugoslaviji, p* il Vil« »'lili u'.v. Minister socialne politike Dragiša Cvetkovič se je vrnil bolan iz Ženeve. Ol„H Predsednik turške vlade v Beogradu. Te dni pride v Beograd predsednik turške vlade Dže-!al Bejar. Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič potuje v v Ameriko na tamkajšnje slavnosti v Clevelandu. P <• I • ^ --- Najviije odlikovanje za Bat’o. Jan Bat'a je bil odlikovan od’ našega kralja z najvišjim redom Sv. Save I. stopnje, ki ga dobe samo najvišji diplomati. Njegov pomočnik Maksimovič pa je dobil red »Jugoslovanske krone« III. stopnje. Tajni laboratorij za izdelovanje morfija so odkrili v Domžalah pri gostilničarju Janušu. —■ Udeležena sta bila dva Tržačana. Oblast je odkrila laboratorij vsled neke eksplozije. — Morfij je mamilo. Slabiči, ki so obupali nad življenjem, si ga vbrizgavajo v žile, 'da imajo lepe sanje. Morfij seveda človeka nazadnje umori. Trgovina z morfifem je prepovedana, ker gre za navadno zastrupljenje in izkoriščanje nesrečnih ljudi. Uredba o kolesnih platiščih. Ministrski svet je podaljšal rok za izmenjavo platišč na tovornih vozilih do 1. aprila 1939. Vse kolarje, kovače in prizadete druge obrtnike se strogo opozarja, da naj več ne izdelujejo voz z ne-predpisnimi platišči. Prvi maj v Ženevi Ženeva, 4. maja 1938. Prvi maj so v Ženevi, v mestu, kjer je sedež Društva narodov in Mednarodnega urada dela, praznovali zelo slo* vesno. Slovestnostni sprevod je šel skozi mesto v šesterostopih, v njem s0 nosili 57 rdečih zastav. Po ulicah, kjet je šel sprevod, je bil vsakršen promet ustavljen. Velike skupine šolarjev so se vozile na velikih, rdeče okrašenih avtomobilih. Deca je imela rdeče zastave v rokah, s katerimi je pozdravljala velike množice gledalcev in Prl tem prepevala delavske pesmi. V spre-vodu je bilo mnogo skupin učiteljev, zdravnikov, profesorjev in drugih inteligenčnih poklicev, ki se ne sramU' jejo svoje razredne pripadnosti. ?•«. fk’’ Letos poteče 75 let od ustanovitve Državo« hipotekarne banke v Beogradu. V poročili1 banke čitamo med drugim tudi, da je banka dobila 1. 1927. zadnje posojilo v Ameriki in A2 od tedaj ni mogoče nobeno mednarodno posojilo več. Zato pa mora banka sedaj zbirati lastna sredstva, ako hoče vršiti svojo važno vlog0' ki ji pripada v državnem gospodarstvu. 1 J' Trboveljska premogokopna družba — 8$ dividende (obresti) na delnico. Bilanca TPP je zaključila zopet z znatnim dobičkom. Delničarji bodo dobili za lansko leto 8% dividend^ (1. 1936. je znašala 6.5%). Splošna stavbena družba v Mariboru je zaključila 1. 1937. z 'dobičkom 275.000 Din in bo izplačala 5 odst. dividendo. Bodoča konferenca male antante bo avgusta meseca i, 1. na Bledu. Velike pomorske vaje italijanskega vojneg* bredovja v neapeljskemu zalivu so se vršil« 6. t. m. v navzočnosti Mussolinija, Hitlerja i° italijanskega kralja. Časopisna poročila povedo, da je ta miroljubna prireditev, pri kateri je sodelovalo preko 200 bojnih enot, zadivila vse navzoče. Vaje so pa tudi stale ogromne mili' jone. Prepoved peke belega kruha v tretjem rajhu« Iz Berlina poročajo, da bo vlada izdala odredbo o prepovedi peke belega kruha, iz raz-loga, ker sta beli kruh in meso škodljiva za ljudsko zdravje. — S’1-' - • '--- Hiter življenjski konec odslovljenega rumu11' skega fašističnega ministrskega predsednik*-Octavian Goga, vodja rumunskih krščanskih fašistov in prijatelj nemškega fašizma, ki ie letos par tednov bil predsednik rumunske vlade, je dne 7. maja nenadoma umrl. V Grčiji neprestana »komunistična« nevarnost. Na Grškem vlada diktatura in režim ima polne roke dela z razkrivanjem »nevarnih« za.' rot, ki obstoje največkrat v zaplembi par košev brošur pri protivnikih režima. Sedaj so radi sličnih dejanj zaprli par komunističnih prvakov, ki jih je obsodilo vojaško sodišče. —■ Obsojeni pa se bodo pritožili. — Z «»!'•*»- i*. 1 kg zlata stane sedaj 40.118 francoskih fran* kov, pred razvrednotenjem je bilo treba šteti samo 37.222 frankov. Na j več ji francoski trgovinski parnik zgorel. V Le Havru je zgorel idne 6. maja največji francoski trgovinski parnik »Lafayette«. Parnik jc bM dolg 176 m in 24 m širok. Požar je po nerodnosti zakrivil kurjač. MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) Njegov glas je zvenel zamolklo, kakor pri bolniku in čutil Sem, da vro fantu solze v goltanec. Nenavadno in neprijetno je videti takega velikana, da joče ali — razumel sem te solze. Tudi moj oče ni bil prijazen in mojo mater je včasih brez usmiljenja pretepel, a njej, mili starki, sem dolžan zahvalo za to, da sem si zaželel iskati pravico in da sem jo našel. — Bolelo jo je, vzdihovala in stokala je, — je tiho nadaljeval Avdjej, — a sama me je vedno opominjala: »Nikar se ne jezi nanj, saj on sam je dober, le ljudje so hudobni, težko življenje ima, naše življenje je menda prekleto!« Potem sva se navadno jokala oba. Veste, ona mi še sedaj pripoveduje pravljice, kadar je pri pameti in jo noge nosijo. Pride včasih k meni, sede in začne momljati o Ivančku-tepčku, o Kristusu, ki je z Nikolajem in Jur jem hodil po zemlji... Tiho in v zadregi se je zasmejal. — Smešno mi je, seveda, a poslušam vseeno! Nikdar pozneje ga nisem videl tako dobrega, kakor to srečno uro. Astahov se je seveda raztogotil, letal okrog ob-lastev in iskal svoj ovčico in ta hrup je trajal kaka dva tedna, potem pa je hčer zavrgel in preklel in jo je nehal iskati. Pa tudi Avdjeja je nehal preganjati, ker mu je nekoč na občinskem zborovanju glasno rekel: i — E, Kuzma, pusti me v miru, si slišal! Starec je začel vpiti proti Občinarjem: — Poglejte, vi vsi ste priča, grozi mi! Vprašajte ga, s čem grozi, a? f Zborovalci so molčali, čakali in gledali, kdo bo močnejši. — Jaz ti samo rečem, Kuzma, — je ponovil Nikin, — da me pusti pri miru! Ta prizor sem videl: stal je tam, v rasti pol metra višji od starca, zravnan, gologlav, privzdignjenih obrvi, z odkritim obfazom, miren. A mirnost je — sila. Sekira je mirna« a odseka hrast pri korenini. Vesel sem bil, d^ je ta dogodek tako hitro minil, — bil je vnapotje, ker je odvajal misli od naših smotrov. Ko se je Dosjekin vrnil iz zapora, sem imel z njim pomemben razgovor. Prišel je k meni, malo posedel in me je začel izpraševati: — Je res, kar mi je pravil Vanja, da sta Aleksej in Nikin šla Nastazjo Astahovo odpeljat in vi, da ste to odobravali? — To se pravi, ne odobravam, a treba je bilo pomagati — sem rekel. — Avdjeju je tudi težko! Oprezno zvijajoč cigareto je pripomnil: — Na težkem poslu se sile preizkušajo. Zavil se je v sivkast dim in je molčal. Čutil sem, da mu nekaj ni prav; — Se vam mogoče tovariš ne smili? — Smili. Koristen človek je. Le da je to njegova osebna zadeva in se nas ne tiče. Jaz na to stvar tako-le gledam: ali greš štorovje ruvat, ali pa krompir krast — je vse en vrag. Spet se je zagrnil v dim. Kadil je nekakšno najbolj strupeno mahorko,*) njen dim je bil tako jedek, da so komarji in muhe, ki so se zaleteli v zelenkast oblak mahorkinega dima, omamljene strmoglavile na tla. On pa se je hvalil: Imeniten tobak! Steklo bi lahko rezal ž njim Čez nekaj časa me je vprašal: — A kako vi, tovariš, mislite — mi smo zdaj že marsikaj prečitali, pripravili naše možgane k delovanju — ne bi li začeli po malem preizkušati naše sile in sposobnosti za delo? Vi, seveda, ostanite ob strani, a za nas, domačine, bi pa že bil čas. Vsaj za poskušnjo — da vidimo, kaj znamo in kaj bi še morali znati in pa kakšna vprašanja nam bodo stavili: Pomislil sem in rekel: — Prosim, lahko, samo oprezni morate biti. Vrgel je ogorek proč in se razveselil. — Sijajno! Vidite, stvar je v tem, da uživamo mi tukaj vsekakor nek ugled: nekateri nas gledajo po strani, drugi od nas nečesa pričakujejo. Veste, tu so ljudje, ki smo jih takorekoč v srce zadeli... Ste opazili nekega starca, ki hodi tukaj mimo vas? Šepav je? To je polustric Ivana Maljiševa. pismotol-mač Pjotr Vasiljevič Kuzin. — Ste že slišali o njem? On že nekaj sluti kakor je videti, svojega nečaka je izpraševal o vas in k meni je tudi že večkrat prišel-Se za vse zanima! *)■ Mahorka ie ruski tobak najnižje vrste, iz sesekljanih žilic tobakovega listja. (Dalie prihodnjič-) 7g HašiU Ucaiev mmmmmmmammmmmummmmmmmmmmmmmammmmmmmKUKmtM ZAGORJE OB SAVI V nedeljo predavanje na Lokah. Podružnica »Zveze rudarjev« priredi to nedeljo, dne 15. t. m. ob 9. uri v Zadružni dvorani na Lokah zanimivi predavanji: 1. Obramba svobode in demokracije v Ce-hoslovaški. Govori s. dr. Avg. Reismaii. 2. Socijalna zaščita rudarjev. Govori s. V. Eržen. Rudarji, žene in mladina, to je naš dan. Praznik delavske kulture. Pridite vsi! HRASTNIK Eden je padel raz konja. Star pregovor Pravi: Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo Pade. Ta pregovor se večkrat uresniči. 1 ak Primer zaznamujemo sedaj tudi v naši steklarski brusilnici. Neki bivši revolucijonar je v zadnjih letih užival s strani podjetja neke predpravice. 2e je mislil, da sedi na belcu. Prepričan je bil, da mu ne more nihče čez glavo zrasti in je s svojimi »podrejenimi« delavci ravnal tako, kot ne bi mogel nihče, ki je že sam kdaj izkusil, kaj je izkoriščanje. Delal je kot je najbolje vedel in znal, da bo bolje za Podjetje. Delavci pa so vedno mislili, da bo belec nekoč jahača vrgel raz sebe. In glej, res Se je zgodilo tako. Kako in kaj bo z njim, borno še videli. Priporočamo vsem preddelavcem, naj se nikar ne povzdigujejo višje, kakor so v resnici. Zadnji čas je, da s preddelavci vred spoznamo, da smo vsi skupaj le Predmet za izkoriščanje, igračka, ki nas premetavajo po mili volji. Zato: vzdramimo se! LITIJA Zelo veliko se govori in piše o predrzniih vlomih mladih vlomilcev, ki so izvršili vlome Poslednjega tedna. Na žalost je bil poleg tudi moj sin ter je s tem' meni, kakor vsej družini, Prizadejal veliko gorja in sramote. Jaz sem se vedno na vse kriplje trudil, da bi mu dal, ko bo stopil v življenje, vse, kar mu pač delavski Pče dati more. Da je prišlo tako daleč, je krivo najbrž to, ker sem bil napram njemu preveč popustljiv in dober. Po mojem mnenju pa ie največ krivde v tem, da ga pri najboljši Volji nisem mogel spraviti do kruha. Fant pa, ki je v 16. letu, je zašel v slabo družbo in ni nič lažjega, kakor takega fanta pridobiti za take pridige. Vse to ve prav dobro tudi »Slovenčev« dopisnik. Namesto pa, da bi dal staram oz. očetu kak tolažilen nasvet, celo indirektno spravlja mene s to afero v zvezo, ker Nšg, da se skrivam nekje v Gradcu. Če me ni bilo en dan doma in sem šel po opravkih, mislim, da to ni nobeno skrivanje, ker se tudi nimam za kaj skrivati. Jaz imam čisto vest. Kar je zagrešil sin, nisem kriv jaz in kakor sem že rekel, ako bi fant imel delo in primeren zaslužek, bi najbrž ne imel časa za take pusto-veške družbe. Dobil bo za svoje delo tudi za-lovščine, ampak bi* bil gotovo dober član člo-služeno kazen, želim samo, da po prestani kazni dobi delo in zaslužek in najde pot nazaj v pošteno človeško družbo. »Slovenčevemu« dopisniku pa rečem, naj prvo pomete pred svojim pragom, potem pa naj pometa drugje. — Prosim cenj. s. urednik, da priobčite ta dopis dobesedno, da vsa javnost izve, kako je s to stvarjo. — Rakar Franc. ZIDANI MOST J Zakaj je med ljudstvom nezaupljivost in nevoščljivosti? Zakaj neki vsepovsod vlada dandanes velika nevoščljivost in velika nezaupljivost med narodi? Ali smo res postali izvržek stvarstva? Dandanes je ubogi narod že tako daleč zapeljan, da niti brat bratu ne zaupa, ne Privošči in vidi samo samega sebe, a drugi pa, če vsi poginejo. Nekam čudno je to življenje! Ce pogledamo v prirodo, kako se vse Prebuja, vse se giblje in raduje. Ptice pevke Pa spremljajo to živahno pomlad s svojo melodijo. Zakaj pa ne bi tudi človek k vstajenju Prirode zavriskal in zapel v družbi svojih bratov? Nekaj se je moralo zgoditi človeštvu, da ni slišati več petja kot je bilo nekdaj. Gotovo je nastala med nami kužna bolezen, kajti vse se raduje, a človek pa tava klavern, kot bi bil že na smrt obsojen. Mogoče nas je zadel mrtvoud, ali pa so nas nalašč napravili mrtve dotlej, dokler ne bo treba iti In moliti tistega, ki nas biča, da bi nas še bolj bičal. Zakaj neki imamo dar govora, če ne smemo poljubno in svobodno govoriti, niti v poštenem zmislu, kar so nas sami učili. Če so nas tako lepo učili o dobrih lastnostih, zakaj ne bi dar govora služil tudi nam in ne pa samo onim, ki zanje garamo. Ali je dandanašnji človek sploh še človek, ali smo samo še stroj, kateri nima niti zadosti kuriva za pogon? Če Pa omaguje, je pripravljen bič, namesto boljšega kuriva, mazila, odmora, popravila, veselja, kot prepotrebne duševne hrane. Kot Preje omenjeno, zakaj smo nezaupljivi? To pa zato, ker ni dovolj značajnih ljudi. Če le kate-ri komu pokaže stotak, da za liter vina, za čik tobaka, pa ga že ima. Vidite, taka je izobraz ba in prepričanje. tu. JEŠENCA PRI RACAH Elektrika nam je zasvetila. Naše kmečko naselje blizu Rač se je sedaj končno tudi uvrstilo med napredne kraje. Zasijala nam je elektrika, ki pa je ni vpeljala občina, ampak mali posestniki sami na ta način, da smo pla j-ali vsak po din 150 deleža. Sicer bi lahko ča kali še do sodnega dne, da bi nam kdo postavil vod od glavne napeljave, ki je blizu našega kraja. Cesta od nas do Polskave bo tu m razsvetljena. t • i r ni. Pentlja je okusno okrašena z rdečim usnjem. če -ste plačali za peč več kot 2 kTat dražje, I prave vrednosti.-V tem slučaju vrnite peč p roko t tli sicer stala drugih, ker Vas je v tem i dajalcu in zahtevajte od njega, da: Vam vrne šlučaju prodajalec prikrajšal za nad polovico | že plačano: kupniuo. ■ ju Zahvala Za premnoge dokaze sočutja, ki smo jih bili deležni ob priliki izgube našega dobrega moža, očeta, sina, brata itd. Ivana Dvoršaka izrekamo vsem zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, godbi Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev, s. Erženu za poslovilni govor, dalje Splošni delavski strokovni zvezi Jugoslavije, Strokovni komisiji in Delavski zbornici v Ljubljani In vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Maribor, dne 7. maja 1938. I Ali >1 ie dobil novega narolnlka sa ,,Delavsko Politiko", smatral - to za svo|o dollnostl Za konzorcU Izdala in urefult Adott Jelen v Mariboru. - Tiska: Uftdska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstovitell Viktor Eržen v Mariboru.