Oglasilo
DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED
LETO XVII	ČETRTEK, 4. JUNIJA 1987_ŠTEVILKA 5
Proizvodnja in prodaja v aprilu
Proizvodni in prodajni rezultati v prvih štirih mesecih letošnjega leta so v primerjavi s planiranimi in v primerjavi z lanskimi količinami po posameznih proizvodnih TO precej različni.
Ze ob pregledu periodičnih obračunov so v pozitivnem smislu izstopali proizvodni in prodajni dosežki TO Tomaž Godec Boh. Bistrica — pozitivni trend se je nadaljeval tudi v aprilu, ko so bili v vseh treh obratih planirane količine presežene, in sicer v obratu opažnih plošč za 3,7 %, v obratu pohištvo za 9,1 % in v primarni predelavi za 3,8 %. Dobre proizvodne rezultate so spremljali tudi dobri prodajni rezultati. V aprilu je bilo prodanih preko
77.000	m2 opažnih plošč. Zmanjšanje zalog je značilnost poslovanja v letošnjem letu tudi pri prodaji sobnega pohištva.
Obraten trend kot v TO Tomaž Godec je značilnost poslovanja v TO Rečica. Ob trimesečnem obračunu so proizvodni rezultati zaostajali za planiranimi količinami in za lanskoletnim obsegom proizvodnje. Slični so tudi
podatki za april, ko je bila proizvodnja za 16,9% nižja od planirane. Zaostanek je bil nekoliko nižji v primarni predelavi, vendar je bolj kritičen v obratu vrat, kjer bo zaostanek v prvih štirih mesecih zelo težko nadomestiti do konca leta tudi ob normalizaciji proizvodnje v nadaljnjih mesecih. Zaostanek je delno posledica zastojev zaradi uvajanja nove tehnologije, delno pa zmanjšanja obsega zaposlenosti v neposredni proizvodnji. Na Rečici ugotavljajo, da prehod na40-urni tednik ni prinesel planiranih učinkov v dvigu produktivnosti. Zaloge gotovih izdelkov so se zmanjšale, vendar bolj kot posledica manjše proizvodnje kot dobre konjunkturnosti prodaje.
Obseg proizvodnje v TO Mojstrana je bil v prvem četrtletju nekaj večji od planiranega, aprilski rezultati pa so precej slabši, proizvodnja je bila za 15 % nižja od planirane. Ena od značilnosti za Mojstrano so že minimalne zaloge izdelkov.
V TO Podnart tako za prvo četrtletje kot za april ugotavljamo, da je
proizvodnja za 10% nižja od planirane, največji izpad je — kot običajno v začetku leta — v primarni proizvodnji. Proizvodnja zlasti oblog in delno tudi zabojev je večja od planiranega obsega, ista ugotovitev velja tudi za prodajne rezultate.
Kljub precejšnjim težavam z naročili se tudi proizvodnja v TO Filbo giblje blizu planiranih količin. V prvih treh mesecih je bila za dobre 3 % nižja od planirane, aprilska pa je za 2,5 % večja od planirane proizvodnje. Z večjim naročilom bo predvidoma zagotovljena normalna proizvodnja do konca leta, če bo pravočasno izdelana projektna dokumentacija.
Proizvodni in prodajni rezultati v naslednjih mesecih bodo odločilnega pomena za letošnje celoletno poslovanje delovne organizacije. Probleme likvidnosti in dohodkovne uspešnosti lahko ob novem obračunskem sistemu rešujejo le začrtani obseg proizvodnje in prodaje.
SOPPA
Novozgrajena hala za proizvodnjo I nosilcev; proizvodnja bo stekla v drugi polovici leta 1987
Poslovanje v prvem trimesečju
Poslovno leto 1987 smo pričeli s sprejemom paketov novih zakonov, ki bistveno vplivajo na poslovanje delovnih organizacij. Novi zakon o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka predstavlja velike spremembe v obračunskem sistemu. Med prihodke ne vključuje prejetih obresti do višine revalorizacijskih obresti, medtem ko na strani stroškov izključuje plačane obresti kot tudi negativne tečajne razlike. Poleg tega pa stroške povečuje za revalorizacijo porabljenih surovin, materialov, izdelkov in amortizacije ter uvaja še revalorizacijsko bilanco.
Tak način ugotavljanja dohodka naj bi pripeljal do realnejše višine dohodka v pogojih velike inflacije. Žal pa je sistem nedodelan in v marsičem nelogičen.
Poleg omenjenega zakona je bilo v prvem trimesečju sprejetih še nekaj interventnih zakonov, med katerimi je največ prahu dvignil zakon o omejitvi osebnih dohodkov.
Poslovanje se je torej odvijalo v negotovih pogojih, kar je negativno vplivalo tudi na rezultate poslovanja.
1.	CELOTNI PRIHODEK
Zaradi zelo velike inflacije primerjave nominalnih vrednosti z letom poprej kažejo zelo visoke indekse, medtem ko planirane vrednosti v prvem trimesečju še niso bile dosežene. Tako je celotni prihodek v DO LIP bil nekaj več kot dvakrat večji kot v istem obdobju lanskega leta in je dosegel 80,9 % plana. Največje povečanje je v TO Filbo zaradi velikega obsega del znotraj DO, medtem ko je najobčut-nejše zmanjšanje v TO Rečica.
TABELA 1. — doseženi celotni prihodek
TO	CD 31.3.87	1987 1986	1987 plan	Delež 87	Delež 86
1 2	3	4	5	6	7
1 Tomaž Godec	1.968.257	193,8	78,5	31,2	32,9
2 Rečica	1.803.329	159,1	74,4	28,5	36,7
3 Mojstrana	356.643	204,5	68,6	5,6	5,6
4 Podnart	379.025	246,1	78,5	6,0	5,0
5 Filbo	827.251	442,7	141,7	13,1	6,1
6 Trgovina	702.065	231,5	70,7	11,2	9,8
7 DSSS	280.053	236,4	96,1	4,4	3,9
8 LIP skupaj	6.316.623	204,7	80,9	100,0	100,0
Delež izvoza v celotnem prihodku je v primerjavi s preteklim letom padel. Razlike med izvoznimi in domačimi cenami so še naprej prevelike, tudi zaradi nerealnega tečaja dinarja. Tako se je pri TO »Tomaž Godec« delež izvoza v celotnem prihodku zmanjšal s 40,1 na
35,2	%, medtem ko je pri TO Rečica ostal na istem nivoju, deloma tudi zaradi nekoliko nižjega celotnega prihodka. Pri vseh TO pa izvoz daleč zaostaja za planiranimi vrednostmi.
TABELA 2. — doseženi izvoz in njegov delež v CP
TO	Izvoz	1987 1986	1987 plan	Delež 87	Delež 86
1 2	3	4	5	6	7
1 Tomaž Godec	693.196	170,0	70,8	35,2	40,1
2 Rečica	478.107	161,5	79,1	26,5	26,1
3 Mojstrana	3.720	27,5	7,7	1,0	7,8
4 Filbo	11.389	405,6	29,1	1,4	1,5
5 LIP skupaj	1.186.412	159,6	71,0	18,8	24,1
Neplačana realizacija
V primerjavi s stanjem na začetku obdobja se je neplačana realizacija povečala kar za 70 %. Novi obračunski sistem bi vsekakor moral prinesti tudi sistem fakturirane realizacije, sicer bo negativni vpliv na dohodek prevelik.
TABELA 3. — neplačana realizacija	v qoo din
TO	L 1. 1987	31.3. 1987	Razlika
1 2	3	4	5
1 Tomaž Godec	136.277	255.947	+ 119.670
2 Rečica	132.400	211.432	+ 79.032
3 Mojstrana	3.956	40.517	+ 36.561
4 Podnart	35.600	25.876	- 9.724
5 Filbo	10.065	13.485	+ 3.420
6 Trgovina	7.057	6.636	421
7 LIP skupaj	325.355	553.893	+ 228.538
Po novem zakonu se med druge prihodke vštevajo samo obresti iznad revalorizacijskih obresti. Tak sistem naj bi prinesel ohranjanje kapitala v pogojih velike inflacije. Zato so drugi prihodki v primerjavi z letom poprej precej manjši. Poleg obresti so med drugimi prihodki še prihodki od dotacij in subvencij (izvozne stimulacije), inventurni viški in drugi prihodki.
TABELA 4. — drugi prihodki
TO	Znesek	1987 1986	1987 plan	Obresti	Stimu- lacije
1 2	3	4	5	6	7
1 Tomaž Godec	159.805	88,9	86,4	107.766	31.820
2 Rečica	86.858	364,3	127,3	9.409	65.856
3 Mojstrana	7.889	863,1	210,4	5.200	—
4 Podnart	10.611	414,0	53,7	6.388	28
5 Filbo	40.785	142,0	82,4	26.490	8.497
6 Trgovina	2.529	190,0	252,9	182	—
7 DSSS	14	4,0	—	14	—
8 LIP skupaj	308.491	129,9	94,4	155.449	106.201
2.	PORABLJENA SREDSTVA
Porabljena sredstva so stroški in izdatki za material za izdelavo proizvodov, kot tudi posredni materialni stroški, potrebni za nemoteno obratovanje. Novi zakon porabljene surovine in material revalorizira z indeksom rasti cen proizvajalcev industrijskih proizvodov, ki se korigira s količnikom obračanja zalog. Glede na velike zaloge in zaradi počasnega obračanja zalog je revalorizacija v DO LIP znašala kar 13,2 % vseh porabljenih sredstev, sicer pa so se indeksi porabljenih sredstev po TO gibali različno glede na preteklo leto, medtem ko se vrednosti glede na plan gibljejo okoli 70 %.
TABELA 5. — porabljena sredstva
TO	Znesek	1987 1986	1987 plan
1 2	3	4	5
1 Tomaž Godec	1.197.372	166,0	71,6
2 Rečica	1.249.540	136,9	70,8
3 Mojstrana	216.248	171,5	62,0
4 Podnart	261.937	230,6	73,9
5 Filbo	637.071	533,1	174,1
6 Trgovina	642.412	277,1	69,6
7 DSSS	98.098	203,0	95,0
8 LIP skupaj	4.302.678	185,1	77,8
3.	DOHODEK
Dohodek predstavlja razliko med doseženo realizacijo in porabljenimi sredstvi. V prvem tromesečju leta 1987 je DO LIP dosegla 2.013.945.642,17 din dohodka, kar je 88,5 % planiranega. Za primerjavo uspešnosti gospodarjenja med posameznimi organizacijami upoštevamo dohodek na delavca, ki je v naši DO znašal 1.763.523,— din. Podatki za druge organizacije bodo znani šele po obdelavi podatkov iz periodičnih obračunov.
TABELA 6. — dohodek na delavca
TO	Znesek	1987 1986
1 2	3	4
1 Tomaž Godec	1.826.742	253,0
2 Rečica	1.821.674	252,4
3 Mojstrana	1.613.736	281,0
4 Podnart	1.582.257	293,6
5 Filbo	1.598.143	251,6
6 Trgovina	2.294.346	282,0
7 DSSS	1.654.136	245,3
8 LIP skupaj	1.763.523	256,5
4.	OBVEZNOSTI IZ DOHODKA
Dohodek je osnova za pokrivanje potreb skupnega in splošnega pomena. Obveznosti so v prvem trimesečju leta 1987 znašale
733,520.204,00	din, kar predstavlja 12,5 % več od planiranega. Delež obveznosti v dohodku je narasel iz 33,6 % v letu 1986 na 36,4 % v letu 1987.	(Nadaljevanje na 4. strani)
Sklepi samoupravnih organov
Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (29.4.1987)
1.	Obravnaval je periodični obračun in ga potrdil z ugotovitvijo, da je delitev v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi predpisi ter ga predlagal v sprejem zborom - delavcev.
2.	Obravnaval je poročilo inventurne komisije za obdobje I—lil in po obravnavi sprejel predlagane sklepe za knjiženje inv. manjkov oz. viškov.
3.	Sprejel je ažuriran obrambni načrt in sestav komiteja za SLO in DS.
4.	V javno obravnavo je posredoval novo sistematizacijo del in nalog upravljalca linije Optimes v obratu opažnih plošč.
5.	Obravnaval je zahtevo za varstvo pravic Vinka Lužarja, ki se je pritožil na sklep odbora za delovna razmerja. Zahtevi Vinka Lužarja ni ugodil, temveč je potrdil sklep odbora za delovna razmerja.
6.	Obravnaval je odškodninski zahtevek zaradi nesreče pri delu za Antona Korošca. Med LIP-om Bled, TO Tomaž Godec in Antonom Korošcem je bila sklenjena poravnava, ki jo je potrdil tudi delavski svet s sklepom, da se Antonu Korošcu izplača enkratni znesek 400.000,— din, od maja 1987 dalje pa se mu vsakega 15. v mesecu izplača mesečno rento v višini 68.406 din.
Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (20. 5.1987)
1.	Sprejel je SaS o združitvi sredstev za financiranje izgradnje centra za marketing in prodajo.
2.	Sprejel je aneks k SaS o svobodni menjavi dela med Zdravstvenim domom Bohinj in LIP Bled, TOZD Tomaž Godec. Spremeni se prispevek na zaposlenega, ki znaša 822 din na zaposlenega.
3.	Potrdil je nabavo dveh kontejnerjev za odvoz pepela, odprodajo stroja za brušenje ozkotračnih žagnih listov, odprodajo stroja za embaliranje lesne moke in sprejel sklep za odpis avtomata za napitke.
4.	Sprejel je sklep o razpisu referenduma za sprejem sprememb pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitvi sredstev za OD v TO Tomaž Godec in sprememb pravilnika o osnovah za urejanje stanovanjskih vprašanj.
5.	Sprejel je nov cenik storitev, ki velja od 1.6. 1987 dalje.
6.	Obravnaval je prednostno listo prosilcev za stanovanja in jo sprejel v predlagani obliki.
Delavski svet TO Rečica (29.4.1987)
1.	Potrdil je normative za oddelek krila, furnirnico, B podboj, montažo in skladišče žaganega lesa v predloženi obliki z veljavnostjo od 1.4.1987 dalje.
2.	Obravnaval je poročilo inventurne komisije za obdobje januar—marec 1987 o popisu zalog v skladišču repromateriala in rezervnih delov ter ga potrdil v predloženi obliki.
3.	Obravnaval je rezultate gospodarjenja v prvih treh mesecih letošnjega leta ter v okviru pristojnosti ugotovil, da je delitev dohodka v skladu s planom in zakonskimi predpisi in ga dal v dokončno potrditev zborom delavcev.
4.	Seznanjen je bil s poročilom strokovnih komisij o oceni inovacijskih predlogov Janeza Potočnika ter na predlog odbora za gospodarjenje sprejel naslednje sklepe:
—	potrdi se inovacijski predlog »zaščita UV sušilnikov Barbe-ran v lakirnici« in odobri izplačilo nagrade v višini 267.452.—din;
—	potrdi se inovacijski predlog »zaščita Transilon traku v sortirnici žagalnice« in odobri izplačilo enkratne nagrade v višini 47.147,—din;
—	potrdi se inovacijski predlog »konstrukcijska zaščita stiskalnice Leopida« v smislu preprečitve strojeloma in odobri izplačilo enkratne nagrade v višini 99.000,—din.
5.	Za delegata v konferenco delegacij za železniški promet prometnega središča Kranj je imenoval Tomaža Breganta, za njegovega namestnika pa Tomaža Jarkoviča.
6.	Na podlagi iznešenih pripomb in predlogov za izboljšanje kvalitete vrat je sprejel naslednje zaključke:
—	priprava dela naj razišče vzroke za odpravo nekvalitetno opravljenega dela,
—	poostriti je kontrolo pri nabavi osnovnih izdelovalnih in pomožnih materialov,
—	žagan les, ko se rabi v lastni predelavi, je pred sušenjem presortirati in v nadaljnji predelavi vgraditi les ustrezne kvalitete,
—	vsak delavec mora delo kvalitetno opraviti in o eventuelnih odstopanjih normalnega opravljanja del takoj obvestiti neposredno nadrejenega.
7.	Potrdil je nabavo osnovnih sredstev: čelni viličar Litostroj tip V5-IM komplet s kabino, prečnim pomikom vilic ter podaljškom vilic, raztezne posode Varflex, polnilec POKO 15 Iskra in hladilno skrinjo 380 I v skupni vrednosti 20.409.540.—din.
8.	V skladu s 105. členom Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter o delitvi sredstev za OD v TO Rečica se Janezu Skaliču prizna razlika med obračunsko postavko po njegovi dosedanji razporeditvi in obračunsko postavko za delo, ki ga je opravljal pred prerazporeditvijo.
9.	Na prošnjo Cirile Dežman, delavke TO Rečica, je izdal soglasje za opravljanje obrtne storitve v prostem času.
10.	Prošnjo društva bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom SRS — podružnice za Gorenjsko Kranj za denarno pomoč je odstopil v rešitev odboru za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje.
11.	Gasilskemu društvu Gorje je kot pomoč pri obnovi doma odobril 20 m2 oblog 12 mm.
12.	Medobčinskemu društvu civilnih invalidov vojne Gorenjske Kranj je za dobitek na srečelovu odobril 20 kom izrezov od vrat in 1 voz žagovine.
13.	KS Gorje je kot pomoč pri asfaltiranju ceste na laze odobril
I,	000.000.—din.
14.	Na osnovi soglasja Zveznega zavoda za cene št. 3922/1 z dne 15.4.1987 k cenam stavbnega pohištva, vloženega
23.	3.1987 in izračunanih kalkulacij za posamezne cene je sprejel končni cenik za stavbno pohištvo, ki se uporablja od 15. 5.1987 dalje.
15.	DS ponovno opozarja vse zaposlene, da jedilni pribor uporabljajo izključno samo v jedilnici in da je vsak iznos pribora iz teh prostorov prepovedan.
Delavski svet TO Mojstrana (4. 5.1987)
1.	Obravnaval je 3-mesečne rezultate poslovanja TO Mojstrana ter jih posredoval zboru delavcev v potrditev.
2.	Potrdil je poročilo inventurne komisije za obdobje jan—marec 1987
3.	Na osnovi soglasja Zveznega zavoda za cene in izračunskih kalkulacij je sprejel končni cenik za stavbno pohištvo.
4.	Potrdil je nove normative za vhodna in garažna vrata. Veljati pričnejo od 5. 5. 1987 dalje.
5.	Potrdil je nabavo robilnika za robljenje desk.
6.	Potrdil je nabavo 2 kom lepilnih strojev.
7.	Potrdil je nove cene lesnih odpadkov 3.000 din zaboj ter žagovine 200 din prm.
Sklepi XII. zasedanja DS TO Podnart (28. 4. 1987)
1.	Obravnaval je obračun za prvo četrtletje in ugotovil, da je začasna razporeditev dohodka opravljena v skladu z veljavnimi samoupravnimi splošnimi akti in družbeno usmeritvijo, zato je dal obračun I—III v obravnavo in sprejem zboru delavcev.
2.	Obravnaval je poročilo inventurne komisije o popisu skladišča repromateriala in delov za vzdrževanje (delno) za obdobje januar—marec 1987 in ga sprejel v predloženi obliki s pripombo, da mora skladiščnik v bodoče bolj spremljati in kontrolirati zaloge, da ne bo prihajalo do razlik.
3.	Obravnaval in sprejel je nove začasne formative za dela v za-bojarni in se uporabljajo od 4. 5. 1987 dalje.
4.	Obravnaval je predlog spremembe dela vodja priprave dela ga posredoval v 8-dnevno javno obravnavo.
5.	Seznanjen je bil s poročilom o strokovnem nadzoru obrambnega in varnostnega načrta in sprejel varnostni načrt in načrt CZ v predloženi obliki.
Delavski svet TO Podnart (20. 5.1987)
1.	Obravnaval je spremembe pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD in razdelitvi sredstev za OD in jih posredoval v 8-dnevno javno obravnavo:
2.	Sprejel je sklep, da se razpiše referendum za sprejem sprememb samoupravnih splošnih aktov za 11.6. 1987; V komisijo za izvedbo referenduma je imenoval:
Miklavčič Ivanko, Čufar Franca, Sitar Franca in za namestnike Rakovec Branko, Maček Petra in Šolar Jakoba
3.	Sprejel je sklep, da se razpišejo volitve za nadomestnega člana odbora SDK TO in se izvedejo istočasno kot referendum
II.	6.1987. V komisijo za izvedbo volitev je imenoval: Rakovec Branko, Maček Petra, Solar Jakoba in za namestnike Miklavčič Ivanko, Čufar Franca in Sitar Franca.
4.	Čufar Franca je imenoval v konferenco delegacij TS za železniški in luški promet za naslednje mandatno obdobje.
5.	Potrdil je prednostno listo prosilcev za stanovanja v predloženi obliki:
6.	OŠ Lipnica je za skladiščno lopo odobril 6 desk, v izmeri 0,2 m3;
7.	GD Podbrezje je odobril dobitek 10 prm žagovine za srečelov;
8.	Potrdil je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje izgradnje centra za marketing in prodajo v predloženi obliki in za podpisnika navedenega sporazuma imenoval direktorja TO;
9.	Potrdil je nov cenik za usluge in se uporablja od 1.6.1987 dalje;
10.	Sprejel je sklep o razpisu del in nalog individualnega poslovodnega organa — direktorja TO in v razpisno komisijo imenoval Varl Janeza in Kordiš Jožeta;
11.	Obravnaval je tekočo problematiko in izvajanje sprejetih ukrepov ter pri tem opozoril na nepravilnosti pri premeščanju delavcev, na napake pri izdelavi izdelkov, na čakanje na material in na kvaliteto izdelkov. Predvsem kvaliteti izdelkov je v bodoče treba posvetiti več pozornosti, ustreznim službam pa dati priporočilo, da se tudi na tem področju nekaj naredi.
Poslovanje v prvem trimesečju
(Nadaljevanje z 2. strani)
TABELA 7. — obveznosti iz dohodka
v 000 din
TO	Obvez-	1987	1987	Delež v	Dohod.
	nost	1986	plan	1987	1986
1 2	3	4	5	6	7
1 Tomaž Godec	271.374	268,0	109,6	35,2	34,4
2 Rečica	214.220	282,4	110,1	38,6	34,3
3 Mojstrana	55.642	296,8	111,8	39,6	38,1
4 Podnart	45.382	309,1	114,9	38,8	36,3
5 Filbo	71.631	305,5	115,1	37,7	34,8
6 Trgovina	22.775	295,8	113,9	38,2	37,9
7 DSSS	52.496	359,0	137,2	28,9	20,9
8 LIP skupaj	733.520	286,2	112,5	36,4	33,6
TABELA 8. — pregled obveznosti za DO LIP					v 000 din
Obveznost za			Znesek	% od dohodka 1987 1986	
1 izobraževanje			35.047	1,74	1,48
2 kultura			15.531	0,77	0,59
3 solidarnost za stan. gr.			15.774	0,78	0,73
4 zdravstvo			123.386	6,13	4,89
5 pokojn. invai, zavarov.			125.438	6,23	4,61
6 zaposlovanje			2.802	0,14	0,14
7 republ. davek			10.953	0,54	0,98
8 varstvo okolja			4.401	0,22	0,16
9 članarine			2.506	0,12	0,19
10 SLO			8.765	0,44	0,16
11 zavarovanje			40.075	1,99	1,90
12 drugo			110.422	5,48	2,93
5.	Cisti dohodek
Čisti dohodek predstavlja ostanek dohodka po pokritju obveznosti iz dohodka. V prvem trimesečju leta 1987je znašal v DO LIP 1.280.425.438,17 din, kar je 78,9 % planiranega. Cisti dohodek je namenjen za osebne dohodke in skupno porabo ter za akumulacijo.
TABELA 9. — doseženi čisti dohodek
	Znesek v 000 1987		1987	ČD na	1987
	din	1986	plan	delav.	1986
1 2	3	4	5	6	7
1 Tomaž Godec	499.511	258,4	84,7	1.183.675	248,8
2 Rečica	339.569	234,2	72,8	1.117.003	235,7
3 Mojstrana	84.753	287,4	69,8	974.172	277,5
4 Podnart	71.705	278,6	80,6	968.986	282,4
5 Filbo	118.548	270,2	76,2	996.102	240,7
6 Trgovina	36.878	291,8	73,4	1.418.385	280,6
7 DSSS	129.459	233,2	86,4	1.176.900	220,5
8 LIP skupaj	1.280.423	253,3	78,9	1.121.211	245,7
TABELA 10. —	delež osebnih dohodkov s		skupno porabo in delež		
akumulacije v dohodku					
	OD + SPP			Akumulacija	
	1987	1986		1987	1986
1 2	3	4		5	6
1 Tomaž Godec	51,0	52,6		13,8	13,0
2 Rečica	51,0	51,5		10,3	14,2
3 Mojstrana	54,7	56,3		5,7	4,9
4 Podnart	55,4	58,8		5,8	4,9
5 Filbo	58,3	59,9		4,0	5,2
6 Trgovina	40,7	49,7		21,0	12,4
7 DSSS	69,7	78,1		1,4	1,1
8 LIP skupaj	53,6	55,7		10,0	10,6
Kot je razvidno iz tabele št. 10, sta tako delež osebnih dohodkov s skupno porabo kot delež akumulacije v dohodku, nekoliko nižja od leta 1986 zaradi povečanih obveznosti iz dohodka.
V delitvi čistega dohodka so obračunani osebni dohodki, ki so bili izplačani v prvem trimesečju na podlagi zakona o omejitvi izplačil osebnih dohodkov in skupne porabe. Delitev za stanovanjski del skupne porabe je opravljena na podlagi že formiranih sredstev iz osebnih dohodkov, medtem ko je druga skupna poraba oblikovana na podlagi plana.
6.	ZAKLJUČEK
Zaključek leta 1987 je potekal v izredno negotovih pogojih gospodarjenja. Kriza v lesni industriji se še naprej nadaljuje. Novi obračunski sistem bo zahteval povsem nov način obnašanja in gospodarjenja s sredstvi. Da bi ohranili obstoječi položaj v panogi, bomo morali posvetiti veliko pozornost zalogam in proizvodnji ter si prizadevati za zmanjšanje vseh stroškov. Ne glede na realen tečaj dinarja moramo obdržati že dosežen nivo izvoza ter hkrati povečati tudi prodajo doma. Le tako bomo dosegli tak dohodek, ki bo omogočal normalno delovanje in razvoj tudi v bodoče.
Spodbuda ostalim
Na predlog članov odbora za gospodarjenje vam predstavljamo člana našega kolektiva Janeza Potočnika, ki opravlja dela in naloge elektrovzdrževalec — delovodja v oddelku vzdrževanje v TO Rečica. V začetku letošnjega leta je prijavil tri inventivne predloge, katere je strokovna komisija obravnavala kot tehnične izboljšave in določila enkratne višine odškodnine.
1.	»Zaščita UV sušilnikov Barberan v lakirnici na Rečici:«
Ta tehnična izboljšava ima poudarek na področju požarne varnosti in preprečuje možnost požara na dveh enakih strojih in kopičenje obdelovancev na transportnih trakovih v lakirnici. Zato gospodarske koristi ni možno izračunati. Iz znanih uvoženih in domačih materialov bo predlagatelj s pomočjo oddelka za vzdrževanje iz TO Rečica sam realiziral to tehnično izboljšavo. S pravilno električno povezavo oz. kombinacijo bi bila izključitev sušilnika zagotovljena varnost celotne lakirnice, to je:
—	predolgo zadrževanje obdelovanca v sušilniku,
—	kopičenje obdelovancev pred sušilnikom,
—	ustavitev poličastega transporterja v sušilniku,
—	primarna zaščita celotne lakirne linije z lastno zaščito sušilnika.
2.	»Zaščita transilon traku v sortirnici žagalnice na Rečici«:
S primerno tehnično zaščito in namestitvijo fotocelic je predlagatelj dosegel preprečitve poškodbe oziroma uničenje transportnega traku. Za izvedbo te tehnične izboljšave je bil uporabljen material delno domače proizvodnje, delno iz uvoza. Opisana zaščita deluje od jeseni lanskega leta. Izračun gospodarske koristi ni možen, ker ni mogoče predvideti vrednosti zastojev in število zamenjav traku.
3.	»Konstrukcijska zaščita stiskalnice LEOPIDA v smislu preprečitve strojeloma«:
Strokovna komisija je ugotovila, da je s to tehnično izboljšavo zaščitena stiskalnica pred strojelomom in preprečitev zastojev poškodb vratnih kril in drugimi zastoji — z vgraditvijo končnih stikal na vsako stran stiskalnice in pravilno vključitvijo elementov v obstoječe stanje. Da ni funkcija stroja okrnjena in služi svojemu namenu, je zasluga predlagatelja. Izračun gospodarske koristi ni možen, ker je poudarek izboljšave na zaščiti pred strojelomom. Izvedeno je bilo že februarja 1986 in opravičuje svoj namen.
Kje so vzroki za takšen uspeh?
Potočnik Janez je tih, delaven in razmišljujoč na svojem delovnem mestu. Stalno se prizadeva za napredek. Vsako delo, katerega se loti, jemlje resno in skuša ga čim bolj uspešno zaključiti. Vsak problem, ki se pojavi, skrbno analizira in ugotovi najboljšo možno rešitev. Ker se ukvarja s tehničnimi problemi na posameznih strojih, mu je bilo to osnova za razmišljanje. Podrobno pozna funkcijo stroja, kaj je pozitivno in kje lahko nastanejo zastoji oziroma škoda.
Sam pravi, da je potrebna podpora s strani vodstva TO oz. DO za realizacijo inovativnih predlogov. S prijavo inovativnih predlogov bi sodeloval pogosteje, toda nekak strah čuti pred okolico. Z vsemi sodelavci želi obdržati dobre prijateljske odnose.
Janezu ne pomeni denar toliko, kot ideje oziroma njihova koristnost. Za dosego takšnih rezultatov pa je potrebna izjemna vztrajnost, natančnost in zbranost.
Želimo mu še vnaprej veliko uspehov na delovnem področju, mnogo novih zamisli, vsem pa spodbuda za razmišljanje.
Ana Šifrer
TOZD Trgovina, poslovalnica na Rečici je uvedla prodajo izdelkov na kredit z obročnim odplačevanjem.
Za stavbno in notranje pohištvo daje kredit do 6 mesecev brezobrestno, do 12 mesecev pa po znižani obrestni meri.
Kako nas cenijo drugi
Gradbeni izvajalci vedno bolj uporabljajo naš opažni sistem za betoniranje. Tokrat objavljamo mnenje Gradisovega TOZD Jesenic:
Pri gradnji glavnih objektov nove Cementarne v Anhovem (po letu 1976) smo pričeli uporabljati opažni sistem DOKA iz Avstrije. Izkazalo se je, da je ta način opaženja (leseni lepljeni nosilci in kovinski vezni elementi) zelo primeren za različne opažne konstrukcije. Ker se je intenzivnost del povečevala, smo morali pripraviti še dodatne garniture opažev, kar pa smo pripravili sami (kovinski del Gradis, lesene lepljene nosilce LOMO - pa LIP Bled).
Lesene opažne nosilce, tako tipa DOKA kot LOMO, smo nato uporabljali pri nadaljnjih gradnjah in smo še bolj spoznali njihovo veliko univerzalnost in primernost za gradbeništvo.
Ker je tudi LIP Bled pokazal velik interes, da bi se poleg
opažnih plošč vključil v proizvodnjo za gradbeništvo še s kompletnim opažnim sistemom, smo na skupnih razgovorih in usklajevanjih uspeli pripraviti osnove za nov opažni sistem LG LIP Gradis. Dosežen je bil sporazum o tehničnem sodelovanju. V Gradisu, kjer imamo bogate izkušnje pri opaženju različnih konstrukcij, smo s svojimi nasveti sodelovali pri konstruk-terjih LIP-a, ki so pripravili potrebno dokumentacijo za izvedbo opažnega sistema, ki sestoji iz kovinskih veznih in spojnih elementov, ter lesenih lepljenih nosilcev. Po dogovoru je kovinske elemente izvedel Gradis, leseni del pa LIP. Na naših največjih gradbiščih, tako na objektih Jeklarne II. na Jesenicah smo s praktično preizkušnjo in nato z masovno uporabo dokazali, da je opažni sistem LG zelo primeren za opaženje tako vertikalnih kot horizontalnih konstrukcij.
Veliko prednost tega sistema vidimo predvsem v tem:
1.	lahki posamezni elementi
2.	obstojnost in trajnost
3.	velika fleksibilnost pri sestavi posameznih elementov
4.	lahek transport
5.	primernost za vse vrste gradenj (industrija, stanovanja)
6.	domač material
Tudi na naših gradbiščih v tujini (Irak, Kuwajt) se je uporaba lesenih lepljenih nosilcev izkazala kot najbolj praktična, ker tudi sila neugodne vremenske prilike (visoke temperature) niso povzročile deformacij, kar pa je bilo močno prisotno pri drugih sistemih (aluminij, jeklo).
Tudi na največjih gradbenih sejmih (Bauma München) opažamo zadnja leta velik napre-
dek in poudarek na lesenih opažnih elementih.
Da bi se sistem LG še bolj razširil v gradbeni operativi, pa ga je potrebno še dodelati predvsem v smislu kompletne ponudbe. To je od tehnološkega projekta pa do prve montaže na gradbišču. To pa je možno le z ustrezno močno strokovno delovno skupino v delovni organizaciji LIP.
Naš opažni sistem pri gradnji nove jeklarne na Jesenicah
Mnenje, ki smo ga objavili v celoti, povsem potrjuje naša pričakovanja, katera naj bi se uresničila v praksi. Ob tem ne smemo pozabiti, da smo z Gradisom kot celoto zelo plodno sodelovali od zasnove opažarskega programa, skupnih razvojnih opredelitev sistema, konkretne osvojitve kovinskih delov (K.O. Maribor) in probnih meritev na gradbišču.
Še posebej je zanimivo, kako se je sistem potrdil, ko se je izvajalec odločil, da bo uporabil povsem kompleten stenski opažni sistem LIP BLed pri gradnji
tako velikega objekta, kot je jeklarna na Jesenicah, ki je bila odprta pred 1. majem.
Prevc
V TOZD Tomaž Godec
dobili
novega
direktorja
Za novega direktorja TO Tomaž Godec Bohinjska Bistrica so člani DS TOZD izbrali dipl. ing. lesarstva, Janeza ERČULJA.
Janez se je rodil 15. 5. 1952 v Ljubljani, kjer je dokončal osnovno šolo in gimnazijo. Po srednji šoli se je vpisal na Biotehnično fakulteto — lesarska smer, kjer je leta 1978 uspešno diplomiral. Bil je tudi štipendist naše DO. Leta 1979 se je zaposlil v TOZD Tomaž Godec in se z družino preselil v Bohinjsko Bistrico.
Po opravljeni pripravniški dobi je prevzel dela in naloge planerja pohištva, leta 1984 pa dela in naloge obratovodja pohištva. V tem času je pokazal vse svoje strokovne, organizacijske in vodilne sposobnosti, kar se kaže tudi v razvoju obrata, ki je v tem času dosegel viden napredek.
Prevzel je odgovorno funkcijo direktorja TOZD-a in v zvezi z njegovim delom sem mu zastavil nekaj vprašanj:
»Vsa jugoslovanska lesna industrija se nahaja v težkem položaju. Večina vidi vzroke v napačni gospodarski politiki, a vzroki so tudi v sami lesarski industriji. Kaj bi bilo treba storiti, da bi lesna industrija postala spet uspešna gospodarska panoga tako doma kot tudi konkurenčna na zunanjih trgih?«
Janez je povedal naslednje: »Lesna industrija se je pri nas začela razvijati po vojni in je v začetku sedemdesetih let prerasla v močno gospodarsko panogo z visoko stopnjo predelave lesa. Stalno je bila usmerjena v izvoz. Bolj ko se je gospodarski položaj slabšal in bolj ko je postajal izvoz dohodkovno nezanimiv, bolj se je slabšal položaj lesne industrije. Lesna industrija, predvsem pohištvena, se bo morala prestrukturirati v tej smeri, da se bo organizirala v manjših enotah z večjo možnostjo prilagajanja potrebam domačega in tujega tržišča. Izvoz pa še vedno ostaja nuja, ker zaradi predi-menzioniranja lesne industrije domači trg ne more pokupiti vseh izdelkov. Da bo izvoz uspešen, pa je nujno, da se izboljša kvaliteta izdelkov, poslovnost in enoten nastop na tujih trgih.«.
»TOZD Tomaž Godec in celotna delovna organizacija je kljub težki gospodarski situaciji še
vedno dokaj uspešna. Toda vsaka delovna organizacija se mora razvijati in modernizirati, da lahko sledi napredku. Na katerih področjih bo po vašem mnenju treba doseči napredek, da bomo obdržali stik s svetom?»
»Stanje, v katerem sem prevzel delovno mesto direktorja TOZD-a, je dokaj dobro v primerjavi z drugimi DO. V lesni industriji smo po uspešnosti nekje pri vrhu. Zato se mi zdi, da je delo nekoliko lažje, vendar pa so obveznosti večje, kar je vsekakor lažje dobro poslabšati kakor pa dobro še izboljšati. Vsekakor bomo skušali s skupnimi močmi v TOZD-u razvijati temeljno organizacijo tako, da bomo vse zastavljene načrte kar najhitreje reševali. V preteklem obdobju se je veliko sredstev investiralo v posodobitev proizvodnje in v povečanje izkoristka surovine, kar nam bo kmalu dalo pozitivne rezultate. Nekaj investicij je še nedokončanih in potrebno bo veliko napora, da se bodo čimprej zaključile. Le s posodobitvijo proizvodnje in z večjo produktivnostjo ter ustrezno kvaliteto bomo konkurenčni tako na domačem kot na tujih trgih.«
»Prvo trimesečje je za nami. Z vidika proizvodnje je bilo uspešno. Kakšne naloge nas čakajo, da bomo lahko do konca leta uspešno .poslovali in obdržali mesto med uspešnimi temeljnimi organizacijami?«
»Prva naloga je vsekakor, da obdržimo proizvodnjo na planskih zadolžitvah, ker je to glavni pogoj za uspešno poslovanje. Dokončati je potrebno začete investicije. Ena pomembnih nalog v letošnjem letu pa je, da se čimprej prilagodimo spremembam zakonov o novem obračunskem sistemu, ki bo realno pokazal naš finančni položaj, s tem pa tudi našo uspešnost.«
Zaželimo tov. Erčulju mnogo uspešnosti pri delu, da bo TOZD vodil v korist uspešnega poslovanja TO Tomaž Godec kot tudi DO LIP Bled.
K.T.

Referendum
Delavski svet DO je na svoji zadnji seji, ki je bila 6. 5. 1987 sprejel tudi sklep o razpisu referenduma za sprejem dopolnitev oz. popravkov nekaterih samoupravnih splošnih aktov ter sklep o razpisu nadomestnih volitev v DS DO ter v DS SOZD GLG. Razpisal pa je tudi volitve za zunanje člane disciplinske komisije. Prav tako pa so tudi delavski sveti TOZD razpisali referendum za sprejem sprememb in dopolnitev pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitvi sredstev za OD ter pravilnika o stanovanjih.
1.	Predlagane spremembe oz. dopolnitve SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitvi sredstev za OD v DO LIP Bled so naslednje:
—	dopolni se 1. odstavek 67. člena, tako da se pravilno glasi:
Prispevek delavca na podlagi razdelitve ČD se odraža v skupni delovni dobi, ki jo je delavec opravil v združenem delu in delovnih skupnostih in tako z uspešnim opravljanjem svojih del in nalog, z upravljanjem, odločanjem, varčevanjem oz. racionalno porabo surovin, energije in podobno, prispeval k povečanju rezultatov gospodarjenja z družbenimi sredstvi, za kar se delavcu prizna dodatek:
Skupna delovna doba v združenem delu	Odstotek
in delovnih skupnostih
—	v drugi in tretji vrstici 68. člena se za besedo »za« doda »neprekinjeno« delo ... oz. za »neprekinjeno« delovno dobo ...
Spremembe oz. dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD in razdelitvi sredstev za OD so:
—	45. člen v proizvodnih TO
2.	in 3. odstavek se nadomestita z novim besedilom, ki se glasi:
»Za nenormirana dela, to je dela v neposredni proizvodnji, ki se merijo po času, se delavcem obračuna OD po opravljeni zahtevnosti dela in po ostalih elementih uspešnosti dela v skladu z merili za tekoče leto.«
—	46. člen v proizvodnih TO
1.	odstavek pod a) se pravilno glasi:
»Pri uvajanju nove proizvodnje v času postavljanja norm ali spreminjanja normativov zaradi tehnologije v že obstoječem procesu, pripada delavcem do postavitve norme OD za opravljeno zahtevnost dela in po ostalih elementih dela v skladu z merili za tekoče leto.«
—	74. člen v proizvodnih TO, 66. člen v TO Trgovina, 51. člen DSSS
•	drugi odstavek se spremeni in glasi:
Delavec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne zadržanosti z dela: (točke ostanejo nespremenjene)
—	75. člen v proizvodnih TO, 67. člen v TO Trgovina in 52. člen v DSSS se spremeni in pravilno glasi:
Osnova za nadomestilo OD je povprečni čisti mesečni OD, ki ga je delavec prejel za polni delovni čas v preteklem koledarskem letu, korigiran z indeksom rasti OD v tekočem letu, in sicer mesec na december preteklega leta.
Nadomestilo OD ne more biti višje od OD, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal.
—	76. člen v proizvodnih TO, 68. člen v TO Trgovina, 53. člen v DSSS
•	prvi odstavek se spremeni in glasi:
Višina nadomestila se določi glede na vzrok začasne zadržanosti z dela, v odstotkih znaša:
1.	za nesrečo pri delu in obolenja za poklicno boleznijo
ter borce NOB	100 %
2.	za bolezen in nesreče izven dela (do in nad 30 dni)	90 %
•	zadnji odstavek se črta.
—	77. člen v proizvodnih TO, 69. člen TO Trgovina in 54. člen DSSS se črta.
—	78. člen v proizvodnih TO, 70. člen TO Trgovina in 55. člen DSSS se spremeni in glasi:
Delavki, ki je na porodniškem dopustu, delavcu, ki je določen za negovanje otroka, starega do sedmih let ali za negovanje ožjega družinskega člana ...
—	105. člen v proizvodnih TO, 98. člen TO Trgovina in 82. člen DSSS postane 78. a, oz. 70. a, oz. 55. a in se glasi:
Delavcu, za katerega je ugotovljena spremenjena delovna zmožnost ali neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, se v primeru prerazporeditve na dela in naloge, ki so nižje vrednotena, prizna razlika med obračunsko postavko po njegovi dosedanji razporeditvi in obračunsko postavko za delo in naloge, ki jih opravlja.
Razlika po prvem odstavku tega člena se priznava:
1.	delavkam, ki dosežejo starost 45 let in imajo skupne delovne dobe 25 let, od tega 10 let v DO
2.	delavcem, ki dosežejo starost 50 let in imajo skupne delovne dobe 30 let, od tega 10 let v DO
O taki razporeditvi odloča na predlog vsakega posameznika in odbora za delovna razmerja TO, s sodelovanjem zdravnika obratne ambulante, DS TO.
—	78. b člen v proizvodnih TO, oz. 70. b člen TO Trgovina, oz. 55. b člen je nov, ki se glasi:
Delavec, pri katerem je podana spremenjena delovna zmožnost ali neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti in ni sposoben
več opravljati dosedanjih del in nalog, ima pravico do prerazporeditve na druga dela in naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni usposobljenosti, če pa taka prerazporeditev ni mogoča, pa ima delavec pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije.
Delavec s preostalo delovno zmožnostjo, ki čaka na ustrezna dela in naloge oziroma na prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo in te zaradi objektivnih ovir ne more takoj nastopiti, je za čas čakanja upravičen do 80 % povprečnega OD, ki ga je prejemal v letu pred nastopom prerazporeditve, prekvalifikacije oz. dokvalifikacije.
Če je preostala delovna zmožnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, je delavec upravičen do 100 % povprečnega OD, ki ga je prejemal pred nastankom nesreče ali pred obravnavo na invalidski komisiji (v primerih poklicne bolezni).
V primeru, ko TO zagotovi delavcu delo v skladu s sklepom invalidske komisije, pa delavec s tem delom ni zadovoljen, pripada delavcu za čas čakanja na ustrezno delo, to je do pravnomočnosti oz. dokončnosti sklepa SPIZ-a, 60 % povprečnega OD, ki ga je delavec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti.
—	78. c člen v proizvodnih TO, oz. 70. c člen Trgovina, oz. 55 c člen DSSS je nov in se glasi:
Delovnim invalidom se odmeri nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu, zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in za čas prekvalifikacije oz. dokvalifikacije skladno z ustreznimi določili pokojninsko-invalidske zakonodaje.
Izplačilo iz prvega odstavka tega člena prejema delavec skupaj z izplačilom rednega OD (delovni organizaciji pa sredstva refundira SPIZ).
—	83. člen v proizvodnih TO, 75. člen TO Trgovina, 59. člen DSSS se spremeni in na novo glasi:
Za čas odsotnosti zaradi seje v rednem delovnem času pripada delavcem, ki delajo po normi, nadomestilo za OD v višini osnovne obračunske postavke in povprečnem doseganju meril uspešnosti dela posrednih del v TO.
—	104. člen v proizvodnih TO, 97. člen TO Trgovina, 81. člen v DSSS se spremeni in na novo glasi:
Nagrade za delovne jubileje se podeljujejo za obletnice dela v združenem delu in delovnih skupnostih, in sicer:
•	za 10 let skupne delovne dobe v združenem delu in delovnih skupnostih
•	za 20 let skupne delovne dobe v združenem delu in delovnih skupnostih
•	za 30 let skupne delovne dobe v združenem delu in delovnih skupnostih
Višino nagrade določi delavski svet DO s sklepom.
3.	V samoupravni sporazum o stanovanjih je treba vnesti novo poglavje IX. A) PRODAJA STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ in sicer:
52/1 člen
Delavci lahko sklenemo, da pod pogoji iz tega pravilnika v skladu z zakonom prodamo posamezno stanovanje oz. stanovanjsko hišo, s katero upravljamo, in sicer:
a)	kadar ugotovimo, da je prodaja družbeno smotrna in ekonomsko upravičena, zlasti v primeru, ko gre za stanovanje oz. stanovanjsko hišo, ki zahteva sorazmerno velike vzdrževalne stroške, kadar je stanovanje v stanovanjski hiši v družbeni lastnini, v kateri je večina stanovanj v zasebni lasti (etažna lastnina) in kadar gre za posamezna stanovanja oz. stanovanjske hiše izven strnjenih območij mest in drugih naselij,
b)	če kupnino za prodano stanovanje oz. stanovanjsko hišo lahko vložimo za nabavo novega stanovanja v roku enega leta,
c)	če je prodaja stanovanja oz. stanovanjske hiše predvidena v programu reševanja stanovanjskih potreb delavcev (letni plan),
d)	če kupnina ni nižja od vrednosti stanovanja oz. stanovanjske hiše na dan prodaje in določena po enotni metodologiji za izračun stanovanj in stanovanjskih hiš,
e)	če je zagotovljeno, da bo kupec stanovanja oz. stanovanjske hiše plačal celotno kupnino najpozneje v 30 dneh,
f)	če je stanovanje oz. stanovanjska hiša starejša od 10 let, računajoč od dneva pridobitve uporabnega dovoljenja,
g)	če hiša, v kateri je stanovanje, ni predvidena za rušenje, prenovo oz. spremembo namembnosti.
Če delavci ugotovimo, da v DO ni potreb po novih stanovanjih, lahko kupnino, ne glede na določbo alineje pod b) vložimo v poslovni sklad.
52/2 člen
Odločitev za prodajo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprejme na podlagi programa reševanja stanovanjskih vprašanj delavca (letnega plana) odbor za organizacijo, kadre in stanovanja.
Stanovanje ali stanovanjska hiša se lahko proda:
—	na podlagi ponudbe delavca oz. imetnika stanovanjske pravice,
—	na podlagi predloga delavca, delavcev ali samoupravnih organov v DO,
—	na podlagi ugotovitve, da v DO ni potreb po novih stanovanjih, DO pa razpolaga s praznim stanovanjem.
52/3 člen
Program reševanja stanovanjskih vprašanj delavca (letni plan), s katerim delavci načrtujemo prodajo stanovanja oz. stanovanjske hiše, predložimo samoupravni stanovanjski skupnosti v 30 dneh od dneva njegovega sprejema, najpozneje pa pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe.
52/4 člen
Zasedeno stanovanje oz. stanovanjska hiša, predvidena za prodajo po programu reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev se lahko proda samo imetniku stanovanjske pravice na tem stanovanju.
Imetniku stanovanjske pravice se stanovanje oz. stanovanjska hiša proda brez javne dražbe s pogodbo.
Vrednost stanovanja oz. stanovanjske hiše, na katerem ima delavec imetništvo stanovanjske pravice se določi na podlagi enotne metodlogije za izračun vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (v nadaljevanju: enotna metodologija za izračun vrednosti), ki jo predpiše republiški organ, pristojen za stanovanjsko gospodarstvo.
Nezasedeno oz. prazno stanovanje oz. stanovanjsko hišo se lahko proda samo na javni dražbi oz. licitaciji ob pogojih in na način, ki jih določajo predpisi o prodaji nepremičnin.
Izklicna cena stanovanja oz. stanovanjske hiše se določi najmanj v višini vrednosti stanovanja oz. stanovanjske hiše, ugotovljene na podlagi enotne metodologije za izračun vrednosti.
52/5 člen
Pogodba o prodaji stanovanja oz. stanovanjske hiše mora biti sklenjena v 15 dneh po opravljeni javni dražbi oz. v primeru prodaje zasedenega stanovanja oz. stanovanjske hiše v roku 30 dni od dneva sprejetega sklepa o prodaji na samoupravnem organu.
52/6 člen
Pogodba o prodaji stanovanja oz. stanovanjske hiše skupaj s cenitvenim elaboratom oz. dokumentom o določitvi vrednosti, programom reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev ter s tem pravilnikom se mora v roku 30 dni od dneva sklenitve predložiti javnemu pravobranilcu v Kranju v presojo.
Dokler javni pravobranilec ne potrdi pogodbe, le-te ni mogoče izvršiti, jo overiti in ne vpisati prenosa listine v zemljiško knjigo.
Izvod pogodbe o prodaji stanovanja oz. stanovanjske hiše se mora predložiti stanovanjski skupnosti, in sicer istočasno kot javnemu pravobranilcu.
52/7 člen
Če javni pravobranilec potrdi pogodbo ali če v roku 30 dni od dneva predložitve pogodbe v presojo ne potrdi pogodbe oz. ne opozori na nezakonitost, se šteje, da je pogodba neoporočena in potrjena.
52/8 člen
Kupec je dolžan kupnino v celoti poravnati v roku 30 dni od dneva, ko pogodbo potrdi javni pravobranilec oz. od dneva, ko izteče rok za potrditev pogodbe.
Za kupnino, s katero kupec plača stanovanje štejejo:
—	denarna sredstva kupca
—	sredstva bančnih kreditov odobrenih kupcu.
Kadar kupec nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, pa z nakupom stanovanja rešuje neustreznost svojega stanovanjskega problema, lahko za kupnino štejejo poleg sredstev iz drugega odstavka tega člena še:
—	sredstva kredita, odobrenega iz sklada skupne porabe — stanovanjski del
—	sredstva kredita, odobrenega iz združenih sredstev stanovanjske skupnosti.
52/9 člen
Kupcu, ki pred sklenitvijo pogodbe ne dokaže, da poseduje del kupnine v gotovini, najmanj v višini s tem pravilnikom predpisane lastne udeležbe, ni mogoče prodati stanovanja.
Imetnik stanovanjske pravice, ki ponudi odkup stanovanja, na katerem ima imetništvo stanovanjske pravice, mora ob ponudbi za odkup dokazati, da je plačilno sposoben in da bo zmogel plačati kupnino na način in v roku iz tega pravilnika.
52/10 člen
S pogodbo o prodaji stanovanja oz. stanovanjske hiše kupec in TO dogovorita druge podrobnosti prodaje in določita, čigava obveznost so javne dajatve (davek na promet, stroški vpisa v zemljiško knjigo, upravne takse ipd.)
4.	Enako besedilo je treba vnesti tudi v pravilnike o stanovanjih, kjer se za 49. členom dodajo členi: 49/1 do 49/10
Kot že rečeno je DS sočasno razpisal tudi volitve za zunanje člane disciplinske komisije. Predvideni kandidati za temeljne organizacije na območju občine Radovljica so:
1.	Zdenka Nedeljkovič
2.	Jaka Por
3.	Štefan Prskalo
4.	Viktorija Stunkovič
Izvolili bomo tudi zunanje člane disciplinske komisije za TOZD Mojstrana.
Razen tega pa so razpisane tudi nadomestne volitve v DS DO iz TO Tomaž Godec Boh. Bistrica ter DS SOZD GLG.
NAŠI
LJUDJE
morali včasih vsak paket lesa z ročnimi vozički pripeljati do delovnega mesta, na roke zložiti in presortirati deske, nakladati kamione itd. Ne razume, da danes, ko vsa ta dela opravljajo viličarji, sortimi trakovi in druge naprave godrnjamo in se izgovarjamo na težke pogoje dela.
Kati še danes dela v zaboj ar-ni. Vrasla se je v svoje delo in kolektiv, zato ni nikoli razmišljala o drugi zaposlitvi, čeprav je iz Ribnega, kjer živi, do Podnarta sorazmerno daleč, vendar daleč je bilo tudi včasih, ko je bilo treba hoditi peš na Lancovo pa je vseeno šlo.
Vseskozi je sodelovala tudi v delu samoupravnih organov. Bila je član delavskega sveta, odbora za delovna razmerja, samoupravne delavske kontrole, delegat zbora združenega dela, delovala je v sindikatu. Vsega se niti ne spomni.
Njeno delo ni ostalo neopaženo. Leta 1973 je na predlog kolektiva dobila medaljo za delo, na kar je zelo ponosna. Več kot samo priznanje pa ji pomeni spoznanje, da sodelavci cenijo njen prispevek k napredku delovne organizacije.
Ljudje, kot je Kati, raje delajo kot govorijo, zato vem, da bi se o njenem delu dalo še kaj izvleči iz nje. Pa vendar mislim, da si je že s tem, kar mi je povedala, zaslužila tele vrstice, ki naj bodo skromno priznanje za njeno dolgoletno marljivo delo.
Jure R.
Skupna disciplinska komisija je izrekla naslednje ukrepe:
v TO TOMAŽ GODEC
Prenehanje delovnega razmerja
—	Stanku Pekovcu (pogojno za 1 leto)
—	Tomažu Godcu (pogojno za 3 mesece)
—	Mirku Zalokarju (pogojno za 6 mesecev)
V TO MOJSTRANA
Prenehanje delovnega razmerja
—	Niku Kosiču
—	lanezu Dijaku (pogojno za 6 mesecev)
V TO PODNART
Prenehanje delovnega razmerja
—	Dragoljubu Miladiču
—	Aleksandru Šipki (pogojno za 6 mesecev)
—	Aleksandru Vilmanu
—	Branku Sofriču
Kati Varl
ima v delovni knjižici en sam žig vtisnjen pred devetindvajsetimi leti. Takrat se je namreč zaposlila na našem obratu na Lancovem.
Največ je delala pri izdelavi zabojev in palet, včasih pa je bilo treba poprijeti tudi za druga dela, od del na skladišču, v žagi, kuhinji do upravljanja strojev. Takrat še niso poznali opisov del in nalog, katalogov del in drugih vzrokov, s katerimi danes vse preradi opravičujemo svojo nedelavnost. Danes, ko se spominja tistih časov, najraje govori prav o veselju do dela in marljivosti svoje generacije, lastnostih, ki jih v današnjem času najbolj pogrešamo. Ve, da so
Kunej
7. letne igre SOZD GLG
LIP Bled skupni zmagovalec
23.	in 24. 5. se je v Tržiču odvijalo 7. prvenstvo za prehodni pokal SOZD GLG, katerega se je v celoti udeležilo tudi moštvo naše DO.
Tekmovanje je bilo v naslednjih disciplinah: mali nogomet, šah, balinanje, kegljanje, streljanje, namizni tenis in odbojka. Poglejmo si izide:
Streljanje ženske
1.	Gradis (482 krogov), 2. Alples (453 krogov), 3. LIP (361 krogov)
Mali nogomet
1.	Gradis, 2. Jelovica, 3. Aero,
4.	LIP, 5. GG Kranj, 6. Zlit, 7. Alples, 8. GG Bled
Kegljanje ženske
1.	Alples (638 kegljev), 2. LIP (625 kegljev), 3. Jelovica (604 keglje)
Namizni tenis — moški
1.	Jelovica, 2. Alples, 3. GG Bled, 5. LIP Bled
Namizni tenis — ženske
1.	Jelovica, 2. LIP, 3. Alples.
Šah
1.	LIP (12,5 točk), 2. Aero (11,5 točk), 3. GG Kranj (10,5 točk).
Streljanje — moški
1.	LIP (632 krogov), 2. Alples (630 krogov), 3.-4. Gradis, GG Kranj (627 krogov)
Odbojka — ženske
1.	LIP (8 točk), 2. Jelovica (6 točk), 3. GG Bled (4 točke)
Kegljanje — moški
1.	Aero (2361 kegljev), 2. Alples (2351 kegljev), 3. LIP (2294 kegljev)
Balinanje
1.	Jelovica, 2. LIP, 3. Zlit,
4.	Gradis, 5. Alples, 6. GG Bled,
7.	Aero
Končni rezultati
DO	Mali nogomet	Keglja-	nje	Namizni	tenis	Strelja-	<D 'c	Odbojka	Šah	Balina- nje	Skupaj točke	Dosežene mesto
		M	Ž	M	Ž	M	Ž					
LIP	5	5	5	3	2	8	4	5	6	6	49	1.
Jelovica	7	4	4	7	3	4	1	4	3	7	44	2.
Alples	2	6	6	6	1	7	5	2	2	3	40	3.
GG Kranj	4	2	2	4	—	5	3	—	4	—	24	4.
Gradis	8	—	—	—	—	6	6	—	—	4	24	4.
Aero	6	7	—	1	—	3 .	—	—	5	1	23	6.
Zlit	3	3	3	2	—	2	2	1	1	5	22	7.
GG Bled	1	1	1	5	—	1	—	3	—	2	14	8.
Sindikalno prvenstvo LIP Bled v streljanju
V soboto, 9. maja je bilo sindikalno prvenstvo DO LIP Bled v streljanju z zračno puško. Organizator tekmovanja je bila TO Mojstrana.
Tekmovanje je bilo na strelišču mojstranške strelske družine »Janez Mrak«. Pohvaliti je treba odlično organizacijo in izvedbo samega tekmovanja, katerega so organizirali člani strelske družine iz Mojstrane. Ker nimamo svojih prostorov za tekmovanje, so bili oni gostitelji našega prvenstva.
Tudi tekmovanje samo je odlično uspelo, le udeležba je bila slaba. Manjkali so tudi odlični strelci iz TO Rečica. Dosegli nismo kakšnih vrhunskih rezultatov, toda s treningi in izmenjavo izkušenj tudi ti ne bodo izostali v bodoče.
Zaključek prvenstva je bil v prostorih KS Mojstrana. Ob prijetnem vzdušju je vodja TO Mojstrana, tov. Noč podelil zmagovalcem v skupnem seštevku prehodni pokal, katerega so prejeli strelci iz TO Tomaž Godec, ter medalje najboljšim strelcem.
Zahvalil se je tudi strelski družini »Janez Mrak« za odlično organizacijo tekmovanja. Izrazil je željo po ponovnem srečanju strelcev iz cele DO tudi drugo leto v Mojstrani.
Rezultati: ženske
1.	Rakuš Jelka, Tomaž Godec,
2.	Urankar Marija, DSSS, 3. Ristič Albina, Tomaž Godec,
4.	Cerkovnik Ivanka, Filbo,
5.	Benčina Irena, DSSS, 6. Mencinger Branka, Tomaž Godec
Moški nad 35 let
1.	Sodja Boris, Tomaž Godec,
2.	Makuc Drago, Mojstrana,
3.	Lumpert Janez, Mojstrana,
4.	Milonik Janez, Mojstrana,
5.	Črnko Joža, Tomaž Godec,
6.	Cerkovnik Anton, Filbo
moški do 35 let
1.	Lisec Milan, Tomaž Godec,
2.	Troha Janez, Mojstrana,
3.	Rakuš Mirko, DSSS, 4. Grilc Alojz, Mojstrana
Skupno: l.TO TOMAŽ GODEC, 2. TO MOJSTRANA,
3.	DSSS, 4. TO FILBO
DRAGO
REZULTATI
občinskega sindikalnega prvenstva v kegljanju — borbene partije
Na tekmovanju, ki je bilo dne 30. 3. 1987 do 11. 4. 1987 na kegljišču Doma upokojencev v Radovljici, je nastopilo 26 ženskih in moških ekip, to je 130 tekmovalk in 294 tekmovalcev, skupno 424 tekmovalcev iz 33 OOZS ali KOOZS.
Vrstni red Ekipno ženske
1.	Elan Begunje I (565 kegljev — 60 točk), 2. Iskra Otoče I (562 kegljev — 50 točk), 3. LIP Bled I (487 kegljev — 41 točk), 14. LIP Bled II (354 kegljev — 6 točk)
V ženskih ekipah so nastopile: LIP Bled I: Cerkovnik Polona, Lebar Meta, Sinkovič Janja, Ši-
frer Ana, Rajbar Marija
LIP Bled II: Ristič Albina, Cerkovnik Nada, Žvokelj Branka, Rakuš Jelka
Ekipno moški
1.	Elan Begunje I (1054 kegljev — 100 točk), 2. Veriga Lesce I (982 kegljev — 80 točk) 3. HTP Bled I (970 kegljev - 64 točk), 7. LIP Bled II (869 kegljev - 24 točk), 20. LIP Bled I (759 kegljev — 10 točk)
V moških ekipah so nastopili: LIP Bled I: Troj ar Srečo, Rutar Jože, Mlakar Matija, Oblak Alojz, Podbevšek Jaka, Stanojevič Zvonko
LIP Bled II: Dolenc Matjaž, Justin Janko, Horvat Anton, Hi-kel Bruno, Jarkovič Tomaž, Zalokar Drago, Krivic Devad
Rakuš
Očiščevalna akcija v TO Mojstrana
Izostren čut za red in čistočo sta vzpodbudila poveljnika gasilcev Janeza Milonika in predsednika sindikata, Jožeta Ko-pavnika, da sta dala pobudo, da kot vsako leto, tudi letos izvedemo očiščevalno akcijo okoli naše TO.
Kakih dvajset nas je v petek,
24.	aprila podaljšalo delo. Razdelili smo si delo in orodje ter pljunili v roke. Nekaj se jih je »zagrizlo« na podstrešje upravne stavbe, kjer je bilo precej navlake, saj in prahu, ostali pa smo se razkropili po okolici. Pograbili smo listje, vejice, kamenje, pa tudi kak papirček in cigaretni ogorek, ki jih malomarni kadilci mečejo čez ograjo. Sicer nam prav nič ni bilo hudega, tudi žejni in lačni nismo bili. Malo bolj so »trpeli« tisti, ki so čistili podstrešje, vendar upam, da jih to
ne bo odvrnilo, da se ne bi udeležili še kakšne akcije. Zadovoljni smo bili, saj se je za nami pokazala čista in urejena okolica. Na kupu pa se je nabralo okrog tono in pol starega železa.
Za tiste, ki jih ni bilo na akciji, pa tole. Posebno najmlajše smo pogrešali. Da jih ne bi prestrašila tista tona in pol železa, ki smo ga morali zvleči skupaj. Prav nič ni bilo težko, nasprotno, prav zabavno je bilo. Nobenega posebnega fizičnega napora! Morda bo kdo rekel, da ni imel časa. Vsakdo izmed nas ima v enem dnevu 24 ur časa in ga porabi za tisto, za kar si ga vzame. Rekel bo kdo, da ima bolj nujne opravke. Mar okolica našega »drugega doma« res ni prav nič pomembna? Ali ni lepše živeti in delati v prijetnejšem okolju?
LM
Ženske so pridno grabile smeti . . .
.. . mi pa nosili vso reno in odpadke v kontejner
Izlet v Polzelo in Rogaško Slatino
Kakor vsako leto, smo tudi letos člani 10 OOS TO Rečica pripravili ekskurzijo v eno od lesnih tovarn v Sloveniji. Tokrat smo si ogledali DO »GARANT« Polzela in steklarno »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini.
Bencin se pa za tele konjičke v Mojstrani prav nič ni podražil
Na občnem zboru TVD Partizan
V soboto, 9. maja se je zbralo preko 100 delavcev TO Rečica ob 6. uri zjutraj. Z dvema avtobusoma smo se podali na pot. Vožnja nam je ob prijetnem pogovoru, pripovedovanju šal in petju hitro minila. V dobri uri' smo prispeli do našega prvega cilja, to je Lesne tovarne »GARANT« v Polzeli. Delavci so nas lepo sprejeli ter nam nudili svoje strokovnjake, kateri so nas ob razlagi in predstavitvi DO popeljali skozi njihove proizvodne prostore. Na kratko so nas seznanili z razvojem DO do danes, njihovo proizvodnjo ploskovnega pohištva, katera temelji na tiskanju vzorcev teksture lesa na iveme plošče. Glavni njihovi proizvodi so ploskovno pohištvo (dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, predsobe itd). Nekaj proizvodnje pa je usmerjeno za žaganje, predvsem listavcev in izdelavo podnov za kamp prikolice 1MV. Na koncu ogleda smo si ogledali še njihov prodajni salon. Po zelo okusni malici, katero smo dobili v njihovi jedilnici, so nam ob odhodu zaželeli srečno pot in veliko delovnih uspehov v prihodnosti.
Ker nam je čas dopuščal, smo se za kratek čas ustavili v industrijski prodajalni Tovarne nogavic Polzela za individualne nakupe njihovih izdelkov. Ker je bil prelep, vroč in sončen dan, nas je tudi zažejalo, zato smo si v bližnjem Šempetru žejo pogasili z laškim pivom.
Počasi smo pot nadaljevali preko Celja, Štor, Šmarij pri Jelšah do Rogaške Slatine. Sam kraj Rogaška Slatina je omenjen že v 11. stoletju, predvsem zaradi mineralnih vrelcev. Po zdravilnosti vrelcev prekaša rogaška slatina vodo slovitih Karlovih Varov na Češkem. Kopališke zgradbe, hoteli in penzioni so razvrščeni okrog lepo gojenega in urejenega parka. Privlačna pa je tudi gričevnata gozdna okolica, ki ji silhueto olepšu-je od povsod vidna koničasta Rogaška ali Donačka gora. Rogaška Slatina se uvršča med najbolj znana zdravilišča in je cenjena tudi kot letovišče. Leta 1928 so v sosednje Tržišče preselili steklarno iz Zagorja. Po brušenem steklu slovi ne le doma, ampak tudi v tujini. V sami steklarni je zaposleno preko 2000 delavcev. S posebnim zanimanjem smo si ogledali oddelek steklo pihalcev, kjer delavci s pomočjo pihanja in posebnih modelov izdelujejo najrazličnejše izdelke iz stekla. Delo steklo-pihalcev je zelo naporno, saj delajo ob pečeh, kjer je visoka temperatura, pa tudi stalno pihanje daje velik napor. V nadaljevanju smo si ogledali še oddelek brušenja stekla, v katerem so v glavnem zaposlene ženske. Ker je delo v steklarni zelo naporno in težko, imajo zaposleni beneficirano delovno dobo, tako da moški delajo za polno pokojnino 33 let, ženske pa 28 let. Po
ogledu same proizvodnje so nekateri izkoristili priliko za nakup izdelkov iz stekla v njihovi tovarniški prodajalni.
Ker je bila ura že krepko žez poldne, smo se odpeljali na bližnje gričevje, kjer smo se na vrhu enega od teh gričev ustavili v prijetnem gostišču Belvue na kosilu. Po kosilu smo se vrnili nazaj v Rogaško Slatino, kjer smo si ogledali park, poskusili slatino iz njihovih vrelcev Donat, Tempel in Styria, nekateri pa so ta kratek čas izkoristili za kopanje v bazenu.
Pozno popoldne smo zapustili Rogaško Slatino ter se po isti poti, po kateri smo prišli, vrnili nazaj do Šempetra, kjer smo zavili v bližnje gričevje, da si ogledamo znamenito jamo Pekel.
Za samo jamo Pekel je zanimivost že ta, da je to kraška jama z vsemi značilnostmi, katere imajo kraške jame. Dolžina odkrite jame je preko 2 km, vendar jo je za ogled urejene dobrih 400 m. Sama jama ima spodnjo in zgornjo dvorano, praktično v dveh nadstropjih eno nad drugo. Višinska razlika je 120 m. V sami jami so se v tisočletjih naredili prečudoviti kapniki, kateri imajo najrazličnejše oblike. Tako smo videli kapnike v obliki žabe, slonove glave, orlove glave, debele deklice, orgle itd. Pri odkrivanju jame so odkrili tudi okostje pračloveka. Ime Pekel je jama dobila po tem, da so starši strašili svoje otroke, da v jami straši.
Pri povratku proti domu smo se ustavili v hotelu Prebold v Preboldu, kjer smo se okrepčali in zaplesali ob ritmu domače glasbe ansambla »Hmeljarski instrumentalni kvintet«, mlajši pa so se zavrteli ob glasbi v njihovem disko klubu.
Ura je bila kaj hitro preko polnoči, zato smo morali v zgodnjih jutranjih urah odrajžati proti domu. Pot smo si skrajšali ali s počitkom ob napornem prijetnem sobotnem dnevu ali pa s petjem. Polni prijetnih občutkov smo se na Bledu razšli in si zaželeli nasvidenje prihodnjič.
Da nam je izlet tako lepo uspel, se moramo ob tej priliki lepo zahvaliti Alpetouru, predvsem voznikom Zdravku Klemenčiču in Branetu Ličofu iz DE Radovljica, da sta nas prijetno in varno vozila iz enega kraja v drugega, pri tem pa pokazala še veliko dobre volje in tako na svoj način popestrila naš izlet.
Društvo za telesno kulturo, vzgojo in rekreacijo TVD Partizan iz Gorij je kar dosti aktivno. V soboto, 25. aprila so člani imeli že 33. redni občni zbor. Predsednik društva je že šesto leto Lado Repe iz Spodnjih Gorij, ki pa ga je na tem zboru zamenjal novoizvoljeni predsednik Franc Po-kljukar.
Kot je predsednik povedal v poročilu za zadnjih šest let, je bilo društvo kar aktivno. Napravili so zelo veliko. Zamenjali so žlebove in odtočne cevi na domu z nerjavečo pločevino, na strehi so namestili nove snegolove. V prostorih doma so uredili centralno ogrevanje.
Prav gotovo pa je zasluga Repeta, da so Gorjanci pridobili ve-
Priprave na sprejem »Vlaka bratstva in enotnosti 87«, ki bo prispel iz Srbije v Slovenijo 5. junija z okoli 1.700 potniki, so se v radovljiški občini pričele že lani. Koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL Radovljica, ki skrbi za sprejem vlaka, se je pod predsedstvom Darka Kučine sestal že lanskega novembra. Drugo sejo pa je odbor,
4.	maja letos posvetil že konkretnim nalogam in dogovorom o sprejemu in skupnem programu za vse udeležence vlaka, ki bodo ostali pri svojih gostiteljih do 8. junija. Zavoljo širše obveščenosti naših občanov o pomenu te enkratne manifestacije bratstva in enotnosti ter trajnega prijateljstva med slovenskim in srbskim narodom, ki izvira iz najtežjih obdobij naše polpretekle zgodovine, bodo podrobnosti objavila vsa slovenska sredstva javnega obveščanja.
Iz občine Radovljica je bilo med zadnjo vojno izgnanih v Srbijo 116 ljudi, od katerih je večina preživela pri svojih gostoljubnih prijateljih v najtežjih časih in dočakala svobodo. Med njimi je bilo tudi precej udeležencev NOB, ki so se borili v srbskih partizanskih enotah.
liko igrišče z asfaltno prevleko v izmeri 1500 m2. To sodobno igrišče služi potrebam raznih športnih panog.
TVD Partizan je lastnik koče na planini Kranjske doline na Pokljuki. Članom društva služi poleti za počitek, pozimi pa smučarjem služi za treninge na snegu. Lani so zamenjali lesene pode s talnimi ploščicami ter obnovili kočo in vse to s prostovoljnim delom.
Upamo, da bo tudi novi predsednik vodil društvo k dobrim rezultatom, kakor sta pokazala njegova predhodnika Zemva in Repe.
Jože Ambrožič
Danes jih živi na območju občine komaj dobra desetina. Večina je že pomrla, ali pa so se odselili v druge kraje.
Trdne vezi med nekdanjimi pregnanci in gostitelji so se utrjevale tudi vsa povojna leta. To se je odrazilo tudi s sklenitvijo pobratenja z občino Brus, kjer so med vojno gostili nekaj nad 30 naših občanov. Veliko jih je našlo zatočišče tudi v Valjevu, Vrnjački banji, Arilju in še v nekaterih drugih šumadijskih krajih. Do nekaj več kot 10 let so se v vsakem drugem letu izmenjavali na vlaku bratstva in enotnosti predvsem neposredni gostje in gostitelji iz vojnih časov ter člani najožjih rodbin. Zdaj, ko jih je vedno manj, se je struktura udeležencev precej pomladila s potomci pa tudi drugimi mlajšimi udeleženci in predstavniki pobratenih občin. Z letošnjim vlakom pride v radovljiško občino 47 gostov iz pobratene občine Brus in še nekaterih krajev. Zanje bodo poskrbeli predvsem nekdanji pregnanci oz. njihove družine in prijatelji, skupni program pa pripravljajo občinske organizacije SZDL, ki ga bodo dokončno oblikovale neposredno pred prihodom gostov.
Priprave na sprejem vlaka Bratstva in enotnosti 87
Uveljavljanje pravic med začasno brezposelnostjo
Na sejah odbora za razvoj kadrov, zaposlovanje in socialno varnost, pa tudi na skupščini skupnosti za zaposlovanje, se pogosto pojavlja vprašanje, kolikšen je obseg upravičencev, ki v času brezposelnosti uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila in denarne pomoči ter kdo in pod kakšnimi pogoji le-td lahko uveljavlja. V naslednjem sestavku vas želimo s tem seznaniti.
V času brezposelnosti imajo osebe naslednje pravice:
—	pravico do denarnega nadomestila
—	pravico do denarne pomoči
—	pravico do priprave za zaposlitev
Denarno nadomestilo (DN)
Pravico do DN lahko uveljavlja oseba, ki je delala najmanj 9 mesecev brez prekinitve ali 12 mesecev s prekinitvami v zadnjih 18 mesecih, če se prijavi skupnosti za zaposlovanje najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja.
Pravice do DN ne more uveljaviti oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje po lastni krivdi ali volji (sporazumno, odpoved delavca, disciplinski ukrep).
Denarno nadomestilo znaša 60 % od povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki ga je oseba dosegla v letu pred prenehanjem delovnega razmerja. DN ne sme biti nižje od višine ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov in ne višje od povprečnega čistega OD zaposlenih delavcev v SR Sloveniji.
Čas prejemanja DN je odvisen od trajanja predhodne zaposlitve in traja najmanj 3 mesece do 12 mesecev, če ima oseba več kot 10 let dela.
Denarna pomoč (DP)
Oseba, ki se do konca prejemanja DN ni mogla zaposliti, lahko pridobi pravico do DP med brezposelnostjo, če njeni dohodki skupaj z dohodki članov ožje družine ne presegajo zneska, ki je enak višini ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov.
Pravico do DP pridobi tudi oseba, ki ji je kot pripravniku prena-halo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, krajši od 9 mesecev in je uspešno končala pripravniško dobo. DP je enaka višini ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov.
Pravica do DN ali DP preneha, če se oseba zaposli, če se upokoji, če postane nezmožna za delo, če neupravičeno odkloni primerno zaposlitev in če se ne javlja pri skupnosti za zaposlovanje.
Priprava za zaposlitev
Priprava za zaposlitev je pravica brezposelnih oseb, ki zajema razne oblike usposabljanja za pridobitev znanj, ki so potrebna za opravljanje določenega dela. To pravico lahko uveljavlja brezposelna oseba, ki se prijavi skupnosti za zaposlovanje zaradi zaposlitve in jo skupnost napoti na usposabljanje. V takšnih primerih se osebi, napoteni na usposabljanje, krijejo nastali stroški.
Stanje upravičencev v občini Radovljica je bilo konec februarja 1987 naslednje: do denarnega nadomestila 18. do denarne pomoči 10. V tem času je bilo izplačano povprečno denarno nadomestilo v višini 69.461,00 din mesečno, denarna pomoč pa v višini 66.000,— din mesečno. Od celotnega števila iskalcev zaposlitve, ki jih je v občini 216, jih torej 12,9 % prejema denarno nadomestilo oz. denarno pomoč med brezposelnostjo. Čas prejemanja denarne dajatve je odvisen od skupne delovne dobe in seveda od možnosti njihove ponovne čimprejšnje vključitve v delo. Večina upravičencev je pridobila pravico do DN oz. DP na podlagi prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo sklenjeno za določen čas. Manjše število upravičencev pa je uveljavilo to pravico na podlagi drugih zakonskih določil.
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ
Izbira poklica ali nadaljevanje šolanja
V občini Radovljica bo junija končalo osemletno osnovno šolo 439 učenk in učencev. Doslej se jih je največ opredelilo pri izbiri poklica oz. nadaljnjega šolanja za družboslovno in naravoslovno smer ter za poklice elektro, strojni, ekonomski in turistični tehnik ter za poklice mehanika, frizerke, prodajalca in gostinca. Zanimivo je, da se je letos za po-
klic miličnika opredelilo 9, za vojaške šole pa le trije učenci.
V šolskem letu 1986/87 je vpisanih v vse osnovne šole, vključno s podružničnimi 3.957 učencev in učenk; največ jih je v osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici, in sicer 1.326, ali dobra tretjina vseh osnovnošolcev v občini.
LIP, lesna industrija Bled
RAZPISUJE
za šolsko leto 1987/88 naslednje štipendije:
TOZD Tomaž Godec
—	lesarski tehnik	2
—	lesar širokega profila	5
—	obdelovalec lesa	1
—	elektrikar	1
TOZD Rečica
—	lesarski tehnik	3
—	lesar širokega profila	5
—	obdelovalec lesa	2
—	oblikovalec kovin (vzdrževalec)	1
TOZD Mojstrana
—	lesar širokega profila	3
—	obdelovalec lesa	2
TOZD Podnart
—	lesarski tehnik	1
—	lesar širokega profila	2
—	obdelovalec lesa	1
—	oblikovalec kovin (vzdrževalec)	1
TOZD Filbo
—	strojni tehnik	2
—	oblikovalec kovin	5
—	elektrikar	1
DSSS
—	lesarski tehnik	1
—	inž. lesarstva	2
—	inž. strojništva	1
—	dipl. inž. lesarstva	2
—	dipl. inž. strojništva	1
—	dipl. inž. elektrotehnike (šibki tok)	1
—	dipl. inž. gradbeništva	1
—	dipl. inž. računalništva	1
—	dipl. ekonomist	1
Prijave in zaključno spričevalo sprejema splošni sektor LIP Bled od 30. 6.1987.
Kulturni utrip med delavci
V	mesecu maju so se naši delavci udeležili dveh predstav. Prva je bila zabavno-glasbena prireditev (16. maja) Alpski večer 87, katero si je ogledalo več kot 150 naših delavcev. Alpski kvintet je v sodelovanju s Turistično poslovno skupnostjo priredil eno največjih glasbenih prireditev, kar jih je bilo na Bledu doslej. V programu je sodelovalo več znanih ansamblov, program pa sta povezovala Boris Kopitar ter Tajda Lekše. RTV Ljubljana pa je posnela celoten program za 8 TV oddaj. Za sceno, dekoracijo ter postrežbo je bilo ugodno poskrbljeno. Obiskovalcev pa je bilo kar okoli 3500. Z zabavnimi in veselimi vižami so vztrajali prav do zgodnjih jutranjih ur.
V	torek, 19. maja pa je Občinski sindikalni svet Radovljica organiziral ogled operne predstave G. Verdija Rigoletto v Lju-
Za čisto
V	KS Ribno je ves mesec maj organizirano potekala očiščevalna akcija. Po vseh hišah in stanovanjih so prejeli poseben lepak, ki je opozarjal na potrebo po čisti in lepi okolici, ne samo pred hišami, marveč tudi ob cestah in travnikih, gozdovih.
Mlajši in starejši krajani so se prizadevno vključili v spomladansko čiščenje, dolga zima je razkrila razno nesnago.
bijani. Naši delavci so napolnili kar cel avtobus med skupaj osmimi, ki so krenili iz Radovljice proti Ljubljani.
Vsekakor je Giuseppe Verdi eden največjih svetovno znanih opernih skladateljev in sleherno njegovo delo znova in znova lahko poslušamo. Glavno vlogo dvornega burkeža Rigoletta je odigral Ferdinand Radovan, njegovo hčer Gildo pa Olga Gracelj. Pretkanega vojvodo je upodobil Jurij Reja. Pod vodstvom dirigentske palice Igorja Švare je operni ansambel približal čas
16.	stoletja, v operi zasledimo dvorne spletke, maščevalne akcije in čisto ter nesebično ljubezen dvornega norčka.
Želimo si več takšnih predstav, saj je kultura še kako potrebna v tem hitrem tempu vsakdanjega dne.
Vesna
okolje
Namen akcije ni bil tekmovalni duh, kdo bo imel lepšo zgradbo oziroma lepše urejen dom, temveč v skrbi za čisto okolje, naravo, ki nas obdaja. Že tako jo preveč onesnažujemo.
Morda pa je le koga posebej ganil stavek: »Naj ne bo to le enodnevna akcija, temveč skrbimo za red in čistočo vedno skozi vse leto!«
Gorenjska in njena zgodovina
Upokojil se je
V	mesecu maju se je invalidsko upokojil Janez Mežnar.
Rodil se je 1. 3. 1935 na Dovjem. Po končani osnovni šoli se
je leta 1950 pričel učiti za mizarja pri takratni Krajevni zadrugi v Mojstrani, kjer je bilo stavbeno in pohištveno mizarstvo. Leta 1954 pa se je zaposlil pri Kmetijski zadrugi na Dovjem kot mizarski pomočnik. Po odsluženju vojaškega roka je bil nekaj časa zaposlen v Lesno galanterijskem obratu na Jesenicah, kjer pa je imel težjo nesrečo na krožni žagi in je postal invalid. Od leta 1959 dalje pa je bil zaposlen pri Kmetijski zadrugi na Dovjem. Leta 1962 se je mizarstvo priključilo LIP-u Bled, lesno industrijski obrat Mojstrana. Potem je bil nekaj časa samostojni obrtnik. Od leta 1975 dalje pa je bil zaposlen pri LIP-u Bled, TO Mojstrana v proizvodnji vhodnih in garažnih vrat, kjer je opravljal različna dela in naloge. Zadnja leta pa je delal kot monter nasadil na krila.
V	času njegovega aktivnega dela je bil Janez vedno pripravljen opravljati vsa dela. Kljub svoji invalidnosti ni nikoli odklanjal tudi dela, ki ga je težko opravljal. Skratka, Janez ni poznal besede »ne« pa če je bilo delo še tako zahtevno.
Zdravstveno stanje se mu je v zadnjih letih precej poslabšalo in se je predčasno invalidsko upokojil.
Ob odhodu smo mu zaželeli veliko zdravja ter da bi dolgo užival zasluženo pokojnino.
Krajevni praznik Bohinjske Bele
Tudi luteranstvo je na Gorenjskem pustilo sledove. Za slovenski knjižni jezik je imel največ zaslug katoliški duhovnik Primož Trubar (1508—1586). Od 1530 do 1540 je župnikoval v Loki pri Zidanem mostu. Zaradi pridig v slovenskem jeziku so ga preganjali, prve slovenske knjige so tiskali v tujini.
V Kranju je ljubljanski stolni vikar Gašper Rokavec oznanjal novo vero. Enako vneto sta pridigala Jernej Knafelj in Jurišič. Na Bledu je bil znan pridigar Krištof Fašang. Luteranci so imeli veliko podporo pri blejski graščini. Leta 1560 je Primož Trubar potoval iz Nemčije na Kranjsko. Povabili so ga na blejski grad (tedaj last Herberta Turjaškega), pridigal je na Bledu.
Luteranstvo je bilo na Bledu dokaj razširjeno, po mnogih slovenskih krajih pa so protestanti postavljali molilnice, na primer Radovljičani so svojo molilnico imeli v Begunjah. V Ljubljani je obstajala celo višja latinska šola, ki jo je vodil Adam Bohorič.
Nastopilo je obdobje protireformacije. Katoliška cerkev ni popustila protestantom, novo vero so hoteli izkoreniniti. Habsburški nadvojvoda Karel II je začel oster boj proti protestantom — prav tako ali še huje sta nastopila vojvoda Ferdinand III in cesar Ferdinand II. Njihovo načelo je bilo: nazaj v katoliško vero ali takojšnja izselitev. Zaprli so vse protestantske cerkve ter ustanovili posebne reformacijske komisije za iztrebljanje nove vere. Na Kranjskem je predsedoval komisiji ljubljanski škof Tomaž Hren. 8. februarja 1601 so »pokristjanili« mesto Kamnik, tri dni kasneje pa Kranj. V Tržiču vso storili enako, luterantsko molilnico v Begunjah pa so razstrelili. Na Bledu so leta 1586 začeli s preganjanjem, protestantske vodje pa so zaprli. Najpomembnejši med njimi so bili: Jerom Legath, Krištof Kreulič in Janeš Marko. Celo na skupnem pokopališču jih niso smeli pokopati. Proti koncu leta 1601 je postala Gorenjska »čista«, nekako novo katoliška.
Bled — V petek, 17. aprila je bila na Bledu seja skupščine samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Bled (za občini Radovljica in Jesenice).
Delegati štiridesetdelegatske skupščine so za naslednji štiriletni mandat sprejeli poslovnik o delu skupščine, ugotovitveni sklep o ustanovitvi območne skupnosti za gozdarstvo, samoupravni sporazum o temeljih plana območne skupnosti za obdobje 1986—1990 in statut območne skupnosti. Razpravljali in sklepali so o realizaciji planov območne skupnosti za leto 1986
Sredi 17. stoletja je habsburška monarhija obsegala poleg dednih dežel še Češko s Slezijo ter Ogrsko-hrvaško kraljestvo. Hrvati so v strahu pred Benečani zaprosili Ogrskega kralja za zaščito. Le-ta se je posebej kronal za hrvaškega kralja, njegov namestnik na Hrvaškem in Dalmaciji pa je bil ban. Avstrija je postala evropska velesila. Karel-
VI.	ni imel moških potomcev, tako je grozil razpad monarhije. Njegova prvorojena hči — Marija Terezija je podedovala nasledstvo. Vladala je celih 40 let (1740—1780). To obdobje se imenuje doba razsvetljenega absolutizma. Terezija je uvedla številne reforme v šolstvu, gospodarstvu in na mnogih drugih področjih.
Tedaj je postala Kranjska okrožje Gorenjske z Ljubljano, Postojno in Novim mestom. Vse posle so strogo vodili okrožni uradi. Tudi zemljiški gospodje so morali plačevati davek. Za vojaško službo so namenili kmečke in meščanske sinove, vojski so morali služiti do smrti. Te službe so bili oproščeni duhovniki, plemiči, trgovci in veliki kmetje. Fevdalnega reda niso ukinili, nekaj naprednih sprememb pa je vendar doživelo naše ljudstvo.
Ukinjeno je bilo obvezno služenje na graščini, za ženitev ni bilo več potrebno posebno dovoljenje, svobodno so se selili s kmetije, če ni bilo primernega naslednika. Začeli so pospeševati kmetijstvo, uvajali nove kulture, srenjske pašnike so razdeljevali med kmete. Za kmečko deželo je bila dobra sprememba.
Da bi okrepila gospodarsko moč je Marija Terezija podpirala domačo proizvodnjo, prepovedala izvoz surovin, cehe nekako potisnila v ozadje. Tudi v šolstvu so nastale spremembe: obvezna šola je trajala od 6. do 12. leta, uvedli so sistem treh tipov šol: vsakdanja, glavna in šola nor-malka. Plemiči so živeli v prepričanju, da kmečki fantje ne rabijo izobrazbe. Okoli leta 1790 se je vsak večji kraj ponašal s svojo šolo.
Božo Benedik (se nadaljuje)
in planu za leto 1987, ki predvideva posek 198.281 bruto kubičnih metrov lesa. Na seji skupščine so izvolili novo vodstvo območne skupnosti za naslednje štiriletno obdobje, in sicer za predsednika skupščine Cirila Rozmana, za podpredsednika skupščine Franca Klinarja, za predsednika zbora uporabnikov Mira Kelbla, za predsednika zbora izvajalcev Antona Smu-kavca, za predsednika izvršilnega odbora Franca Žerjava in za predsednika odbora delavske kontrole Janeza Stareta.
Ciril Rozman
Že štirinajst dni po napadu okupatorjev na našo domovino so se zbrali komunisti z Jesenic, Gorij, Bleda in Bohinja na domačiji Matevža Wolfa v Slamnikih nad Bohinjsko Belo. Razpravljali so o načrtu za oborožen upor sovražniku. Takoj so začeli zbirati tudi orožje. V spomin na ta dogodek je na hiši vzidana spominska plošča, vaščani Bohinjske Bele pa 20. aprila praznujemo krajevni praznik.
V	tem času se zvrsti vsako leto precej prireditev. Posebno svečano je bilo lani, ko smo poleg krajevnega praznika obhajali tudi 40-letnico Delavsko prosvetnega društva »Svoboda« Boh. Bela in so se kar ves teden vrstile prireditve. Letos je bila prvi dan gasilska vaja in prepričali smo se lahko, da imamo dobro usposobljene gasilce, ki so vedno pripravljeni pomagati. Naslednji dan pa je bila slavnostna seja skupščine KS Bohinjska Bela, na kateri so podelili priznanja OF, ki jih podeljuje krajevna konferenca SŽDL. Prejeli so jih: Robič Jože, Zupan Ivan, Kristan Anton, civilna zaščita in delavke vrtca na Boh. Beli. Ob zahvali za prejeta priznanja so vsi obljubili, da bodo tudi vnaprej sodelovali pri delu v krajevni skupnosti. Slavnostni govor je imel predsednik skupščine Kristan Anton. Naštel je uspehe, ki smo jih dosegli in opozoril tudi na pomanjkljivosti v naši vasi. Z dobro voljo in združenimi močmi bomo tudi te odpravili.
V	nadaljevanju programa sta sodelovala recitatorja DPD »Svoboda« Polona Ropret in
Marko Soklič. Posebno veseli pa smo bili nastopa okteta »LIP BLED«, ki nas je več kot uro zabaval z ubranim petjem.
Pohvale vredno je tudi to, da • krajani za svoj praznik izobesijo zastave na svojih domovih in očistijo okolico, tako da vas dobi res praznično podobo. Simona
Financiranje skupne strokovne službe SIS
Kmalu bo minilo že štiri leta, odkar so v radovljiški občini ustanovili skupno strokovno službo za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Za osem skupnosti opravlja dela in naloge 11 zaposlenih, trije manj kot je bilo predvideno v sistematizaciji delovnih mest. Število zaposlenih se ne spreminja od ustanovitve skupne službe, niti ne načrtujejo povečanje v prihodnih letih. Po določilih samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe prispeva potrebna finančna sredstva za njeno dejavnost vseh osem SIS v višini, ki je odvisna od združenih sredstev in obsega storitev. Zdravstvena skupnost prispeva 26, izobraževalna skupnost 22, otroško varstvena skupnost 15, skupnost socialnega skrbstva 13, telesnokulturna skupnost 10, kulturna skupnost 7, skupnost socialnega varstva 5 in raziskovalna skupnost 2 odstotka.
SIS za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Bled
Stanje zaposlenih za mesec april 1987
	delavcev	+	pripravnikov
TO Tomaž Godec	428		
TO Rečica	301	+	4
TO Mojstrana	90		
TO Podnart	78		
TO Filbo	113	+	2
TO Trgovina	26		
DSSS	105	+	4
Skupaj	1141	+	10
ZAPOSLILI SO SE:
—	v TO Rečica:
Marko PLEMELJ, 1969 - NK Vesna BAHAT, 1965 — NK Ivanka JERETIČ, 1954 - NK Henrik BLAŽIČ, 1943 - VIS
—	v TO Filbo:
Andrej CERKOVNIK, 1946 - K
—	v ÜSSS:
Marko SOKLIČ, 1960 - VIS
ODŠLI IZ DO:
—	iz TO Rečica:
Rudi ERŽEN, K — sporazumno Ivanka JAN, PK — upokojitev
—	iz TO Podnart:
Anton PAZLAR, NK -sporazumno
—	iz DSSS:
Henrik BLAŽIČ, VIS - odhod v TO Rečica
RODILI SO SE:
Đevadu KRIVIČU (TO Rečica) — sin Andreji ČORALIČj[TO Tomaž Godec) — hči Marici in Dušanu Čajič (sin)
Zahvale
Ob smrti moje mame
Ane Mencinger
se iskreno zahvaljujem sodelavcem DO LIP Bled in TO »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica za izrečene pisne in ustne besede sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Prav vsem še enkrat hvala.
Hčerka Minka Dobrinjanin z družino in ostali sorodniki
Ob smrti očeta in moža
Franca Mencingerja
se iskreno zahvaljujemo vsem delavcem kolektiva LIP Bled za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Obenem se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke.
žena Angelca, sin Franci in hči Irena z družinama
Ob prerani izgubi dragega moža in očeta
Janeza Dijaka
z Dovjega 4
se najlepše zahvaljujemo OOS TOZD Mojstrana za darovano cvetje in izrečena sožalja ter spremstvo na zadnji poti
žena Tončka, sinova Marjan in Jani
Ob smrti naše drage mame
Jerce Klavžar
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem TOZD-a Rečica za podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
hčerki Dragica in Jožica
Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik Vinko Čuden, Miro Kelbl in Ciril Kraigher. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj
V slovo
Francu
Mencingerju
5. maja letos smo se zadnjič poslovili od Franca Mencingerja, človeka, ki je več kot 33 let združeval delo v naši delovni organizaciji in ki je s svojim delom zapustil neizbrisen pečat v razvoju delovne organizacije.
Na LIP-u se je zaposlil leta 1953. Prvo njegovo delovno mesto je bilo v žagi kot pomočnik pri polnojarmeniku. Po pridobljenih izkušnjah je opravljal dela polnojarmeničarja. Na skladišču žaganega lesa se je pokazala potreba po zasedbi delovnega mesta — pomočnika skladiščnika, kamor je bil prerazporejen. Na tem delovnem mestu je ostal nekaj let. Potem se je šolal na srednji ekonomski šoli, katero je uspešno zaključil. Po opravljeni šoli se je zaposlil v TO Tomaž Godec kot evidentičar. Kasneje je začel delati v skupnih službah kot sekretar DO LIP Bled.
Ko se je v naši TO pokazala potreba po vodji oddelka za splošne zadeve, se je vrnil v TO Tomaž Godec, in prevzel te naloge, katere je opravljal vse do upokojitve. Svoje delo je vedno opravljal s požrtvovalnostjo, dosledno, disciplinirano in nesebično. Ljudje so pri njem našli odgovore in nasvete, zmeraj jim je rad pomagal. Kot družbenopolitični delavec se je zavzemal za napredek samoupravljanja. Opravljal je veliko družbenopolitičnih funkcij, pri delu je bil angažiran in zavzet. Sodeloval je tudi na športnem področju, aktivno sodeloval pri organizaciji smučarskih tekov v Bohinju. Ljubil je tudi gledališče, saj je dolga leta sodeloval v DPD Svoboda, kjer je odigral več lepih gledaliških vlog.
Z vso požrtvovalnostjo" se je angažiral pri Industrijskem gasilskem društvu Tomaž Godec, njegov član je bil več kot 30 let.
Njegova privrženost samoupravnemu socialističnemu družbenemu sistemu se je pokazala že med 2. svetovno vojno. Zaradi svojega aktivnega delovanja in odkrite mržnje proti okupatorju je bil maja 1944 interniran v taborišče v Inns-burch.
Ko smo se petega maja poslavljali od Franca Mencingerja, smo se zavedali, da spremljamo na zadnji poti skromnega človeka, ki je s svojo aktivnostjo in nesebičnim delom veliko prispeval k razvoju tako naše delovne organizacije kot tudi za druga področja. Spoštovali smo ga in ga imeli radi.	T.
V petek 8. maja smo se na pokopališču na Dovjem poslovili od naše dolgoletne upokojenke LIP-a Mojstrane Julke Da-garin.
Rodila se je 5. aprila 1910 v Mojstrani. Po raznih predhodnih zaposlitvah se je leta 1957 zaposlila pri takratni Kmetijski zadrugi Dovje — Mojstrana na žagi Belca kot krojilka žama-nja. Delo na žagi je bilo težko posebno v zimskem času. Leta 1965 pa je imela nesrečo pri delu in je bila potem invalidsko upokojena. V pokoju pa se je ukvarjala z ročnim delom.
Taka je bila pot Julke in ob zadnjem slovesu je bilo moč ugotoviti, da je bila med krajani in sosedi zelo priljubljena.
V spomin