GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIII. • ŠTEVILKA 10 • 8. NOVEMBER 1977 SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL OSNOVNI DOKUMENTI SOCIALISTIČNE ZVEZE SPREJETI Pred kratkim, točneje 24. oktobra 1977 je bila *eia občinske konference SZDL Ljubljana Vič-udnik z dokaj obširnin^predvsem pa pomembnim dnevnim redom. Tako so kot prvo delegati obravnavali osnovne dokumente organizacij Socialistične zveze in sicer ravila OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, Statu-•arni sklep o pravicah in dolžnostih, medsebojnih razmerjih in organiziranosti Mestne organizacije Ljubljana s Poslovnikom o načinu organiziranosti in delovanju MK SZDL. Naj ob tej priliki Povemo, da so o teh dokumentih razpravljali v ok-'jiru vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, prispele pripombe in predloge pa je proučilo tudi samo predsedstvo OK SZDL na predlog izvršnega odbora in ,0 njih zavzelo svoje stališče. Temu je sledil usklajevalni postopek med občinskimi in mestno konferenco SZDL. Tako prečiščeno besedilo teh doku- mentov so obravnavali tudi delegati na tej konferenci in tudi sprejeli te dokumente z majhnimi pripombami oziroma spremembami. Temu je sledila informacija o poteku javne razprave o osnutkih statutov občine Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljana, ki jo objavljamo tudi v tej številki kot poseben članek, tukaj pa bi omenili samo bistvene sklepe konference s tem v zvezi. Tako bo potrebno med drugim vgraditi v besedilo statuta občine tudi poglavje o samih delegacijah skupščinskega sistema in njihovem oblikovanju, vendar pa bo to mogoče, ko bomo izdelali ustrezne in konkretne predloge s strani vseh prizadetih faktorjev. Nadalje naj statutarno-pravna komisija pri skupščini občine še nadalje spremlja prispele pripombe in predloge na osnutke statutov, jih tudi prouči in pripravi predloge sprejetih pripomb ter njihovo vgraditev v besedilo statutov, do česar bo predsedstvo OK SZDL zavzelo svoje stališče. Prav tako naj posebna delovna skupina pri Izvršnem svetu, ki je določena za pomoč krajevnim skupnostim pri izdelavi statuta krajevnih skupnosti, še naprej spremlja delo krajevnih faktorjev pri pripravi delovnega osnutka tega statuta. V kolikor pa bo pri tem potrebovala pomoč sama delovna skupina, saj jo sestavljajo le 4 člani, krajevnih skupnosti pa je v naši občini 28, naj jo izvršni svet okrepi. V drugem delu konference pa so delegati obravnavali Poročilo o izvajanju delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov v skupščini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje april 1974—1977 ter poročilo o predvolilni aktivnosti s poudarkom na evidentiranju možnih kandidatov. Na koncu seje občinske konference SZDL so delegati razrešili dosedanjega in izvolili novega sekre-taija OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. OB OBLETNICI VELIKEGA OKTOBRA SKUPNA PROSLAVA OBČINSKEGA IN UNIVERZITETNEGA KOMITEJA ZKS S slavnostno akademijo, na kateri je zbranim spregovoril Franc Simonič — član predsedstva RK SZDL, smo tudi v naši občini počastili spomin na krvavo oktobrsko revolucijo, katere 60. obletnico praznuje napredno človeštvo v teh dneh. V kulturnem programu so sodelovali Akademski pevski zbor Tone Tomšič in slušatelji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. k0t Vsako let0 80 ,udl le,os ob ‘h’*'11 v Jesenski tišini zažareU cvetovi v toplem soju sveč, pri- so sPon,in na 'Mb ki so nam bi1 dragi. Spomin na številne tovarišice in tovariše, mladino in otroke, ki Ifenk na.^e ^re^s^r^ne se^anjosti v najhujših dneh naše revolucije darovali za svobodo dragocena živ-HH>£enik°hlin 118 °Sta*a Ž’V in tUdi V1 Ch dneh nebr0*mladih ročic Prižga,° svečke na grobovih in ob SEMINAR o ŠTUDIJI Edvarda Kardelja ^jublj. ^nev.'vje komite občinske konference ZKS Ntičn"a,Vič-Rudnik organiziral seminar za širši Ija x na'l t*Vnaše občine o študiji Edvarda Karde-VJciali s5)Vom »Smeri razvoja političnega sistema sarr>oupravljanja«. To predstavlja kongre' ^1 PriPrav na XI. kongres ZKJ in VIII. Podaj to . ’ Uvodno besedo na seminarju pa je ^'•eh „Var'* Pranc Šetinc, sekretar Izvršnega ko- J Predsedstva CK ZKS. POČASTILI SMO SPOMIN ŽRTEV NOB leto * j.n1evu mrtvih smo tako kot vsako cev i„ i e,°S Počart'!' spomin padlih bor-Taij zr,ev narodnoosvobodilne vojne. iHern Sni0 pravočasno poskrbeli za pri-in dn!’1.rc<,itev vseh grobov, spomenikov naš» nki! sP°minskih obeležij na področju žveza "e- (?bčinski odbor ZZB NOV1" °b teiPnja,e?*ev m!a<*'ne pa sta še posebej °biske P0*'*1' P°skrbela za organizirane °beleži'n ®kras'lve vseh teh spominskih Armiral' j)^'nska konferenca SZDL pa je PolitičJ delegacije občiaskih družbeno-ki so 1 organizacij in skupščine občine, S|,°sti in U , e*Ue komemorativnih slove-Eroh ? . zi*e vence v Gramozni jami, •heniku n!W Narodnih herojev in ob spo-!>a'stanetar0<,nCRa ht'ro!a Franca Rozma-Zalah. 8 *er v Spominskem parku na Sončna spokojnost jesenske narave, M sicer že označuje, čeprav počasi In nemalokrat celo skrivnostno, poslavljanje nekega leta, je hkrati tudi čas, ko obiskujemo naravo zaradi njenih izrednih lepot in barvnih iger. Izoblikujmo delegatske odnose! V delegatski prilogi te številke našega glasila bomo lahko, spoštovani bralci in še posebej delegati družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, zasledili obsežno informacijo oziroma analizo o delovanju in uresničevanju novega skupščinskega sistema, zgrajenega na podlagi delegatskih odnosov. To obdobje, za katero ta analiza tudi velja, vsekakor pomeni za našo samoupravno družbeno skupnost neko novo, kvalitetnejšo obravnavanje in odločanje, kjer se na podlagi soočanja različnih interesov oblikujejo in uveljavljajo skupno dogovorjene in usklajene sporazumne rešitve. To pa hkrati tudi pomeni, da samoupravno organiziran delovni človek v temeljni organizaciji združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih oziroma kot občan v krajevni skupnosti postaja vedno bolj prisoten in s svojimi interesi kot tudi interesi svoje samoupravne sredine aktivneje soudeležen subjekt odločanja v našem razvoju. Uveljavljanje delegatskih odnosov in s tem tudi razvijanje samega skupščinskega sistema je vsekakor več kot samo akcija, postavljena v določen čas, je proces, ki ga je treba skladno in tvorno razvijati. Kako, na kakšen način in s katerimi pristopi? Odgovor na to pa seveda porajajo oziroma oblikujejo razprave same o tej problematiki, če jo lahko tako imenujemo. Že iz same analize, ki je že tudi sama izdelana na podlagi številnih ugotovitev samih delegatov in okolij, v katerih delujejo, kot tudi družbenopolitičnih organizacij in potrjuje tudi že mnogokrat izrečena in ponovno poudarjena stališča, so razvidna opozorila na ključne pomanjkljivosti, ki spremljajo delovanje tega sistema. Prav sedaj, ko se nahajamo sredi poglobljenih razprav o statutih krajevne skupnosti, občine in mesta ter dograjujemo samoupravne akte v delovnih organizacijah, moramo prav v teh dokumentih podrobneje opredeljevati tudi vloge delegatov in delegacij ter predvsem njihove naloge. Ponekod se je namreč izkazalo tudi to, da sta bila socialistična zveza in sindikat premalo pozorna do delovanja oziroma pogojev delovanja delegacij, da so bile delegacije nemalokje vse preveč prepuščene same sebi, da so bile povezave delegacij in delegatov vse prej kot učinkovite. Nimam namena v teh nekaj vrsticah, ki naj bi služile v prvi vrsti kot apel in opozorila na kvalitetne in poglobljene razprave prav v delegacijah samih pred novembrskim sklicem vseh zborov občinske skupščine, navajati same pomanjkljivosti in morebitne rešitve za učvrstitev delegatskih odnosov, želim le poudariti, da je od nas vseh v veliki meri odvisno, ob možnbstih, ki jih med drugim daje tudi ta razprava, da smo kritični in tvorni pri svojih ocenah, kajti takšen delegatski sistem, kot ga v tej fazi dopolnjujemo, bo hkrati tudi sistem, na podlagi katerega bomo sprejemali in dajali svoje pobude in pripombe, sistem, ki nam bo omogočal, da bodo naši interesi tudi v vsakdanjem življenju obrodili sadove, ki jih bomo tudi sami obirali in delili. JANJA DOM1TROVIČ INFORMACIJA IO POTEKU JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKIH STATUTOV OBČINE IN MESTA LJUBLJANE Na predlog občinske statutarno-pravne komisije je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na septembrski seji sklenila in dala v javno razpravo osnutek statuta občine Ljubljana Vič-Kudnik. Prav tako je bil dan v javno razpravo tudi osnutek predloga sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane, ki je sprejet, ko ga sprejmejo vse ljubljanske občinske skupščine. Za oba osnutka statutov je bil določen 30-dnevni rok javne razprave tako, da bi bila le-ta zaključena s 15. oktobrom letos. Istočasno je bilo predloženo vsem krajevnim skupnostim ljubljanskih občin delovno gradivo, ki naj bi služilo kot pripomoček za izdelavo osnutkov statutov krajevnih skupnosti. Rok za dokončen sprejem teh statutov je do konca tega leta, medtem ko naj bi skupščine občin in mesta sprejele prečiščeno besedilo svojih statutov na decembrskih sejah. Tako so bili praktično istočasno v javni razpravi osnutki statutov občine, mesta in krajevnih skupnosti. Pri tem velja omeniti, da je javna razprava o navedenih statutih nekako sovpadala tudi z razpravo o osnovnih dokumentih organizacij Socialistične zveze v Ljubljani. Pri tako obsežnem, pomembnem in zahtevnem gradivu, o katerem je razpravljala večina samoupravnih in družbenopolitičnih subjektov, pa žal od manjšega števila teh subjektov še nismo prejeli pripomb in predlogov na osnutke statutov. Pripombe in predlogi še vedno prihajajo na statutarno-pravno komisijo, ki jih, razumljivo, tudi še ni dokončno razvrstila in natančneje opredelila njihovo vsebino po po- sameznih poglavjih odnosno členih, na katere se pripombe in predlogi nanašajo. Zaradi navedenega bi po mnenju izvršnega odbora predsedstva OK SZDL v tem času težko podali celovito poročilo o poglobljeni razpravi o osnutkih statutov. Kot prvo je občinska konferenca SZDL organizirala inštruktažo za nosilce te javne razprave v KS in OZD ter za vse tiste člane OK SZDL in MK SZDL, ki so bili zadolženi za sodelovanje na teh razpravah. Prav tako je bila pri OK SZDL imenovana operativna skupina za spremljanje javne razprave o osnutkih statutov v KS in OZD v naši občini. V KS so se posluževali različnih oblik organiziranja javne razprave. Nekje so razpravo vodili na zborih delegatov, kamor so vabili tudi člane svetov KS, nekje so sklicali — zlasti v nekaterih manjših KS — zbore občanov, drugje zopet razširjene krajevne konference SZDL, vaške odbore, ulične svete itd. V interesnih skupnostih so o osnutkih statutov razpravljali predvsem na izvršnih odborih pa tudi na skupščinah. Tudi v organizacijah združenega dela je javna razprava zadovoljivo potekala. Iz dosedaj zbranih podatkov lahko ugotovimo, da je pretežni del večjih delovnih organizacij razpravljal o statutih, iz nekaterih manjših pa še pričakujemo obvestilo o poteku javne razprave. Tudi v OZD so se posluževali različnih oblik organiziranja javne razprave, od zborov sindikata, zborov delavcev do delavskega sveta — nekje v razširjeni sestavi itd. Statutarno-pravna komisija je na seji 20. 10. 1977 iz do tedaj zbranih pripomb in predlogov OZD, KS, SIS, DPO, društev in drugih organizacij, ki so sodelovali v javni razpravi, ugotovila, da je bil v že opredeljenih razpravah osnutek statuta občine sprejet kot podlaga za izdelavo samega predloga statuta občine. Same pripombe, vprašanja in predloge pa je strnila v naslednje ugotovitve: — določneje je opredeliti vsebino in delovanje samoupravnih interesnih skupnosti v skupščinskem sistemu, — potrebna bo natančnejša opredelitev sodelovanja upravnih organov in strokovnih služb SIS ter uskladitev besedila osnutka statuta, ki govori o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju z določili zakona o združenem delu, — jasneje je opredeliti vlogo občine kot delegatske baze za republiško in. zvezno skupščino, — odpraviti pomanjkljivosti, kar je bilo ugotovljeno že v obrazložitvi osnutka statuta in vnesti v statut samostojno delegacijo zasebnih kmetovalcev za Zbor združenega dela, — podrobneje opredeliti vlogo organizacije ZZB NOV — izvršni odbor predsedstva OK SZDL predlaga, da se ta ugotovitev uskladi s stališčem razširjenega predsedstva OK SZDL in OO ZZB NOV, — konkretizirati funkcijo izvršnega sveta ter precizneje formulirati tiste člene statuta, ki določajo pristojnosti in organiziranost občinskih upravnih organov ter družbenih svetov in na ustreznem mestu v obliki novega poglavja, zaradi pomembnosti teh družbenih svetov, opredeliti konkretno vsebino, ki izhaja iz zagotovitve stalnega sodelovanja občinske skupščine in njenih organov z družbenopolitičnimi organizacijami, — poglavje o pravosodnih organih oziroma javnem tožilstvu je potrebno uskladiti s statutom mesta oziroma zakonom o javnem tožilstvu, — konkretneje je potrebno opredeliti vire financiranja KS, kar ugotavljajo številne KS in zahtevajo stalne vire financiranja — to je kompleksen problem, ki ga bo nujno potrebno ustrezno analizirati, — bile so podane številne pripombe redakcijske narave, ki jih bo potrebno upoštevati v predlogu statuta. Tako statutarno-pravna komisija kot izvršni odbor predsedstva OK SZDL,ki je povzel gornje ugotovitve,sta enotnega mišljenja, da so to le nekatere pripombe in ugotovitve in da bo potrebno na celovito poročilo še počakati do konca tega meseca, ker lahko pričakujemo še številne pripombe in predloge. Danes tudi še ne moremo dati končne politične ocene o sami javni razpravi, niti tako zbrane pripombe uporabiti kot osnovo za spremembo konkretnih členov osnutka statuta. Statutarno-pravna komisija in izvršni odbor predsedstva OK SZDL. prav tako ugotavljata, da so tudi osnutek predloga sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane obravnavali v vseh sredi* nah tako kot osnutek statuta občine, da pa je na sam osnutek prišlo relativno malo pripomb in lahko le-te še pričakujemo. r' 'N IZVOLILI SMO NOVEGA SEKRETARJA OK SZDL Peter Durjava Dosedanji sekretar OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Stane Florjančič se je L septembra 1977 vrnil na prejšnje delovno mesto v Zavodu za slepo in slabovidno mladino. Tako je občinska konferenca SZDL na svoji zadnji seji izvolila na to mesto Petra Durjavo. PETER DURJAVA je rojen 8. aprila 1934 v Škocjanu pri Novem mestu. Je absolvent Višje upravne šole v Ljubljani in ima 21 let delovne dobe. V Združenem podjetju Iskra je bil skupaj 17 let zaposlen kot vodja splošnega sektorja, in sicer v Iskri v Šentjerneju in nato v Iskri v Ljubljani kot vodja komercialnega sektorja. Nazadnje je delal 3 leta v Industriji usnja Vrhnika — TOZD Usnje-plast kot vodja splošnega sektorja. Leta 1958 je bil sprejet v ZKJ. Ves čas je aktivno deloval v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah tam, kjer je bil zaposlen in na terenu. Danes je še zlasti družbenopolitično aktiven v krajevni skupnosti Krim-Rudnik in kot p odpredsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. V___________________________________________________________/ S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE »DA« ZA DOM IVANA CANKARJA Na skupni seji vseh treh zborov viške občinske skupščine, ki je bila 25. oktobra, je sodelovala tudi samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva. Delegatom je prikazala nekatere težave, s katerimi se ukvarja, obenem pa smo zvedeli, da bo center za socialno skrbstvo svoje nove prostore dobil v stavbi Tržaške 2. Stanovalci se bodo v nova stanovanja preselili ta in prihodnji mesec in tako sprostili prostore za socialni center. Vsi trije zbori so se na tem zasedanju občinske skupščine morali odločiti za pristop k družbenemu dogovoru za gradnjo kulturnega centra Ivan Cankar. Prisotnim je položaj in pa razloge,ki narekujejo izgradnjo centra, prikazal podpredsednik izvršnega sveta mestne skupščine Borut Miklavčič. Sedaj lahko že povemo, da so k družbenemu dogovoru pristopile vse ljubljanske občine, saj so se tudi viški delegati odločili za pristop, čeprav so imeli nekaj pomislekov, kar je čisto razumljivo. Denarna sredstva, ki jih izgradnja takega objekta zahteva, niso majhna in vsak se vpraša, kje bo mesto, predvsem pa matična občina dobila denar oziroma, ali bo zmogla take obveznosti. Res pa je, da je to edina možnost, da naše mesto dobi kulturni center. Združevali bomo sredstva in, ko bo center dograjen, bomo vsi deležni tega, kar nam bo nudil — in to po programski zasnovi ni malo. Po skupni seji vseh treh zborov je zasedal še vsak zbor zase. Tu so se delegati posameznih zborov odločali za sprejem neka- terih predlogov odlokov ter obravnavali osnutke zakona o delovnih razmerjih ter predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike. Glede na nove družbenoekonomske in samoupravne odnose, ki so se pojavili z uveljavljanjem zakona o združenem delu ter kongresnih dokumentov, so spremembe in dopolnitve družbenega dogovora nujne. Vse vrste štipendij —iz združenih sredstev in tudi kadrovske — morajo omogočati izenačevanje materialnih možnosti šolanja, saj so doslej lahko kadrovsko štipendijo dobili prosilci ne glede na svoj materialni položaj. Nedvomno morajo pri pridobivanju štipendije imeti prednost kandidati, ki so v slabšem social- nem položaju, saj naj bi t0.*?1!. vodilo razdeljevanja štipendij*6 v sami zasnovi. Poudarjena ) tudi prednost dijakov in študen' tov iz delavskih in kmečkih drU' žin pri pridobivanju kadrovs^6 štipendije, če pa le te ne more) dobiti, imajo prednost pri dod®' Ijevanju štipendij iz združen' sredstev. Po novem predlogu 0^s*^v štipendija iz združenih sreds*^ osnovno štipendijo — del 7’ Ijenjskih stroškov — ki znaša 7 učence 50 ter za študente 60 0 stotkov zajamčenega osebneg dohodka v naši republiki, 1®^, dodatek za povečane stroške stih štipendistov, ki se-v. je izven domačega kraja. Višin8 do 40 odstotkov zajamčen®* OD v SR Sloveniji. MOJCA KAfČ1 0K ZSMS 0 ŠTIPENDIJSKI POLITIKI ŠTIPENDIJA NI MILOŠČINA Doslej štipendisti-dijaki in študentje niso bili subjekti odločanja o štipendijski politiki, kljub temu, da je štipendiranje namenjeno, oziroma naj bi bilo namenjeno prav njim. Omogočalo naj bi enotne pogoje šolanja vsem tistim mladim, ki so sposobni in so se pripravljeni šolati. Kljub dejstvu, da ima štipendijska politika neslavno zgodovino, lahko upamo v nekoliko boljšo prihodnost, kajti prav sedaj je v javni razpravi »osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju štipendijske politike v socialistični republiki Sloveniji.« Javna razprava o tem gradivu gre h koncu, kljub temu pa v nekaterih osnovnih organizacijah ZSMS naše občine o njem še niso razpravljali, niti sprejeli kakršnihkoli stališč. Vzrok temu je bržkone gradivo, napisano v dokaj nerazumljivem jeziku, pa tudi nezainteresiranost posameznih osnovnih organizacij. Zato je predsedstvo sklicalo predstavnike osnovnih organizacij, da razloži vsebino gradiva. Predstavniki osnovnih organizacij iz temeljnih organizacij združenega dela pa tudi iz nekaterih šol in krajevnih skupnosti so prišli z že izoblikovanimi stališči, tako da je občinska konferenca ZSMS že sprejela nekatera stališča. Družbeni doguVor, ki bo sprejet, prav gotovo ne bo predstavljal idealne rešitve, kar je možno razbrati tudi iz vsebine; bržkone si niti sestavljale! tega gradiva ne delajo iluzij, ko navajajo, da bo ta družbeni dogovor bolj izenačene pogoje šolanja vsem, ki se želijo šolati. Pričakujemo lahko le rešitev najbolj žgočih problemov, ne pa tudi kompleksne in popolne rešitve vprašanja štipendiranja. Namen zasnovane štipendijske politike je predvsem usmerjanje štipendistov v kadrovske štipendije, kjer obstojajo potrebe združenega dela po takšnih kadrih, vendar večina delovnih organizacij praviloma kasni z objavami potreb po kadrih. Zato zamuja tudi izplačevanje štipendij, kar povzroča nezadovoljstvo dijakov in študentov. Za neredno izplačevanje štipendij pa niso krive le delovne organizacije, marveč tudi posamezni prosilci, ki vseh potrebnih dokazil o upravičenosti do štipendije ne združenemu delu, kajti to prispeva sredstva za ta namen. Vsi dijaki in študentje pa ne morejo dobiti kadrovske štipendije. Bodisi, da je takšnih kadrov v občini že preveč ali pa združeno delo zanje ni zainteresirano zaradi svojevrstne izobrazbe, to so predvsem družbene vede in razne zvrsti umetnosti; tudi tem mladim ljudem je naša družba dolžna zagotoviti so-cialno-ekonomske pogoje šolanja, zato bodo prejemali t. i. solidarnostne štipendije, ki ne smejo biti nižje od kadrovskih. Občinska konferenca ZSMS zavrača klasifikacijo poklicev na prednostne in neprednostne, kajti vsak mlad človek ima pravico do izobraževanja, hkrati pa je ta delitev v nasprotju z načeli o enotnih pogojih šolanja. Zato je po mnenju mladih Vičanov odločilni kriterij socialno-ekonomski položaj prosilca. Štipendija ni in ne sme biti miloščina, oziroma nagrada, marveč plačilo za delo, kar učenje prav gotovo je. Razlike med štipendijami naj bi znašale le toliko, kolikršne so razlike med uspehi posameznih prejemnikov štipendij. prinesejo pravočasno. Štipendiranje jc namenjeno predvsem OSNUTEK PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 IZVAJANJU ŠTIPENDUSKE POLITIKE V JAVNI RAZPRAVI Družbenopolitične organizacije v občini, delegati v skupščini in izvršni svet ugotavljajo, da gre za korenite spremembe in dopolnitve pri bodočem uresničevanju in izvajanju štipendijske politike. Osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o izvajanju štipendijske politike je v javni razpravi do 30. 10. 1977. Osnutek predloga predlaga nove kvalitete pri izvajanju štipendijske politike in obenem pomeni tudi uresničevanje tistih določil zakona o združenem delu, sklepov in stališč 7. kongresa ZKS in 8. kongresa ZSS, ki opredeljujejo kadrovsko politiko oziroma njen neločljivi del — štipendijsko politiko. Kje so bistvene kvalitete in korenite spremembe, ki jih predlaga osnutek predloga sprememb? — štipendijska politika se preoblikuje v novo kvaliteto tako, da je delavec v združenem delu nosilec planiranja in s tem tudi kadrovske politike, saj združuje sredstva za štipendije in zato tudi odloča o porabi teh sredstev, — kadrovske štipendije morajo biti primarni del pridobivanja novih kadrov na podlagi dobro pripravljenih planov kadrovanja in štipendiranja, — štipendija je namenjena tistemu, ki po načelih in kriterijih dogovora izpolnjuje pogoje za pridobitev štipendije. Primarni pri tem je materialni in socialni položaj prosilca, — uveljavlja se načelo, da priznani življenjski stroški ne morejo biti za dijaka in študenta večji, kot jih imajo zaposleni delavci, ki vzdrzu' jejo tudi družino, uporablja se določilo o zaja171 čenem osebnem mesečnem dohodku, . v — uveljavlja se enoten cenzus za pridobit ^ štipendije in diferencirani prispevek staršev šolanju njihovih otrok v mejah predlaganih d . hodkovnih skupin. Prispevek staršev z manj*1 dohodki je manjši — do sedaj je veljalo v v* kem primeru delež staršev v višini 50% d hodka na člana družine, — močno sc stimulira dijake in štipendis • ki v redu opravljajo šolske in študijske obvezn sti z boljšim študijskim uspehom. . v O osnutku predloga sprememb in dopol*1' družbenega dogovora o izvajanju štipendij-’ politike v SRS so razpravljali: Izvršni od skupne komisije podpisnic samoupravnega sp ^ razuma o štipendiranju učencev in študento občini, občinski sindikalni svet oziroma n-Uja komisija za izobraževanje, kadrovska kom ' ^ pri izvršnem svetu in izvršni svet, komisij „ volitve in imenovanja pri skupščini, zbor 7 ženega dela in zbora krajevnih skupnosti, činske konferenca ZSMS je organizirala razpravo v naši dvorani, svet za vzgojo id ^ braževanje pri občinski konferenci b izvršni odbor SIS za izobraževanje. Vsi so enotnega mnenju in stališča, da ^ postane osnutek na podlagi vseh sprem« a dopolnitev, ki jih bo izoblikovala javnara/*’0fS. v SR Sloveniji, predlog družbenega dog0 ki naj bi ga sprejeli do začetka februarja^ F. PREŠEREN Slavnostni govornik je bil predsednik republiškega odbora ZZB Predsedniku občinske skupščine je na osrednji proslavi podal raport Slovesno in s številnimi spomini obdano je bilo srečanje vseh preživelih bor-NOV Janko Rudolf prvi komadant II. SNOUB Ljubo Šercer Bojan Polak-Stjenka ce' ‘e brigade, ko so se zbrali lepega jesenskega dne na Kureščku 35 LET USTANOVITVE II. SNOUB LJUBO ŠERCER 6. oktobra je poteklo 35 let od takrat, ko sta na teh položajih tovariša Ivan Maček-Matija in Aleš Bebler-Pri-mož ustanovila Šercerjevo brigado. Poleg Langijeve čete sta bila odrejena v brigado tudi tako imenovana Lukov in Jožetov bataljon, njim pa naj se kasneje pridruži še bataljon, sestavljen iz borcev Dolomitskega odreda. To je bil uradni začetek borbene poti Šercerje ve brigade, v kateri je le-ta častno izpolnila svoj dolg in si na svoji borbeni poti zmagovito utirala pot skupno z vsemi drugimi enotami, ki so se borile za narodno in socialno osvoboditev slovenskega ljudstva. Ta dan pa seveda ni bil začetek za nekaj sto borcev, kajti njihova bojna pot se je začela že dosti prej, saj so po začetnih uspehih partizanov v letu 1941, pa tudi po težki zimi 1941-42 v veliki partizanski ofenzivi spomladi 1942. leta mnogi borci iz Notranjske, okolice Ljubljane, pa tudi mnogi Ljubljančani zavzeto sodelovali v vseh borbenih akcijah — od Koželjške čete prek Šercerjevega polbataljona, pa kasneje Krimskega, Notranjskega in Kočevskega odreda. Partizanska ofenziva 1942. leta je ustvarila veliko osvobojeno ozemlje —od žice okupirane Ljubljane pa do Kolpe. Sk-atka, doživela je razmah, ki je bil posledica zavestne odločitve vseh poštenih Slovencev, zlasti na ■eni področju, da se odzovejo pozivu Osvobodilne fronte in Komunistične partije za osvobodilni boj slo-venskega naroda, za njegovo socialno osvoboditev in za borbeno združitev z vsemi bratskimi narodi Jugoslavije, v kateri naj imajo delovni ljudje človeka vreden in odločujoč položaj. ZAČELO SE JE NA MOKRCU Tako je tudi brigada Ljube Šercerja sicer pričela svojo borbeno pot na obronkih Mokrca in Kurilna, pa prek Notranjske, Dolenjske od Štajerske in Koroške vodila neizprosen boj vsepovsod, kjer se je za to pokazala potreba. Naša brigada se je tako rekoč rodila v ognju borbe, saj je prvi bataljon takoj po ustanovitvi izvedel $vojo prvo veliko akcijo na 1'adežu, ki je predstavljala borbeni začetek neustavljivega pohoda zmagi nasproti. Tudi tretji bataljon, ustanovljen iz borcev Dolomitskega odreda, je svoj ognjeni krst preživel takoj po ustanovitvi, konec oktobra na borbenih položajih Korena, Llake in Samotorice nad Horjulom. Ta prva, dovolj pomembna akcija, je bila začetek stapljanja borcev, ki so prišli iz različnih enot v tretji bataljon, v katerem so.se kasneje v toku borb in drugih akcij izoblikovali v enakopravnega partnerja prvega in drugega bataljona, ki sta več ali manj že prej delovala v enakem sestavu. BORBENA POT POVEZANA Z AKCIJO KPS Zato je naša dolžnost, da ob vsaki priložnosti, zlasti pa °b praznovanju takih obletnic, kot so letošnje, ko praz-nujemo ne samo 35-letnico ustanovitve naših prvih šti-bh brigad, pač pa tudi 40-letnico, odkar je tovariš Tito Prišel na vodstvo Komunistične partije Jugoslavije in 4ri-letnico ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, povezujemo vso našo borbeno pot, zmagovite naskoke, pa tudi poraze, trpljenje in veselje, s tako premočrtno politiko, ki je je bila sposobna samo Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu in ki jo dokazuje vse do današnjega dne. Tudi borbena pot Šercerjeve brigade govori o tej neprestani volji in hotenju premagati vse ovire, pretrpeti tudi poraze zato, da bi končno zmagovito odločali sami o svoji usodi. Ob tem se tudi danes, kakor v času pred 35 leti, z enako odločnostjo postavlja pred vse nas krepitev bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, zavest o skupni usodi in o tem, da samo enotni in trdno povezani lahko z optimizmom gledamo na jutrišnji dan. OFENZIVA Z ZMAGOSLAVJEM SVOBODE Pomlad 1943 pomeni novo ofenzivo slovenskih partizanskih enot, za Šercerjevo brigado pa nov velik priliv borcev iz Slovenskega Primorja, ki so se množično vključevali v našo in druge brigade in ki so požrtvovalno in neustrašno bojevali naš skupni boj. To je bil resničen začetek nove partizanske ofenzive, ki se nikdar več ni ustavila tja do 15. aprila 1945. leta, ko so se bili zaključni boji na Koroškem. Ob današnji priložnosti je težko vsaj našteti najvažnejše akcije, v katerih je sodelovala tudi naša brigada: od Suhe Krajine, Jelenovega žleba, napada na Žužemberk, pa Krvave peči in Grčaric, tja do kapitulacije fašistične Italije. Kmalu po tem nadaljuje Šercerjeva brigada svojo bojno pot prek Mašuna, Brkinov in kasneje v sestavi XIV. divizije prek Grahovega, Velikih Lašč do napada na Kočevje. Po zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju oktobra 1943. leta in po II. zasedanju AVNOJ v Jajcu 29 novembra, ko je nastala v našem osvobodilnem gibanju nova situacija — priznanje zaveznikov in potreba za nadaljnje širjenje osvobodilne borbe slovenskega naroda, je brez dvoma najpomembnejši pohod XIV. divizije na Štajersko, ki je v njem nadvse častno in učinkovito sodelovala tudi Šercerjeva brigada. POHOD ENOTNIH VEZI IN HOTENJ Ta pohod ni bil samo nova vzpodbuda osvobodilnega gibanja na Štajerskem, ki je že do takrat doseglo pomembne rezultate, pač pa zlasti nov konkreten primer bratstva in enotnosti z borečim se ljudstvom sosednje Hrvatske, saj je enomesečni pohod prek Hrvatske, južno od Zagreba, pa potem prek Sotle na Kozjansko in naprej pomenil ustvarjanje takih vezi med hrvatskimi in slovenskimi partizanskimi enotami, zlasti pa med njimi in hrvatskim ljudstvom, ki bodo ostale za vedno neizbrisen spomin na to, kako se z združenimi močmi in ob podpori vseh delovnih ljudi lahko premaguje največje težave in vzdrži najhujše napore, čeprav se je sbvražnik zaklel, da bo uničil to legendarno slovensko partizansko enoto. Niti približno ni mogoče s priložnostnimi besedami opisati vsega junaštva, požrtvovalnosti, nesebičnosti, tovarištva in solidarnosti vseh naših borcev, pa tudi vsega ljudstva na terenih, kjer se je naša brigada borila in to kljub strahoviti zimi in naravnost neverjetni pred-, nosti, ki jo je imel sovražnik, tako v številčnosti svojih enot, kot v oborožitvi v tem, da je razpolagal z vsemi komunikacijami na tem terenu. Divizija je sicer izgubila skoraj tretjino borcev, pa je vendarle izšla iz vseh teh hudih preizkušenj zmagovita, neporažena in je lahko nadaljevala svoj nezadržni pohod. (IZ SLAVNOSTNEGA GOVORA PREDSEDNIKA REPUBLIŠKEGA ODBORA ZZB NOV JANKA RUDOLFA) POHOD SPOMINOV IN AKCIJE Pred stavbo skupščine občine smo se zbrali v petek popoldan. Čeprav udeležba ni bila najboljša, se nas je v stroju zbralo 43. Z avtobusom smo se odpeljali do Golega, kjer smo počakali vojake postojnske garnizije. Skupaj smo nato odšli do hiše, kjer je bila ustanovljena X. Ljubljanska brigada. Tovariš Hinko Bratuž-Oki nam je opisal okoliščine v dneh po italijanski kapitulaciji. Množice Ljubljančanov so odhajale v partizane in nujno je bilo to množico organizirati v enoto, ki se bo lahko uspešno borila proti novemu sovražniku, ki je že prodiral v nekdanjo ljubljansko pokrajino. Zato je drugi bataljon Šercerjeve v 27 urnem pohodu prihitel na to področje. Ta bataljon je potem predstavljal že v borbah preizkušeno jedro nove brigade. Tovariš Oki je tudi poudaril prispevek mokrških vasi v NOV. Čeprav večkrat požgane in maloštevilne, saj je bilo mnogo ljudi odpeljanih v taborišča ali pobitih, so ves čas revolucije komaj 20 km od Ljubljane omogočale obstoj in uspešno delovanje partizanskih enot. Predstavnik krajevne skupnosti pa nam je orisal današnje napore za izboljšanje življenjskih pogojev v teh predelih. Obema govornikoma smo se zahvalili s toplim aplavzom. Pot smo nadaljevali do taborišča Šercerjeve brigade v gozdovih za Mokrcem. Po precej skromni večerji, vsaj za večino pohodnikov, smo zakurili že pripravljen taborni ogenj. Tovariša Bojan Polak-Stjenka, prvi komandant Šercerjeve brigade in Hinko Bratuž-Oki sta nam pripovedovala o nastanku in bojfh brigade, ki je odtod krenila v triletno borbo. Seveda tudi kulturnega programa ni manjkalo. V programu so poleg pohodnikov sodelovali tudi domačini, moški zbor je zapel več partizanskih pesmi, sodelovali pa so tudi vojaki. Zaključek pa je bil že brez napovedi znan. Zadonele so borbene pesmi, okrog ognja pa se je razvilo kozaračko kolo. Nočni mir so motili le še klici stražarjev, ki so budno pazili na nepovabljene goste. Zjutraj smo po zajtrku in pospravljanju krenili do logarskih koč. Tu smo se v kratkem seznanili s prezimovanjem partizanov v hudi zimi 1941-42 in o borbi, ki se je vodila na tem kraju med majhno skupino partizanov in italijansko vojsko. Poleg koč so še vidni ostanki žičnice, ki je služila za spravilo lesa v dolino. To žičnico so partizani požgali in s tem onemogočili italijanski družbi Emona izkoriščanje mokrških gozdov. Ker je bila v programu predvidena tudi ponazori- tev napada na Kurešček, smo se v gozdu, skriti pred radovednimi očmi, razdelili na več skupin. Na Kureščku so nas že od jutra pričakovali pripadniki teritorialnih enot. Po vseh pobočjih so postavili zasede in straže, ki so pazilehia naš prihod. Kolone so se razkropile in krenile vsaka v svojo smer. Skozi drevje se je že videl naš cilj in zato smo z vso previdnostjo nadaljevali pohod. Vso pot pred nami so preiskovali izvidniki in šele na znak, da je pot prosta, smo hiteli naprej. Dolgo časa je vladala tišina, branilec nas vse do prihoda na jurišne položaje kljub precej odprtemu terenu ni opazil. Ob 10.30 uri pa je zaropotalo iz vsega orožja. Branilci so bili na dobrih položajih in samo z odločnim jurišem smo se prebili. Branilčeve položaje smo sicer zasedli, vendar ne vem, kako bi potekal resni spopad. Teritorialci so pokazali, da so precej trd oreh za možnega agresorja. Tudi mladinci, čeprav je bila za mnoge ta vaja prvi stik z vojaškimi spretnostmi, so se ob pomoči vojakov kar dobro odrezali. Mislim, da je tudi ta vaja pokazala, da smo pripravljeni trdo braniti našo domovino pred vsakim, ki bi nam hotel odvzeti pravico živeti v svobodni socialistični skupnosti. JANEZ KUKMAN n r osla v e so se udeležili tudi najvidnejši predstavniki našega družbe-®Političnega življenja in JLA, med njimi France Popit, Ivan acek-Matija, Rado Pehaček in drugi. v. Pohodna mladinska enota II. SNOUB Ljubo Šercer (na sliki po uspešnem pohodu) se je udeležila proslave te udarne brigade, po kateri tudi nosi ime. Skupaj s pripadniki istoimenske enote, domačini, nekdanjimi borci so se srečali že na predvečer na nepozabnem tovariškem srečanju V kulturnem programu so poleg vojaškega orkestra garnizije iz Portojne in njihovih recitatorjev sodelovali tudi pionirji osnovne šole Ig, ki uu« ime po padlemu heroju Ljubu Šercerju, ženski pevski zbor iz Horjula in moški pevski zbor iz Iga OKTOBRSKE REVOLUCIJE SE JE UDELEŽIL TUDI ANTON JARC IZ ČRNE VASI SPOMINI NA VELIKI OKTOBER *c°n' od ,a |Jar.ca sem ujela ravno v trenutku, ko se je hotel s traktorč-Prvj(( jjP. J8** na polje. Zakaj ravno njega, ni težko uganiti, saj ni •hi je ju >>n,°ral« odgovarjati na vprašanja »sitnih« novinarjev. To "strireč n *co se,n mu razložila, po kaj sem prišla. Anton je Veliko. Nam,,!*!* '^'spdeloval v oktobrski revoluciji in takih pri nas ni riti še rnesto da bi spraševala jaz, je Anton mene vprašal, le kaj naj vse povedal. P°ve, ko je pa že tolikokrat to> da L? vm' vsai Povejte, kako 'Ia, v l?aje,° ,0 dogajanje! vPrašal 0(is‘J'smo bili in nihče ni ki? lamene imajo boljševi- !,rcem zt',’ h*!1 *mo Pač z vsem Hijo Svoi’pda delavc' in kmetje JC bil- da g Zadnj' čas gospoda preneha s svo- jim izkoriščanjem. — V kakšni obliki pa ste so-delovafi, glede na to, da ste bili tujci? Delavci so bili vsi zadolženi, da v prostem času pomagajo osveščati ljudi. Oktoberska revolucija je zajela vse kraje in vse sloje v takratni Rusiji. Okrog sebe smo zbirali delavce — domače in tuje ter jim razlagali nujnost vstaje proti gospodi. — Torej ste bili tudi vi zaposleni? Seveda. Delal sem dve leti. Leta 1917 in 1918. Bil sem krmar na ladji. — Kako pa so delavci v tistem času živeli? Je bilo zelo težko? Sploh ne! Za delavce je bilo zelo dobro poskrbljeno. Imeli smo stanovanje, tudi za prehrano ni bilo težko, saj so obroke za nas delavce pripravili tam. Res neverjetno dobro je bilo poskrbljeno. — Vam je bilo kaj dolgčas po domovini in ste se želeli vrniti? Čisto po resnici povedano — ne. V tistem času sem se tam počutil kakor doma. Vse, kar se je dogajalo, je bilo tako domače in res niti pomislil nisem, da bi se vrnil v domovino — Avstro-Ogr-sko. — Kakšna pa je bila revolucija sama? Anton Jarc Nekako v sredini oktobra — gibanje se je začelo že spomladi — so bile razpisane splošne volitve. Volilno pravico je imel vsak, ki je bil zaposlen in sploh ni bilo pomembno, od kod prihajaš. Razdelili so volilne lističe, na katerih je bila boljševiška stranka na devetem — torej zadnjem — mestu. Seveda smo vsi obkrožili številko devet in takoj, ko je bilo jasno, kdo ima največ glasov, se je od nekod pojavil Lenin in ukazal, da mora zmagovalna stranka prevzeti oblast. Vsi smo bili oboroženi, vrgli smo staro ter postavili novo oblast. Res, na dom sem čisto pozabil! — Kdaj pa ste se potem vrnili domov? Ja, kdaj! Po razsulu Avstro-Ogrske. Pa je bilo doma vse tako čudno, tuje, polno ljudi, ki jitr nisi mogel zaupatian, ki so bili z: denar pripravljeni marsikaj na rediti. Sedaj pa ni več čudno in tuje, tako pripovedujejo Antonove žive oči in neusahljiva volja do življenja. Kmetija, ki jo ima, ni ravno velika, pa vendar — dovolj, da se človek veseli življenja in dela. In dela precej, čeprav ni več rosno mlad, saj se je rodi' pred 86 leti. Vprašanj sem imela še veliko, pa me je pekla vest, kei sem vedela, da bi šel rad na polje MOJCA KAUČlt "N O SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI SMO SE POGOVARJALI S PREDSTAVNIKI GOSPODARSKIH IN NEGOSPODARSKIH ORGANIZACU Zakon o združenem delu je novost, v tem smo si edini, vendar pa spet ni novost v tej meri, da bi lahko govorili o njem kot povsem še neraziskanem modelu, nečem, o katerem ne vemo nič. Zakon o združenem delu ne sega le do bistva naših družbenih odnosov, temveč je njega uveljavljanje in to čim hitrejše, življenjski interes vseh delovnih ljudi. Da bi ga bilo mogoče ustrezno uveljaviti in nove odnose vzgradHi v sistem, pa je nujno, da je zagotovljena ustrezna samoupravna organiziranost, ki je pogoj za uspeh. Resnica je, da ni dolgo tega, kar smo zakon o združenem delu sprejeli, vendar stališča v posameznih kolektivih, da morajo vse še preučiti, da še ni vse jasno itn. niso sprejemljiva do te mere,kot želijo včasih prikazati in s tem opravičiti svojo dosedanjo neaktivnost in neizpolnjevanje nalog, ki jih nalaga novi sistem. Samodejnih sprememb ni Iluzorno bi bilo pričakovati, da je zakon o združenem delu že odgovoril na vsa vprašanja in za vsako situacijo, za vsak konkreten primer v vsaki organizaciji združenega dela, ali da se bodo s samim dejstvom obstoja tega zakona spontano in samodejno spremenili dosedanji odnosi v delovnih kolektivih. Receptov ni in prav je, da jih ni, saj vsaka receptura uničuje samonikle rešitve in ustvarjalno razmišljanje in takšne pristope. Zakon podaja dovolj izoblikovane temelje, opredeljuje osnovne rešitve, ni pa to dokument, ki bi bil izdelan do zadnje potankosti, saj daje rešitve, s katerimi naj se oblikujejo družbeni odnosi,kakršnih še ni bilo. Prav tako ne smemo pričakovati preciznih norm za vsako možno situacijo v zamotanih, marsikdaj tudi pritoslovnih družbenih gibanjih. She-matizirani odgovori, ki naj bi ji za vse OZD vseboval zakon, kot si to želijo v nekaterih delovnih organizacijah, ki bi kot obrazec veljali za vse OZD in bi odgovarjali na vse, bi nosili v sebi veliko nevarnost, da bi pri uveljavljanju zakona zapostavili realno, konkretno analizo vsakega položaja, ter na enaki družbenogospodarski podlagi hoteli dobiti konkretne, včasih pa tudi še specifične odgovore za številne probleme v združenem delu. Vprašanja, ki-se_ nanaša jo na velikost TOZD, na konkretne oblike združevanja dela in sredstev, na združevanje v sestavljene organizacije in številna druga vprašanja moramo reševati aktivno, ustvarjalno na osnovi dobrega poznavanja zakona in bistva njegovih rešitev, kot tudi hkratnega razčlenjevanja vsake posamezne situacije in iskanja zanjo najbolj smotrne rešitve. Niiče ne bo »prinašal na krožniku« Glede na vse to je jasno, da morajo v delovnih organizacijah sami pripraviti vrsto stvari, ne pa čakati, da jim bo nekdo vse »prinesel na krožniku«, kar pa bi nekateri zelo radi. Splošno opazen pojav je, da so v gospodarskih organizacijah naredili mnogo več kot v negospodarstvu. Kako daleč smo z vsem prišli v občini Ljubljana Vič-Rudnik, smo se pogovarjali za okroglo mizo o samoupravni organiziranosti s predstavniki tovarne Ilirija-Vedrog, Zdravstvenega doma Ljubljana, osnovne šole Velike Lašče, VVZ Sonja Vidmar in občinskega sindikalnega sveta. Predstavniki Iga (tovarna gospodinjske opreme) pa kljub vabilu niso prišli na posvetovanje, da bi razložili svoje izkušnje in povedali,kaj so doslej že konkretno naredili. »Sedaj ne moremo več govoriti o tem, kaj je treba in kako je pomembno to in ono narediti, sedaj se morajo v kolektivih že povsem konkretno pogovarjati o tem, kaj so že naredili. Določeni konkretni rezultati morajo že biti povsod očitni,« je povedal v uvodu predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Čebulj. Preveč forme, premalo vsebine »V kolektivih«, je nadaljeval Janez Čebulj, »vse preveč polagajo pozornost na obliko, na formo, premalo pa na vsebino. Cilj novega zakona in vjega uveljavljanja ni zbiranje dokumentov in urejanje vrste formalnosti, temveč imeti nekaj konkretnega, nekaj konkretnega spremeniti. Naštevanje.kolikokrat so se že sestali, o čem so se pogovarjali in na kakšen papir in s kakšnim pisalnim strojem bodo posamezno stvar napisali (karikiram namenoma), vse to ni nič. V marsikaterem kolektivu pa to naštevajo nadvse zmagoslavno in hočejo urejanje nekih formalnosti prikazati kot bistven uspeh in kot nekaj, kar pomeni že velik korak naprej. Vse preveč se zatekamo v nek formalizem in v izpolnjevanje obrazcev in pisanje vseh mogočih tekstov in sestankovanja, ki pa ne prinese nič konkretnega. Ugotoviti je treba V pogovoru, ki ga je organiziralo uredništvo Naše komune v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom,so sodelovali: Janez Čebulj — predsednik OSS, Rudi Rojc — sekretar svetov OSS, Stojan Go-mezelj — predsednik centralnega delavskega sveta Ilirija — Vedrog, ing. Zvone Tofant — generalni direktor Ilirije — Vedrog, Jelka Podbevšek — namestnica predsednika konference osnovnih organizacij sindikata Ilirija — Vedrog, dr. Katja Stražiščar — predsednica delavskega sveta Zdravstvenega doma VIČ, Marta Mori — ravnateljica VVZ »Sonje Vidmar«, Niko Valjavec —ravnatelj osnovne šole Velike Lašče, glavna urednica Naše komune Janja Domitrovič in sodelavec glasila Milovan Dimitrič. UVELJAVLJANJE JE ODVISNO 00 VSAKEGA POSAMEZNIKA VSA RAZMIŠLJANJA SO PREVEČ USMERJENA LE V IZDELAVO MERIL ZA DEUTEV DOHODKA - PREMIKOV BREZ TRUDA NE BO. RAZEN NA PAPIRJU že sedaj, kaj se je s sprejemom zakona za delavca konkretno spremenilo. Družbene dejavnosti zaostajajo V občini je treba omeniti kot primer Ilirijo-Vedrog, kjer so že izdelana stališča o delitvi osebnih dohodkov po delu in še nekateri novi pravilniki, vendar je treba istočasno upoštevati, da je Ilirija-Vedrog v temprišla v okviru občini najdlje in da njen svetal primer še ne pomeni vsesplošnega ugodnega položaja v občinskem merilu. Družbene dejavnosti namreč močno zaostajajo. Zaostajanje je opazno v kolektivih s področja otroškega varstva, izobraževanja in znanosti, zaostaja univerza kljub vrsti visoko strokovnih kadrov itd. To pa ni sprejemljivo, saj je nemogoč položaj, da korakajo družbene dejavnosti za gospodarstvom in razvojem le-tega v družbenem smislu.« Janez Čebulj je opozoril še na neko značilnost: »V vseh kolektivih.kjer že kaj konkretno delajo ali pa se na to pripravljajo, posvečajo največ in osrednjo pozornost le merilom za delitev osebnega dohodka, vse ostalo pa zanemarjajo kljub izredni pomembnosti. Tako marsikod posvečajo premalo pozornosti in intenzivnega študija temu, kako bi bila najboljša njihova organiziranost, ki bi že sama pogojevala nato boljše, kvalitetnejše odnose in tudi realnejša razmerja, kar bi omogočilo tudi natančnejše izdelovanje meril za delitev osebnih dohodkov. Rešitev niso pravne službe Iz osnovnih šol prihajajo opozorila, da pri njih kljub visoko izobraženemu kadru po strokovni plati priprave šepajo in da ni rezultatov, ki bi jih bilo pričakovati. V šolah je slišati, da nimajo »ustreznega kadra, ki bi vse pripravljal«. Takšno pojmovanje, ki je jasno in očitno prisotno, je povsem zgrešeno. Uveljavljanje zakona v praksi ni stvar krasnih pravnih rešitev, ki bi jih morala izdelati skupina pravnikov in morda še strokovnjakov za družbenopolitični sistem, temveč je to stvar vseh in bi morali pri rešitvah sodelovati vsi in jih tudi kreirati. Nesprejemljivo je izgovarjanje na pomanjkanje kadra in pri tem misliti, da pač kolektiv nima pravnika in zato akcija ne more teči kot treba. Uveljavljanje zakona ni stvar pravnikov, temveč vseh zaposlenih! Formalno združevanje na področju šolstva ni tisto,kar naj povzroči efekt Aladinove svetilke, za nove odnose se bo treba zavzemati več kot le formalno. Napačna smer akcije Zelo opazna in velika napaka, ki bode v oči, je tudi ta, da akcije povezovanja prihajajo od zgoraj navzdol namesto obratno. Ni prav, da prihajajo pobude iz SOZD v OZD in od tam v TOZD. Fot mora biti ravno obratna. Glavni direktor tovarne Ilirija-Vedrog inž. Zvone Tofant: »Novega je povsod zelo malo. Re- šitve šele iščemo, ker receptov ni in rešitve moramo najti povsem konkretno za vsako delovno organizacijo, torej prilagojene njenim razmeram. To je naša naloga v delovnih kolektivih in mislim, da smo v Iliriji-Vedrog na tem že veliko naredili. Naloga tovarišev v družbenopolitičnih organih pa je, da sprejmejo ustrezne zakone, ki še vedno manjkajo. Brez njih pa je tudi težko sprejemati nekatere rešitve. Včasih je res vprašanje kadrov, vendar to ne more biti ovira. Za Ilirijo-Vedrog pa vem, da imamo strokovnih kadrov dovolj. Dohodkovnih odnosov še nismo uveljavili, izdelali pa smo za to že »traso«. Z novim letom 1978 bomo začeli delati po novem, torej v skladu z novo samoupravno organiziranostjo, to je v štirih TOZD in dveh delovnih skupnostih skupnih služb. DeKtev proizvodni) programov Skupne službe niso breme, mi moramo toliko povečati proizvodnjo in se toliko razširiti, da bomo polno zaposlili obe skupnosti. Mislim, da so pri nas naredile družbenopolitične organizacije veliko, da so se delavci lotili akcije.« Predsednik centralnega delavskega sveta Ilirije-Vedrog Stojan Gomezelj pravi: »Mi smo že izvedli zelo važno stvar: delitev proizvodnega programa. Če je nekdo sedaj nekaj izgubil na račun drugega,to ne pomeni, da bo imel imanj, temveč bo dobil novo, tako da bo imel še več kot prej. Strokovna plat pa mora biti pri tem vsem vedno povsem jasna.« Jelka Podbevšek, namestnik predsednika konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Ilirija-Vedrog: »Pri nas imamo razpravo organizirano v 35 samoupravnih delovnih skupinah, kar pomeni v našem 864-članskem kolektivu nekaj več kot 20 ljudi v skupini. Na zboru celotnega kolektiva namreč posameznik ne more priti do glasu, do takšne veljave kot v skupini, ki je manjša. V takšni razpravi lahko dobi vsak odgovor in mislim, da ga je pri nas tudi dobil.« Sedaj lahko odločamo »Pred dvema letoma so se pri nas začele spremembe glede organiziranosti in sicer po teritorialnem načinu. To pa je bilo preslabo pripravljeno in ljudje smo bili preslabo seznanjeni. To je imelo in. ima še danes vidne posledice,« ugotavlja dr. Katja Stražiščar iz Zdravstvenega doma Ljubljana-TOZD Zdravstveni dom Vič-Rudnik. »Doslej smo pri stari organiziranosti dobivali vse iz »centra«, izza Bežigrada in nato smo se naenkrat morali odločiti na referendumu z da ali ne. Sedaj ob tem zakonu pravzaprav delamo tudi prve samostojne korake in to na bistvenem področju, kjer se drugi z bogatejšimi izkušnjami lovijo. Sedaj razpravljamo, vendar nimamo jasnih konceptov in jasno določenega prioritetnega vrstnega reda-To je nekje razumljivo, saj doslej kot celota, v takšni obliki kot smo, sedaj nismo imeli možnosti odločati, čeprav je kolektiv sedaj 280-članski-« »Družbenopolitične organizacije precej vplivajo in mislim, da ne zaostajamo za splošnim družbenim razvojem v obstoječih šestih VVZ,« je pojasnila Marta Mori, ravnateljica VVZ Sonje Vidmar. »Uspeh je odvisen od vsakega posameznika. Pri nas imamo v zvezi z organiziranostjo precej razprav o razdrobljenosti, o tem, kaj storiti z vrtci pri osnovnih šolah in kaj storiti z dve ma vrtcema, ki sta zelo majhna. Mi smo spl° vsi majhni, saj nas je le 41. Mislim, pa da moram0 imeti vsi enotna izhodišča in da se ne bori za nove odnose in organiziranost vsak posameznik, tem več mora biti pristop enoten. Mislim, da mnogi i vi- .11. ITAldlllll) -- .. dijo preveč vse rešitve v odločitvah strokovni predvsem pravnih služb. Potrebno je več zavzetosti Niku Valjavec, ravnatelj osnovne šole v Velil<'|| Laščah je opozoril: »V šolah vse preveč čaka na vrh, na neke rešitve, ki naj bi jih salom0')^ pogruntali v vrhu, torej v zavodu za šolstvo -drugje. Preveč je zanašanja in čakanja na to- ^ slini, da morajo na novo organiziranost v šola" tudi ra/re vplivati bistveno starši sami, pa iuu. ■— . skupnosti naj imajo aktivno vlogo obliko'^ novih odnosov. Tudi v krajevni skupnosti11,0 ^ govoriti o šoli in to je v Laščah prisotno. V 32-članskem kolektivu bomo s prvim novem ^ prišli na novo delitev dohodkov in sicer p° ^{e\ torej bo startna osnova ista za vse učitelje,^, za tiste z. učiteljiščem in tiste s pedagoško a mijo.« jflO Takšen je torej položaj v občini. Ne m ^ ugotoviti, da je porazen, ni pa tudi mogoče smo prišli kot celota kaj bistveno daleč Delati je treba bolj zavzeto in več konkr0^^. narediti, ker zanašanje na dejstvo, da je t° ^ ^i beni proces in da torej lahko traja nekaj L‘ opravičilo za nedelavnost in za premajhno 0 nost pri konkretnem uresničevanju za združenem delu v praksi. MILOVAN Dl mu* \C OB PISMU IZ VVZ MALČI BELIČ OTROŠKO VARSTVO ŠE VEDNO PEREČE VPRAŠANJE S« ni dolgo tega, ko je bilo moderno, da sta imela zakonca samo enega otroka. Razmišljanje o tem, zakaj tako, je brez pomena, saj je no lahko za to več razlogov. Dejstvo je, da je v zadnjem času vedno več fužin, ki imajo po dva ali celo tri otroke — in taki niso redki — zato je 'foško varstvo vedno večji problem. To seveda ni edini razlog, saj je — "e samo v naši občini — vedno več mladih družin, ki se naseljujejo v "ova stanovanjska naselja. Po zadnjih podatkih imamo v viški občini 7657 predšolskih otrok, od t 1-876 dojenčkov. V šest vrtcev — in njihovih enot — je zaje- i' predšolskih otrok, kar je 29,8 odstotka in od tega je mesto v Mih dobilo 209 dojenčkov. Prošenj za sprejem je odklonjenih — prav . . P° zadnjih podatkih mestne skupnosti otroškega varstva — 528 za °jenčke in 1027 za ostale predšolske otroke, število odklonjenih prošenj je prav gotovo visoko, čeprav je na pri-tr v občini Moste-Polje še višje in poudariti je treba, da je otroško ®rstvo v naši bližnji in daljni okolici splošen problem. Ravnateljica ca IVIalči Belič Angelca Žiberna je namreč nanaš naslov poslala od-P *> pismo javnosti in staršem ter v njem razgrnila sliko stanja v VVZ, 1 Ra vodi. Nerešenih prošenj je v tem vrtcu 457, čeprav je v zadnjem ^ su vrtec pridobil 505 novih mest. Glede na število odklonjenih pro-čen sP°foča Angelca Žiberna, je sprejem otrok za letošnje leto zaklju- g Naključen je še v marsikaterem drugem vrtcu v Ljubljani, da ne re-vrt"0 V Vse^ vr,c‘l1 v Ljubljani, ker niti v eni občini niso pod streho n- sk ^rPn° ’n boli zadovoljivo. Razumljivo in človeško je, da človek Dre« - vse’da bi res'1 težave, ki ga tarejo, čeprav včasih v teh poskusih £,eze meje razumljivosti. in0xe !e 10 res. kar pravi tovarišica ravnateljica, da do leta 1981 na ob-"obe' > ra^evne skupnosti Vič in krajevne skupnosti Malči Belič ne bo Začel"08? nove8a vrtca, bo treba pač res razmisliti, kje bi najuspešneje malo' r^CVat' Problcme. Morda bi delovne organizacije res posvetile "lahk m'Sl' otr°škemu varstvu ter bi z nekaj sredstvi — od tu in tam h0 v v?,ysaj "ckoliko omilili pereče stanje. Gotovo pa je, da dokler ne bodo drY 'obko mest, kolikor je varstva potrebnih otrok, starši ne Upanj. h križem rok —skušali bodo pač najti in dobiti vsaj kanček ’ °a bodo njihovi malčki le dobili prostor med svojimi vrstniki v MOJCA KAUČIČ PROSTORI ZA NAJMLAJŠE UREJENI V STARI OSNOVNI ŠOLI SEDAJ VRTEC TUDI V HORJULU ^ MUKGLE Tvoritev Zamudo S.Snj' sei' sklada ljub-v,h So| jn ^,n Za gradnjo osnov-v> v j • Z£0jnovarstvenih za-^''eijski nr^Jani so Potrdili in-Se, v .pro8ram za VVZ Me- biU8idom i2orem b° naSI° svoi iPtičei"12« 0,rok. Ta vrtec naj Pa h"' ?ecembra letos, U^ih, j °’ <-e bo šlo vse po |ua' ^aznr. Hnca prihodnjega Stfe, kPj aV,Jali so tudi o VVZ "ttou ev samon850 meSt° gradi iz Ck odpn hnSpevka,’za 200 S ^br/u?' moral biti že 10. C>i oi-7\niem Pa Se luLaz.azam ' ^akaj? Glavna S,SnSOS,aSGPTehni- "'k L^itteLjnhi ureJanje zem-»lc'kl kljub m b Jana Vi«-Rud-Se ni ured°|8l,n posredova-pnkh lP0,rehnih ko- ltk8 v bo treh. stl omenjenih CJfasap^bantao,Vori,evše > ,0'ker^nk ,n to Predv- \>aio veokal.eriJeved"o "bsti, SV0J'h delovnih Še ni dolgo tega, kar so otroci iz Horjula dobili lepo novo šolo, pa se že lahko njihovi mlajši vrstniki pohvalijo z novim vrtcem. Sicer ne povsem z novim, saj so štiri nove igralnice za predšolske otroke v stari šoli, kar so se v Horjulu dogovorili že takrat, ko so se pogovarjali o novi šoli, vrtec je pa le. šele v šoli. T ako bodo zadovoljni vsi — še najbolj pa otroci, ki bodo svoje dopoldneve preživljali v svetu, ki je namenjen samo njim. MOJCA KAUČIČ Zaenkrat igralnice niso zasedene, saj sta namestoštirih le dve skupini otrok, vendar pa ravnateljica osnovne šole, v okviru katere je tudi vrtec) pravi, da bo do spomladi prav gotovo popolnoma zaseden. Verjetno je tudi res, da ljudje, ki živijo izven mestnih središč, še ne vedo, kaj pomeni predšolska vzgoja in kaj vrtec sploh je. Počasi bodo verjetno le ugotovili, da se otroci, poleg tega, da nanje pazi skrbno oko vzgojiteljice, tudi kaj naučijo. Predšolska vzgoja je pri nas na visoki stopnji in otroku da lahko mnogo več, kot stara mama. Otrok nenadoma spozna, da je storž lahko na primer tudi sova ali kokoška, če mu le nekaj dodaš, da je poleg Rdeče kapice še velik kup drugih pravljic in zgodb, da se je z več otroki bolj prijetno igrati, kakor samo z enim ali dvema — in še in še. Žal verjetno nekaj staršev zaradi oddaljenosti ne bo imelo možnosti, da.bi otroka dali v vrtec. Kmetije so namreč raztresene na precej širokem območju in ceste, posebno v zimskem času, niso najprimernejše. Poleg tega je veliko mater zaposlenih in na delovnem mestu morajo biti zgodaj zjutraj, otroci pa tako radi spijo, da se matere tudi zato ne bodo odločile, da bi malčke pred službo peljale v vrtec. Kakorkoli že, vrtec je, prostora v njem je še precej in možnosti za vpis seveda tudi. Obnovitev stare šole, ki je bila zgrajena leta 1908, je stala dva milijona 770 tisoč dinarjev. V glavnem je dala sredstva viška skupnost otroškega varstva. S:« ZAPLETI OKROG PRIDOBITVE ZEMLJIŠČA DOM ZA STAREJŠE OBČANE Starejši občani naše občine bodo dobili svoj dom. Če bo šlo vse po sreči, bo pričetek gradnje doma prihodnje leto. Če bo šlo vse po sreči zato, ker je s pridobivanjem zemljišča med Mencingerjevo in Kopališko ulico nekaj težav. Kakor povsod, so tudi na Viču razlastitveni postopki dolgotrajni in zapleteni. Predvidoma bodo namreč morali na mestu, kjer bo dom stal, porušiti dve stanovanjski in eno gospodarsko poslopje, vse pa mora biti tako, da lastniki ne bodo oškodovani. Seveda pa tudi ne sme biti oškodovana družba. Pridobitev zemljišča bo stala približno šest milijonov, objekt sam pa 70 milijonov. Po prvotnem projektu bi moral viški dom za starejše občane imeti 160 postelj, popravljen pa ima sedaj nekaj več kot 200 postelj. Poleg tega bo dom odprtega tipa, kar pomeni, da bodo svoje dneve lahko tam preživljali tudi tisti starejši občani, ki si bodo zaželeli družbe; pa tisti, ki bi želeli v domu kositi ali večerjati. Lokacija sama je zelo ugodna tudi zato, ker je nedaleč stran Inštitut za geriatrijo in gerontologijo in tako bo poskrbljeno tudi za zdravniško sodelovanje. Objekt, ki bo imel približno devet tisoč kvadratnih metrov bruto povr- šine, naj bi bil dokončan leta 1979. Tudi pridobivanje dokumentacije za gradnjo je precej dolgotrajen postopek in zato lahko upamo, da bodo lastniki objektov, ki stojijo tam, kjer bo kasneje Dom za starejše občane, pripravljeni sodelovati pri pridobivanju zemljišča, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da se bo priče-tek gradnje pomaknil v kasnejši čas. Vsi pa smo za to, da bi tudi viški upokojenci dobili svoje prostore in vsi tisti, ki jim je zaradi takih ali drugačnih razlogov življenje otežkočeno, možnost pomoči, da jim »jesen življenja« ne bo v breme, ampak jo bodo živeli lahko tako, kakor so si želeli. nekaj pa sta prispevala obrata tovarn »Iskra« in »Rašica«, ki sta v Horjulu. Izvajalec del je bilo gradbeno podjetje Bežigrad, kije začelo z deli marca letos, otvoritev pa je bila sredi oktobra. To je mesec in pol kasneje kot je bilo načrtovano, to pa v glavnem zato, ker je v kraju zgrajena šele prva faza kanalizacije in je bilo nekaj težav s priključkom. Horjulskim malčkom so vrtec uredili tudi, krajani sami in pa šolarji, ki so risali in delali igračke. Krajani so čistili, kar je bilo potrebno očistiti, naredili pa so tudi igrala za igrišče ob vrtcu in igrače za igralnice. S skupnimi močmi se torej vse naredi, in če je to delo namenjeno otrokom, gre še toliko lažje od rok. S horjulskim vzgojno varstvenim zavodom so precej pridobile tudi tovarišice v šoli, saj bodo malčki znali že marsikaj, kar bi se brez obiskovanja otroškega vrtca začeli učiti Podpredsednik občinske skupščine Franc Kramberger predaja ključ Anki Logar, predsednici zbora delovne skupnosti osnovne šole Horjul, v okvir katere sodi tudi nov vrtec v tem kraju. Ena izmed igralnic v varstveni ustanovi Horjul IZ SAMOUPRAVNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI Objavljamo ugotovitev zdravstvene skupnosti občine Ljubljana Vič—Rudnik, ki jo je na svoji redni seji 21.6. 1977 sprejela skupščina te skupnosti. Delegati potrjujejo ugotovitev, da so delovni ljudje in občani, združeni v tej skupnosti(sprejeli samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti v obdobju 1976-1980 z veljavnostjo 1. 8. 1977. KMALU IDEJNA ŠTUDIJA ZDRAVSTVENI DOM Da je sedanji zdravstveni dom na Viču premajhen, smo si edini vsi, saj se občina razrašča, bloki rastejo kot gobe po dežju, v teh blokih je vedno več ljudi, ki se — vsaj mnogi med njimi — ne morejo pohvaliti, da so vedno zdravi. Čakanje na zdravniško pomoč je že nekaj časa dolgotrajno, tako da je v čakalnicah nastalo že nič koliko jopic in puloverjev, prebrani so bili vsi dosegljivi časopisi in če bi v bližini postavili kiosk, bi tudi tam gotovo bila kar precej dolga vrsta občanov, ki si morajo na nekakšen način pač krajšati dolge ure čakanja. Novi viški zdravstveni dom bo stal ob sedanjem in postopek za pridobivanje zemljišča je že v teku. Za zemljišče bo treba odšteti štiri tisoč dinarjev in oba gradbena odbora, ki sta bila ustanovljena, že prizadevno proučujeta možnost, kakšen naj bi bil novi zdravstveni dom, kakšne so možnosti za čimbolj funkcionalno in racionalno izgradnjo — torej dela res ne manjka. Objekt bo stal 20 milijonov dinarjev in predvidoma naj bi ga začeli graditi prihodnje leto. Dograjen bo, če bo šlo vse po načrtih, leta 1979, povemo pa naj, da bo predvsem namenjen za razširitev kapacitet otroške poliklinike. Kako in kaj, se bodo dogovorili še kasneje, bo pa prav gotovo narejeno vse tako, da bi zadovoljili potrebe kar se da velikega števila naših občanov. Torej — idejne študije še ni, bo pa narejena takoj, ko bo za to možnost. Res je precej odvisno od tega, kje bo dom stal, ker teren ponuja različne prostorske rešitve. Prav gotovo se bodo vsi, ki so za izgradnjo doma zadolženi, potrudili po svojih najboljših močeh. MOJCA KAUČIČ ZAKAJ TAKO? BELEŽKA JE OSTALA PRAZNA Uredništvo Naše komune v okviru svojih možnosti skuša v vsaki številki glasila predstaviti delovanje ene izmed interesnih skupnosti v naši občini. S tem želimo osvetliti delovanje in problematiko samoupravnih interesnih skupnosti. Več ali manj uspešno smo tako izpolnjevali svojo nalogo. Teh nekaj vrstic pa pišemo zato, ker smo tokrat ostali nemočni. Nemočni pač zato, ker so naša prizadevanja, da predsta-vin\o raziskovalno interesno skupnost, očitno naletela vse prej kot na odobravanje. Naj mimogrede povemo, da smo spričo precejšnjega števila raziskovalnih inštitutov in ustanov v naši občini za spremljanje razvoja tega področja še posebno zainteresirani. Več kot dober mesec dni srno si prizadevali organizirati razgovor s predsednikom izvršnega odbora skupščine raziskovalne skupnosti (mimogrede: raziskovalna skupnost trenutno nima predsednika skupščine) ing. Milanom Vidmarjem, vendar kljub njegovim številnim obljubam in zagotovilom, da si bo odtrgal nekaj svojega časa za razgovor, tega ni bilo. Razumemo sicer, da te odgovorne funkcije v SIS opravljajo tovariši poleg svojih rednih delovnih obveznosti, zato skušamo vedno in vselej upoštevati njihove predloge, toda če postanejo naši sodelavci samo njihovi obiskovalci, se potem lahko verjetno upravičeno zamislimo nad družbeno odgovornostjo in javnostjo dela predstavnikov interesnih skupnosti, katero smo'jim mimo drugih nalog kot občani in delovni ljudje preko svojih delegatov tudi poverili. JANJA DOM1TRO VIČ ALI NAS RES NE ZANIMA? Vsem predsednikom delavskih svetov in predsednikom izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata v organizacijah združenega dela je bilo poslano obvestilo za sklic seje skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Ljubljana Vič-Rudnik, s prošnjo, da vabilo za sejo in gradivo posredujejo delegatu, ki se bo udeležil te seje. Prisotni člani skupne komisije pa so nato lahko ugotovili, da je šlo pri tem za dokaj neodgovorno ravnanje teh predsednikov, saj je bila seja skupne komisije nesklepčna in tako ni bilo mogoče obravnavati vseh točk dnevnega reda, čeprav bi se že zdavnaj morali zavedati, da je problematika štipendiranja sestavni in neločljivi del kadrovske politike! Seje se niso udeležili delegati podpisnic in sicer: Inštituta Jožef Štefan, Ilirije-Vedrog, Tobačne tovarne, Komunalnega podjetja Ljubljana — TOZD komunalne gradnje, Metalurškega inštituta Ljubljana, IGA Ljubljana, ISKRE — Tovarna elektronskih instrumentov Horjul, Žičnice Ljubljana, Gozdnega gospodarstva Ljubljana, Mizarske zadruge Vič, Zmaga —delavnica Vič, Tiskarne Ljubljana, Pekarne Center, Inženirskega biroja Elektro-projekt, Ljubljanskih opekarn, Zavoda za slepo in slabovidno mladino, Osnovne šole Bičevje, Šolskih delavnic tehniških šol, Ljubljanskih mlekarn —. TOZD Kooperacija, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za naravoslovje in tehnologijo in Občinske konference ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik! KE FAKULTETE JE POČASTITEV: ffim MJEHJA MARŠALA JOSIPA BROZA M 40 UT TITOVEGA TODSTVA KPJ IM IH USTANOVITVE KPS ^ T I I i, trn V prvih dneh oktobra je Biotehniška fakulteta z večjo slovesnostjo počastila 3(Metnico svojega obstoja in delovanja, katere so se udeležili tudi vidnejši družbenopolitični funkcionarji naše republike. Ob tej priliki so odprli tudi nove prostore te fakultete pod Rožnikom, kar vsekakor pomeni velik napredek na področju izobraževanja in usposabljanja ter razvoja družbenih dejavnosti sploh v naši občini. Seveda so s to slovesnostjo počastili tudi letošnje jubileje tovariša Tita in Komunistične partije. OSNUTEK LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA JAVNO RAZGRNJEN Medobčinska komisija za ugotavljanje katastrskega dohodka je na podlagi člena 9 zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Ur. I. številka 23-76) dal v javno razgrnitev osnutek lestvice katastrskega dohodka za katastrski okoliš Ljubljana. Izračun katastrskega dohodka je bilo potrebno opraviti zato, da bi se za vse različke zemljišč po katastrski klasifikaciji ugotovili poprečni dohodki pri sedanjem načinu kmetovanja in cenah iz leta 1975. Prav zato je potrebno za vse nosilce katastrskega dohodka ugotoviti realnejšo osnovo za odmero družbenih obveznosti, določiti cenzuse pri uveljavljanju pravic in obveznosti občanov, ustvariti možnosti za medsebojno primerjavo stopnje in življenjske ravni kmetovalcev glede velikosti, rodovitnosti in lege kmetijskih površin. Ta naloga zavezuje vse republike in pokrajine v SFRJ, saj je bila zadnja oc«na katastrskega dohodka izvedena nazadnje leta 1964. Nov katastrski dohodek bo' pomemben tako za socialno varnost kmeta, za pravice in obveznosti občanov, za štipendijsko politiko, za samoupravne interesne skupnosti, za_ odmero davščin, davčne olajšave, socialne pomoči in podobno. Občane opozarjamo, da je to osnutek lestvice in da je na vseh kraju* skupnostih javno razgrnjen, tako na vseh krajevnih uradih v om ni, ter na skupščini občine I. jo bij*" Vič-Rudnik. V času javne razprt'': ki se bo iztekla 16. novembra Iz7,1 lahko občani posredujejo svoje pb" pombe, pobude in mnenja t®01"' njenih mestih, kjer so na voljo p tebne knjige. Vse te predloge bo » misija upoštevala pri izdelavi prt’ loga za sestavo dokončne lestvice * tastrskega dohodka. LOKACIJA BO ZAGOTOVLJENA OB LANGUSOVI ULICI VIČ DOBI NOVO POSLOVNO SREDISCE Za viško občino je slišati, da pravzaprav sploh nima pravega središča, da je vse skupaj, kar je trgovin, raztegnjeno ob Tržaški in Dolenjski cesti, da so sicer le skoncentrirana stanovanjska naselja in pravega poslovnega središča ni. Ne gre pri tem, da bi imeli Vičani ambicije postaviti nov poslovni center, ki bi konkuriral mestnemu središču, ker za to ni potrebe, ne prostora ne možnosti. Gre pa za to, da dobi tudi Vič sodobno urejen poslovni cente{ kjer bi bili sedeži posameznih delovnih organizacij, da dobi ta izredno prometni del končno svoj hotel in da dobi trgovine, v katerih bo mogoče kupiti kaj več kot le mleko in najlon nogavice. Ambicij za takšen center je bilo že več, pred leti so bile posebej žive ob vpadnici iz postojnske smeri. Te ideje so propadle, sedaj pa se ponuja možnost za novo poslovno središče. Morda naj bi bilo podobno tistemu centru, ki ga ima Šiška okoli kina, občine in hotela Ilirija. V viški občini naj bi stal tak center ob Langusovi, na prostoru, kjer so sedaj zelenice in je neizkoriščen. »Po sprejetem zazidalnem načrtu v lanskem letu je soseska VS-104 Langusova opredeljena kot poslovno stanovanjska. Mi pa sedaj predlagamo spremembo programa, tako da bi to postala poslovno-trgovska soseska,« pravi načelnik oddelka za gospodarstvo občine Vič-Rudnik Janko Šolmajer. »Po tem predlogu naj bi koordinacijski odbor skupaj z izvršnim svetom odločal o izbiri investitorjev, nosilcu gradnje same, modelu financiranja in terminskem planu izgradnje novega centra. Mislim pa,da so podani vsi pogoji, da bi ta naš center lahko zgradili v razdobju od prihodnjega leta do 1981.« Takšen poslovni center bi bistveno pripomogel k hitrejšemu razvoju posebej trgovske mreže, ki,kot je to velikokrat slišati očitke v krajevnih skupnostih, ni najboljša. Po prvotnem načrtu naj bi bilo v Langusovi skoraj 9.999 kv. metrov stanovanj, preko 9000 kv. metrov bruto poslovnih površin, 7600 kv. bruto trgovskih površin, 2500 kvadratov pripadajočih skladišč in tri tisoč in pol kvadratnih metrov garaž. Vse te površine nej bi se po predlogu sedaj spremenile oziroma uporabile kot poslovno trgovski prostor. Na račun stanovanj in garaž bi bilo mogoče tako pridobiti okoli 12.000 kv. * metrov poslovno trgovske površine. kar pomeni,da bi bil poslovni center za dve tretjini večji kot je bilo planirano prvotno. Sedaj bodo verjetno mnogi povzdignili glas zaradi stanovanj oziroma ker predlog jemlje prostor za stanovanja. Sprememba pa za hitro rast stanovanj ni nikakršna ovira. Zakaj? Prostora je še dovolj drugje in to neizkoriščenega. V družbenem planu razvoja občine za obdobje 1976-80 je dogovorjeno, da bodo zgradili v soseski VS-1 Trnovo, VS-103 Mur-gle, VS-Tržaška cesta, VS-4 Bonifacija, RS-2-1 Jesihov štradon in v soseski na Dobrovi preko 2500 stanovanjskih enot.Danes pa Vičani ocenjujejo, da ta program izpolnjujejo samo med 10 in 20 odstotki. To pomeni, da so še velike rezerve v stanovanjski gradnji oziroma površinah za njih. Poleg tega pa na Viču pripravljajo še izdelavo ustrezne urbanistične dokumentacije za sosesko Kozarje, kjer bo po sedanjih ocenah zgrajenih preko 8000 stanovanj. Problema s stanovanjskimi površinami torej ni in je prostora za gradnjo stanovanj dovolj, tudi če se Langusova povsem spremeni v poslovni center, kot je predlagano. Škoda pa je tudi na prostoru ob Langusovi graditi stanovanja, saj je to idealen prostor za poslovne stavbe. Načrtovani poslovni center je v neposredni bližini mestnega jedra in neposredno ob izredno živahni vpadnici iz Kopra, Reke oziroma Italije. Lega je torej izredna. Zato pred- V UTENSILIIIZVEDU TEČAJ 0 VARNOSTI PRI DELU PO TOČI JE POZNO ZVONITI Zakon predpisuje, da morajo biti delavci temeljito poučeni o nevarnostih, ki jim grozijo na delovnih mestih, pa tudi da morajo uporabljati zaščitno opremo, če je to potrebno oziroma če delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Spodbudo, da so se v Utensiliji lotili organizacije in izvedbe tečaja o varnosti pri delu, pa ni dal le zakonski predpis, ki med drugim dolo *, da morajo biti tečaji in preizkusi znanja delavcev vsaki dve leti, marveč tudi dve hudi nesreči v letu 1976 in ne nazadnje skrb za varnost delavcev v tovarni. Odgovorni delavci v Utensiliji so se zaradi izvedbe tečaja povezali z Inštitutom za varstvo pri delu Maribor — poslovno enoto Ljubljana, od koder so prišli predavatelji, strokovnjaki za posamezna področja. Teme predavanj so bile: Pravna ureditev varnosti pri delu, tehnično vodstvo, nevarnost električnega toka, zdravstveno varstvo, požarna varnost in specifične nevarnosti v tovarni Utensilija. O specifičnih nevarnostih v Utensiliji je predaval Anton Dolničar, ki v tovarni skrbi za izvajanje varnostnih ukrepov. Tečaj je obiskovalo 250 do 280 delavcev, po koncu predavanj pa so morali tečajniki opraviti preizkus znanja, ki so ga skoraj vsi opravili uspešno. Tečaja niso obiskovali le delavci iz neposredne proizvodnje, marveč tudi vodilni in vodstveni delavci, ki so odgovorni za varno delo v tovarni. Tečajnikom so na predavanjih razdelili priročne knjižice z najosnovnejšimi podatki o varnosti pri delu. Posebno pozornost so posvetili požarni varnosti, kajti zaradi tega, ker je Utensilija lesna tovarna, so protipožarni varnostni ukrepi toliko bolj pomembni. /a boj proti požara so nabavili gasilne aparate in drage pripomočke. Dve ekipi za boj proti požara sta še posebej usposobljeni za to dejavnost. FRANCE PREŠEREN stavlja ta prostor izjemno zemljišče za gradnjo poslovno-trgovskih objektov. Zato predvideva predlog, da naj bi tu gradili le poslovne objekte in morda nekaj stanovanj, ki so nujno potrebna kot spremljajoči dejavniki poslovni gradnji. Na oddelku za gospodarstvo izhajajo iz znanih potreb delovnih organizacij in menijo, da bi morale biti v novem centru naslednje dejavnosti: poslovni prostori različnih delovnih organizacij, prodajni prostori trgovskih organizacij z ustreznimi skladiščnimi prostori — možno tudi dvonamembnimi, hotelska dejavnost (poslovni hotel z 200 posteljami s široko gostinsko ponudbo od samopostrežne restavracije in klasične restavracije do snack bara in možnosti organiziranja različnih konferenc itd.), prostori za različne obrtne storitve za storitvene dejavnosti za občane kot npr. manjši servisi in popravljalnice, poslovni prostori za eventualne bančne usluge in dejavnost podružnice SDK in parkirne in garažne površine. Takšno poslovno središče hi imelo velik pomen za celotno občino. Zanimanje zanj je izredno veliko in na Viču imajo že vrsto ponudb delovnih organizacij, ki se zanimajo, da bi dobile prostor v novem centru. Središče je še posebej zanimivo zaradi vpadnice tako za trgovino kot za hotel, saj je znano, da se poleti valijo ravno ob cesti, kjer bo stal hotel, milijoni avtomobilov z morja proti domu. Zato je takšna sprememba smiselna in tudi dobra poslovna odločitev, ki bo občini kot celoti prinesla precej napredka. MILOVAN DIMITRIČ NOVO V KS KRIM - RUDNIK VODOVOD TUDI V HAUPTMANCAH Imeti vodovod v hiši se zdi večini ljudi samo po sebi razumljivo. P®T' sod temu ni tako. Koliko truda in denarja je potrebno vložiti, da iz p'Pe priteče čista voda, vedo krajani Hauptmane, naselja sredi Ljubija®’ skega barja. Analiza talne vode iz vodnjakov v Hauptmancah je pokazala, da je voda hudo okužena in zato neprimerna za pitje. To je krajane spodbudilo k akciji za izgradnjo vodovoda. Svet krajevne skupnosti Krim-Rudnik se je vključil v akcijo in prispeval mnogo organizacijskega dela pri pripravi vse potrebne dokumentacije. Po predračunu je celotna cena izgradnje vodovoda znašala 800.000 dinarjev. Izgradnjo vodovoda so financirali iz treh virov in sicer: del je prispevala krajevna skupnost iz sredstev, dobljenih po samoupravnem sporazumu o financiranju krajevnih skupnosti, mestni vodovod kot investitor in sami krajani, ki so opravili ogromno prostovoljnega dela pri izkopu jarka,dolgega e® kilometer in pol, ostanek pa 50 prispevali v denarju. Kljub dejstvu, da so bili kraj*®1 pri svoji akciji deležni izdal®* podpore svoje krajevne skuPBfr sti, razumevanja strokovnih slu*® občinske skupščine in tudi i®**' stitorja, ne gre prezreti njihovega angažiranja zlasti pri prostovolr nem delu (naselje šteje le sede®1 hiš), kajti s svojim delom s® zmanjšali predračunske strošk* izgradnje vodovoda skoraj za p0’ lovico. F. prešeren IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI PODPEČ - PRESERJE VRTEC NE BO VEČ LE OBLJUBA V Podpeči bodo za krajevni praznik 19. maja dobili novi vrtec, toliko obetani in tako dolgo željen! in pričakovani. Sedaj gre zares, čeprav v Podpeči tem »zares« ne verjamejo več kaj dosti, saj so jih že prevečkrat potegnili za nos in le obljubljali vrtec, ki ga še danes ni. Ta nejevernost bo seveda brez utemeljitve, seveda le pod tem pogojem, da se ne bo dogajalo več kaj takega kot doslej. Vas zanima kak konkreten primer? LUZ izdeluje lokacijsko dokumentacijo za vrtec že 15 mesecev. To je proti večnosti res malo, vendar za starše, ki čakajo, da bodo lahko dali otroke v varstvo, veliko. Nekaj časa je na LUZ vse stalo bodo in so tudi že naredili Podpečani sami s prostovoljnim delom. Udarniško bodo po potrebi delali tudi v bodoče. Poleg vrtca bodo uredili tudi vsa potrebna igrišča z igrali in lep drevored. Kakšne so potrebe po varstvu otrok na območju Podpeči? »Med občani smo naredili anketo, ki je pokazala, da je kandidatov za vrtec 74. Toliko staršev se je podpisalo, da dajo otroka takoj v vrtec. Mi pa gradimo vrtec, ki bo že >.) otvoritvi premajhen,« pravi Franc Suhadolnik. Kje so sedaj ti otroci? »Kakor se starši znajdejo. Veliko jih je v vrte® na Brezovici, nekateri so po različnih vrtcih P° Ljubljani, nekateri vozijo otroke celo v Borov nico in na Vrhniko, kakor kdo. Nov vrtec pri naS pa pomeni tudi razbremenitev za okoliške vrtce> seveda pa tudi za številne stare mame in drug*’ ki sedaj morajo popaziti na malčke.« Ima smisel graditi vrtec ob teh potrebah fazah? , ji »O temu bi bilo treba temeljito razmislit'» enkrat. Res bi bilo najbolje zgraditi sedaj v*® naenkrat, le vprašanje denarja je. Morda Pa prebivalci še posebej prispevali za to? Raz®1 lisli« velja! Pri nas bodo kmalu nova naselja. Znani* trije novi zazidalni okoliši in bo torej v kratk® ogromen pritisk na vrtec.« Krajevnega praznika prihodnje leto p® . Podpečani lahko veselijo, saj bodo takrat odp nov vrtec. M. DIM ITR**' zato, ker na geodetskem posnetku, ki ga je opravila pooblaščena in strokovna organizacija ni bilo žiga in podpisa. Da so to ugotovil^ so na LUZ rabili nekaj tednov. Tako se stvari zavlečejo in prihaja do zamud, ljudje pa potem kaj malo verjamejo predsedniku gradbenega odbora za vrtce FRANCU SUHADOLNIKU, da bo vrtec takrat res odprt. »Če bo vreme lepo, bomo decembra začeli. Precej smo pa tudi že naredili vendar je od tega že dolgo. Kar pridite si pogledat,« pravi Franc Suhadolnik in kaže na barjansko ravnino, tik za gostilno Kirn v Podpeč^kjer iz ravnine štrli cela planota. Že pred precej časa so tam nasuli površino za vrtec, še prej pa so zabili pilote, na vsak dober meter enega. Nasutje zemljišča je nujno zaradi poplav, saj se ob močnem deževju zgodi, da stoji po celotni površini nekaj centimetrov vode. Prej smo nameravali graditi vrtec poleg zdravstvenega doma, pa smo se premislili, ker bi bila bližina bolnikov lahko nevarna za otroke.« V Podpeči nameravajo zgraditi vrtec v dveh fazah. V prvi fazi bi bilo zgrajeno vse potrebno za objekt kot celoto in urejen prostor za varstvo 60 otrok. V naslednji fazi bi uredili prostor še za 20 otrok. Varstvo bo za otroke v starosti od dveh do 6 let, Fvej do male šole. Jasli ne načrtujejo, ker bi to vse podražilo, nastopila pa bi še vrsta drugih težav, zaradi različnih dodatnih zahtev za jasli. Novi vrtec bo veljal okoli pol stare milijarde. Milijon di n gre samo za zaklonišče. Dva milijona so v Podpeči že namensko izločili za vrtec že pred časom. Denar so zbrali s tem, da so dobili 300 tisoč od občine, ostalo pa od ustrezne samoupravne interesne skupnosti in od mestne skupnosti otroškega varstva. Dva milijona in pol bo dal kredita Marles kot graditelj. Precej pa NAJPREJ KANAL, POTEM SOLA »Če hočete novo šolo odpreti oziroma jo sploh zgraditi, potem mora biti urejena kanalizacija,« so povedali odgovorni v krajevni skupnosti Podpeč-Preserje. Kanalizacije pa na prostoru nove šole v Preserju ni, torej jo je treba zgradili, saj je šola nujnost, pa še iz samoprispevka jo bodo gradili. V Preserju so pohiteli, da je kaj. /.hiranje soglasij in različnih dovoljenj poteka prav mrzlično in če ne bo kaj nepredvidenega bodo vse uredili pravočasno. Kaj bodo gradili sedaj v tej KS? »Načrt za kanalizacijo v svojem prvotnem obsegu predvideva ureditvena vprašanja za celotno območje Preserja, Kamnika in Podpeči. Kanalizacija bo urejena v dveh fazah in končni rezultat bo tak, da bo to kanalizacijo uporabljala tudi industrija za svoje odplake. To je še posebej pomembno, ker bodo tu pri nas zrasle nekatere nove tovarne oziroma delovne organizacije,« nam je pojasnil tajnik gradbenega odbora za gradnjo kanalizacije JANKO CERK iz Preserja. »Sedaj zbiramo soglasja za gradbeno dovoljenje. Izvajalec del bo ljubljanska Kanalizacija. Začeti nameravamo decembra. Želimo narediti čim več pozimi, da ne bi ovirali kmetijskih del. Spomladi je težko polagati, ker bi uničevali posevke in tako ovirali kmetijstvo. Upamo na lepo vreme in potem bo to vse tudi uresničeno,« pravi Janko Cerk. V prvi fazi bodo morali odšteti rodpeč®®_ dela dva milijona. 1,60 >ilijona bo dala i* s^| jega žepa Kanalizacija, 400 tisoč pa bo Pr'.sj’*(|0 občinski komunalni sklad. S temi denarci J ^ zgradili kanalizacijo od nove šole v Preseij ^._ Podkamnika. V Podkaniniku bo mehansk® stilna naprava. V drugi fazi bodo zgraidli vodovod za vsa' ^ naselja, torej od Kamnika do Podpeči oz' ^ po Podpeči in do industrijske cone. V **! vo. bodo zgradili tudi sodobno čistilno nllf’ jfo, Kanalizacija bo potlej speljana v Ljubi) . y .. • • . • -e • . z medtem ko bo sedaj v prvi fazi odtok odp , velj®® r : manjši potok. Druga faza gradnje bo vcij-- ^ milijonov. Vsi ti izračuni pa so seveda s ‘ jraži' so od lani. Medtem so se stvari bistveno p° le' na naj1' Janko Cerk: »Za drugo fazo bo treo drugačen način financiranja. Uporabni*1 o morali nekaj prispevati. Razmisliti bo samoprispevku oziroma načinu zbira®) ^ trebnih sredstev. Kako bomo to izved „0-vemo točno in tudi še nismo dogovorjenega beno metodo. Industrija, ki bo na tem P vod® if' pa bo morala nekaj dati, saj je jasno __ industrijskih odplak velik v odpadnih (1)ji Gradnja industrijskih čistilnih naPravJjro^ izredno draga. Ko bo kanalizacija za to p ^p)1 gotova v ccloti(bo nanjo priključenih ok prebivalcev.« DlM POMEN CIVILNE ZAŠČITE Vojna predstavlja največjo nevarnost, ki nas lahko zadene. Vojna ogroža ljudi, njihovo življenjsko okolje, materialna in druga sredstva. Lahko pusti katastrofalne posledice za eksistenco in nadaljnji razvoj oaše samoupravne socialistične družbe. Zato so vse družbene strukture dolžne, da se ob pripravah na splošnoljudsko obrambo in druge oblike odpora agresorju pripravijo tudi za različne oblike zaščite. Temeljna sila za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih sredstev |e civilna zaščita, ki predstavlja, glede na vlogo, namen in naloge strateško komponento splošnoljudskega odpora. Civilna zaščita je torej oblika organiziranja, pripravljanja in sodelovanja državljanov, delov-nih ljudi, OZD, družbenopolitičnih skupnosti in drugih organov v zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin Pred vojnimi posledicami, posledicami elementarnih nesreč in drugih. Civilna zaščita v našem sistemu obrambe temelji na množičnem dejavniku, saj predpostavljamo, da bi bila naša dežela v eventualni vojni izpostavljena velikim uničenjem. Zato zakon o ljudski obrambi obvezo služenja v civilni zaščiti in sodelovanja dr-Zavljanov v zaščiti in reševanju ^astavlja zelo široko: vsi državljani od 16.do 60.1eta (ženske do j5) so obvezniki civilne zaščite. zjetne so le pripadniki oborože-ftlt sil (JLA, TO in milice), no-**čežene in matere z otroki, mlaj-ln>i od 7 let. Zaradi tega moramo civilno zaščito gledati kot Organizirano silo, ki temelji na ši-roLem angažiranju in sodelova-nju obstoječih struktur in spojnih državljanov na vseh rav-neli in v vseh oblikah družbeno-P°litičnega in gospodarskega or-^tiziranja. DOBRO PRIPRAVLJENA SAMOZAŠČITA — VEČKRATNO ZMANJŠANJE IZGUB Izkušnje iz prejšnjih vojn kažejo in potrjujejo, da se je prizadeto prebivalstvo prisiljeno v prvih trenutkih in urah po katastrofi znajti samo in nuditi pomoč tako sebi kot svojim bližnjim. To pomeni, da mora priti v teh trenutkih do izraza njihova lastna usposobljenost in organiziranost v smislu samozaščite. Razvoj vojaške tehnike, večanje rušilne moči in dometa oborožitve v zadnjih 50 letih stalno povečuje izgube v ljudeh in materialnih sredstvih. V prvi svetovni vojni je izgubilo življenje 9 milijonov 300 tisoč vojakov in 500 tisoč civilistov, v drugi svetovni vojni 26 milijonov 700 tisoč vojakov in 24 milijonov 800 tisoč civilistov, v korejski vojni pa »samo« 1 milijon 470 tisoč vojakov in kar 7 milijonov 750 tisoč civilistov. Odstotki kažejo, da je v I. svetovni vojni izgubil življenje 1 civilist na 20 vojakov ali 5 odstotkov, v II. svetovni vojni se je to razmerje skoraj izenačilo, v korejski vojni pa je na 1 vojaka izgubilo življenje kar 5 civilistov. V vietnamski vojni pa je po nepopolnih podatkih na enega vojaka izgubilo življenje deset civilistov. Izkustveni podatki iz Evrope kažejo, da so bile v 11. svetovni vojni izgube nekajkrat manjše v mestih, v katerih je bila civilna zaščita dobro organizirana in kjer so pravočasno izvajali zaščitne in reševalne ukrepe. Tako je bilo npr. v Hamburgu z 800.000 prebivalcev v dveh bombnih napadih ubitih 60.000 ljudi ali 7,5 odstotka, v Dresdenu s 600.000 prebivalcev v enem bombnem napadu 120.000 ubitih ali 20 odstotkov in v Forc-heimu z 80.000 prebivalcev v enem bombnem napadu 25.000 mrtvih ali 31 odstotkov. Istočasno je bilo zaradi dobro organizirane civilne zaščite in reševanja v Stuttgartu s 500.000 prebivalcev v 53 bombnih napadih 4.000 mrtvih ali 0,8 odstotka, v Braunschweigu z 223.000 prebivalcev v 40 bombnih napadih 2.900 mrtvih ali 1,3 odstotka in v Essnu z 216.000 prebivalci v 272 bombnih napadih med II. svetovno vojno le 7.000 mrtvih ali 3,6 odstotka. Čeprav ti podatki ne zadostujejo za dokončno sklepanje, pa ni dvoma, da lahko dohro organizirana in pripravljena ter pravočasno izvedena civilna zaščita večkratno zmanjša izgube, medtem ko so lahko rezultati takšne dejavnosti tudi usodni za nadaljnje akcije, bodisi da gre za vojaška uničevanja ali za drugačne katastrofe. ,er obvez'^e ^Hmcm*,ne^e v*°8e obrambnega usposabljanja prebivalstva in izpolnjevanja zadanih s°*nosti r . na*HR Zveze rezervnih vojaških starešin že nekaj časa poteka akcija o čimvečji pri-sedaj medi1 >>^.a*a obramba« med občani. Kot poljudno strokovna revija je »Naša obramba« že niuie tudi v T1*"' 'n Posebej med člani ZRVS zelo priljubljena in lahko rečemo, da uspešno izpol-Lrogu ^Rojoo poslanstvo. Prav zaradi tega naj bi bila v prihodnosti dostopna tudi najširšemu *®ko n'n se Posebej mladini. Pod ugodnimi predvsem plačilnimi pogoji in dostopni ceni naj bi jo ^"o kar največje število družin. ČLANI ZRVS NA POLIGONU NA KUREŠČKU V soboto 15. in 16. oktobra 1977 je občinski odbor ZRVS organiziral po letnem programu streljanje s puškomitraljezom MP-52 za svoje člane. V obeh dneh so se zvrstili 203 člani ZRVS, 44 članov ZSMS, 7 tabornikov, predstavniki DPO in občinske skupščine ter postaje milice. Rezultati streljanja so odlični. Vsak posameznik je izstrelil po 25 nabojev. Najboljši med člani je bil France Žnidaršič iz Brda —Vrhovci, ki je od 250 možnih krogov dosegel 109; Drugi Oto Camini z Iga s 100 krogi in tretji Božidar Pantar iz Kolezije s 95 krogi. Od članov je bil najboljši Viktor Marolt s 70 krogi; drugi Zvone Koren s 66 krogi in tretji Jure Koren z 62 krogi. Poleg streljanja s puškomitraljezom pa je bilo tudi »pokazano streljanje« s trombloni in je večje število članov tudi prvič izstrelilo trom-blon. Kljub dobri udeležbi članov iz posameznih organizacij je treba pripomniti, da se posamezni odbori niso dovolj zavzeli, da bi se njihovi člani udeležili tega streljanja. Pripomniti in kritično omeniti moramo osnovne organizacije ZRVS Preserje — Podpeč in Polhov Gradec, ki nista poslali nobenega člana. V manjšem številu pa so se odzvali člani iz osnovnih organizacij Milan Česnik, Vič-Kozar-je, Rožna dolina in Brdo-Vrhovci. Želeli bi, da se bodo bodočega streljanja, ki ga ne moremo izvesti v bližini Ljubljane, udeležili tudi v večjem številu člani iz zgoraj navedenih osnovnih organizacij ZRVS. Za uspešno izvedeno streljanje pa gre vsa pohvala in zahvala pripadnikom V.P. 1132 Ljubljana. IVO STARIN ZAVAROVALNE PREMIJE ZA TOZD ZA DESET ODSTOTKOV MANJŠE OBVEZNOSTI Delegati občinskih konferenc temeljnih rizičnih skupnosti industrije, kmetijstva, prometa, komunalnih in družbenih dejavnosti ter osebnih zavarovanj so se letos že drugič sešli. Na tem zasedanju v oktobru so med drugim obravnavali poročilo o konstituiranju Zavarovalne skupnosti Triglav, poročilo o polletnem gospodarjenju ter o samoupravnem sporazumu o temeljih dolgoročnega plana skupnosti. Največ pozornosti pa so delegati posvetili letnim planom temeljnih rizičnih skupnosti, samoupravnemu sporazumu o politiki tarif zavarovalnih premij ter dogovoru o višini obračunavanja prispevka za varstvo pred požarom v SR Sloveniji. Lahko trdimo, da se je zavarovalstvo letos prvič po osvoboditvi afirmiralo in obravnavalo v vseh okoljih. Samoupravne akte s tega področja, ki jih narekujejo ustava in zakon o združenem delu, so delovni ljudje in občani v OZD, KS in družbenopolitičnih organizacijah dobro pretresli. Izpeljana je bila najtežja faza samoupravnega konstituiranja in pri uresničevanju ustavne preobrazbe opravljeno najbolj zahtevno delo. S sprejemom temeljnih samoupravnih aktov so bili dani tudi formalni pogoji za uresničitev ustavno reorganiziranega sistema v zavarovalstvu. Uspehi nove organiziranosti zavarovalstva se kažejo tudi v rezultatih gospodarjenja. Tako je izvršen plan območne skupnosti Ljubljana za prvih osem mesecev letošnjega leta z 71,6%, ori tem moramo poudariti, da znaša časovna norma letnega načrta 66,7%. Temeljne rizične skupnosti, v katere se združujejo tudi iz naše občine, pa so v istem času svoje plane izvršile takole: industrijska 78,7%, komunalnih in družbenih dejavnosti 68%, prometna 96,4%, kmetijska 65,5 % in osebnih zavarovanj 59 %. Glede na navedene uspehe gospodarjenja so zavarovanci sklenili, da se sredstva, ki trenutno niso nujno potrebna za izplačilo škod, ponudijo združenemu delu v obliki kratkoročnih kreditov. Tudi nekatere OZD naše občine so izkoristile to možnost, in sicer v višini 12.000,000. dinarjev. Območna skupnost Ljubljana bo po predvidevanjih zbrala za preventivno dejavnost v letošnjem letu okrog 20.000,000 dinarjev. Približno 40% teh sredstev bo nepovratnih, 60% pa bo v obliki kreditov. O razporeditvi sredstev za preventivno dejavnost bodo zavarovanci razpravljali konec leta. Občinske konference delegatov so razpravljale tudi o osnutku dogovora o višini in o načinu obračunavanja prispevka za varstvo pred požarom v SR Sloveniji. Po tem dogovoru obračunavajo zavarovalne skupnosti prispevek za varstvo pred požarom po stopnji 6% od plačane tehnične premije za zavarovanje premoženja pred požarom. Delegati s področja občine Vič-Rudnik so podprli predlog, naj bi zavarovalne skupnosti plačevale obračunani prispevek za varstvo pred požarom občinskim SIS za varstvo pred požarom, le-te pa naj na podlagi sporazuma odvajajo določen odstotek tudi za financiranje Zveze SIS za varstvo pred požarom SR Slovenije in morebitnih regijskih zvez. Posebne pozornosti je bil deležen osnutek sklepa o izvedbi določil samoupravnega sporazuma o politiki tarif zavarovalnih premij, s katerim so delegati tudi soglašali. Po tem samoupravnem sporazumu in navedenem sklepu se za leto 1977 zmanjšajo temeljnim organizacijam združenega dela za 10% obveznosti za zavarovalr« premije, seveda v odvisnosti od doseženih pozitivnih rezultatov v obdobju od leta 1972 do 1976 pa skupinah zavarovanj. Vračilo dela zavarovalne premije se obračuna in vrne tistim TOZD, ki so zavezanec za plačilo davka od dohodka. Osnova za obračun vračila so obračunane zavarovalne premije za leto 1977, ki jih TOZD plača v letu 1977. Vračilo se obračunava od plačane zavarovalne premije v naslednjih skupinah zavarovanj: civilna zavarovanja 5 %, industrijska zavarovanja 11 %, domača transportna zavarovanja (brez posredniških organizacij) 11%, domača kreditna zavarovanja (osnova je zavarovalna premija, ki jo plača TOZD v breme svojega dohodka) 11 % rn nezgodna zavarovanja (osnova je zavarovalna premija, ki jo plača TOZD v breme svojega dohodka) 10%. Zaradi racionalnosti izvedbe se TOZD ne obračuna in ne vrača del zavarovalne premije, če bi povračilo za TOZD, oziroma OZD kot celoto znašalo manj kot 1.000 din. Združenemu delu naj bi tako letos vrnili za območje SR Slovenije okrog 130.000,000 din. Navedeni sklep, katerega bistvena vsebina je povzeta, sprejmejo zbori delegatov rizičnih skupnosti, ki bodo po predvidevanjih že v kratkem zasedali in ga upajmo, v takem besedilu tudi sprejeli. PLIN V MURGLAH Z malo zamude, sicer pa vendar — po ceveh viškega plinovoda je stekel plin. Plinska mreža je speljana do nove trgovine v Murglah, tudi stanovalci v soseski VS103 nič več ne zmrzujejo in vode za umivanje ni treba več greti na štedilniku. Skrb, da zaradi nedograjenega plinovoda ne bi mogli odpreti vrtca v Murglah, je namreč prav tako odpadla, ker plin je. Od plinarne v Kosezah do Mestnega loga je sedaj speljanih sedem do osem kilometrov plinovoda. Plinovod bodo sedaj potegnili še naprej, do stanovanjskega naselja VS-1, kjer plina zaenkrat še ne potrebujejo. Regulatorska postaja v Mestnem logu je ob cesti v Mestni log — na travniku ob veterinar- ski bolnici. Plin, ki sedaj teče po ceveh, je mešanica butana, propana in zraka. Plinovod je narejen tako, da bo plin možno zamenjati z zemeljskim, če se bo izkazalo kot možno. Vsem,ki so zaskrbljeni zaradi cene, saj je bilo o tem že precej govora, naj povemo, da bo'plinsko centralno ogrevanje res dražje od ostalih načinov ogrevanja, kolikšna bo razlika,pa zaenkrat ne moremo povedati. Lahko si želimo le to, da tisti, ki so na plinovod priključeni, ne bodo zmrzovali, saj so v lepih jesenskih dneh, ki so prišli za septembrskim mrazom, komaj pozdravili prehlade. Za vsako novost je pač treba nekaj žrtvovati in če bo stvar tekla tako, kot si predstavljamo, bomo na začetne težave kmalu pozabili. M.K. DELA NA LJUBLJANSKI CESTI SO SE ZOPET ZAVLEKLA ZA TRANZITNO VEČNO POT Prebivalci ob Večni poti so že leta zahtevali asfalt, vendar zaman in so jim tako avtomobili veselo prašili pod nos. Predlogi za rešitev problema so bili dolga leta v smeri tega, da naj Večna pot postane sprehajališče, posebej pri živalskem vrtu in od tam naprej. Avtomobilom bi tja prepovedali. Negodovanje prebivalcev se je merilo z zahtevami po varstvu okolja in po sprehajališču. Avtomobili pa so vozili. Ogorčenih polemik je bilo konec, ko je bila pred več kot letom podana nedvoumna odločitev, da bo Večna pot tranzitna obvoznica iz Šiške na Vič in mora biti kot taka tudi asfaltirana. Avtomobili so jo že tako in tako uporabljali — čeprav makadamsko cesto — saj so vrste vozil na Prešernovi in Celovški znane. Promet med Šiško in Vičem pa je dokaj močan. Tako je padla odločitev o potrebnosti asfalta, vendar se je vse skupaj zapletlo. Posamezniki v različnih institucijah se še vedno niso sprijaznili z odločitvijo in tako ali drugače mečejo polena pod noge. Stvari gredo tako daleč, da zaradi svojega prostovoljnega članstva v raznih odborih in društvih za varovanje okolja izkoriščajo svoj položaj v povsem drugi instituciji,kjer so v službi,za to, da ovirajo hitrejšo gradnjo Večne poti. Za posamezne stvari še vedno namreč manjkajo soglasja ravno zaradi navedenih ovir. Večno pot sedaj gradijo, vendar so se dela zavlekla, pa tudi vse ne bo narejeno v prvi fazi, kot je bilo načrtovano, temveč bo preneseno v drugo fazo. To je končno vseeno, je pa povzročilo hudo kri. Zakaj je prišlo do zamud? Izvajalec del je malce zakasnil in po prvotnem načrtu bi morala biti dela že gotova. Drugi vzrok pa je polaganje vodovoda za živalski vrt. Naknadno so ugotovili, da so cevi za vodo do živalskega vrta prešibke in da je nujno potrebno položiti debelejše. Posebej še,če se bo vrt širi^bodo živali potrebovale več vode, saj jih bo več. Da ne bi bilo kasnejšega'razbijanja in prekopavanja asfalta, so sklenili, da bodo to dodatno izvedli sedaj. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo do živalskega vrta so pridobili že v letu 1971 in 1972. Društvo za varstvo okolja pa je zahtevalo, da je pri živalskem vrtu Večna pot preki- njena in se kot sprehajališče nadaljuje proti Šiški. Ko so pred petimi leti reševali vprašanje Večne poti, niso računali na trainzitno cesto za osebni promet in zato ni bil načrtovan odsek ovinka pri živalskem vrtu za hitrost 60 km na uro, temveč le za 40 km. To je treba sedaj seveda spremeniti in zato so potrebna vsa ustrezna soglasja. Spremenili bodo traso v skladu z GUP• V GUP je namreč zarisana cesta brez ovinka in takšna tudi bo. Prostoi; kjer naj bi bil ovinek,pa bodo izkoristili za parkirišča pri živalskem vrtu. S tem se bodo izognili nevarnemu prečkanju ceste in rešen bo problem parkirišč pri ZOO. Na viški občini računajo, da bodo dobili soglasje lastnika zemljišča, ker bodo sicer prisiljeni zaradi splošnega interesa zemljišče nacionalizirati in tako omogočiti nadaljnjo gradnjo in seveda to mnogo boljšo rešitev. Vse skupaj verjetno niti ne bi bil problem, če se ne bi ravno okoli tega v bistvu lomila kopja za širše zadeve: za prometni režim celotne Ljubljane. Če je Večna pot tranzitna, potem to vpliva na režim prometa v mestu kot celoti. In ravno zato je toliko različnih vztrajanj, interes prebivalcev ob Večni poti pa je znan iz njihovih zahtev po asfaltu. Del ceste iz občine Šiška bodo začeli graditi prihodnje leto in tedaj nameravajo zgraditi tudi novo traso ovinka, tako da bo cesta poslej ravna in bo mogoča hitrost 60 km na uro. Ce bi ovinek ostal tak kot je, bi bila na tej cesti v bistvu dva gradbena elementa in ovinek bi zaradi tega, ker bi morala biti hitrost nenadoma nižja, lahko postal črna točka in torej prizorišče nesreč. Občina Šiška je sedaj tudi izdala lokacijsko odločbo in tako bo prihodnje leto problem rešen. Inž. SREČO ZORN iz oddelka za komunalne in gradbene zadeve občinske skupščine Vič-Rudnik pravi: »Prometni režim je sprejet in sedaj že brez dvomov. Javni interes za izravnavo dvinka je nesporen. Spremenjena trasa obeta še vrsto drugih izboljšav in ugodnosti. Dela potekajo sedaj normalno. Če bo vreme takšno,kot je, bo izvajalec del Komunalno podjetje Ljubljana opravilo vsa dela prve faze še do zime. Gre za osemsto metrov cestišča. To bo veljalo okoli 2,5 milijona din.« MILOVAN DIMITRI^ PRISPEVEK NAŠEGA OBČANA CIRILA STANIČA OBNOVA TRNOVEGA V kratkem bo dokončana sanacija korita, opornikov in brežin mestnega dela Gradaščice med Trnovim in Krakovom. Poleg tega Vodna skupnost Ljubljanica — Sava, ki ta dela izvaja, namerava obnoviti tudi staro zapornico, Plečnikove sprehajalne poti in živo mejo. V kakšnem obsegu bodo ta dela izvršen^ pa je vsekakor odvisno tudi od same krajevne skupnosti in najbrž tudi pomoči občine, saj naj bi obnovili tudi ograje, klopi, stopnice, ploščadi, drevesa itd. Ko bodo dela ob Gradaš-čici končana, naj bi začeli urejati Mali graben ali bolje povedano oba bregova tega potoka proti Ljubljanici, oziroma športnemu klubu »Savica«. Kot vemo, bo prav preko Malega grabna zgrajen nov most. Trnovo kot ena znanih starejših ljubljanskih sosesk oziroma mestnih naselij, danes ne kaže najlepše slike. Številne ulice in ceste v Trnovenijkot so Eipprova, Kolezijska, Švabiče-va, Borsetova itd., ostajajo še vedno neasfaltirane. Pred leti sta bili delno urejeni Trnovski pristan in del Karu-nove ulice, okolica telovadnega doma »Partizana«, predvsem pa makadamsko križišče pri Trnovskem mostu. Po zazidalnem načrtu, ki je sedaj v veljavi za Trnovo, se Eipprova in Kolezijska ulica do Trnovskega mostu ne bi nič spremenili, krožna ploščad pri tem mostu in po zasnovi Plečnika položeni robniki v Eipprovi ulici ostanejo takšni, kakršni so danes, zato ni nobenih zadržkov, da' teh površin ne bi asfattirali. Trnovčani so kar deset let čakali na začetek izgradnje nove velike stanovanjske soseske, ki jo sedaj gradi gradbeno podjetje Tehnika. Ta gradnja bo trajala več let, zato se Trnovčani upravičeno sprašujejo, ali bodo prav zaradi tega morali še vrsto let čakati na ureditev vseh tistih površin in ulic, ki jih omenjena gradnja ne zadeva. Podaljšanje Titove ceste skozi Trnovo je znova odloženo, kajti sredstva, ki jih je občina imela,so namenjena za sofinanciranje začasne južne obvoznice. Tako se vedno-bolj veča lokalni promet po stari Kolezi jski ulici, ki pa je zaenkrat po zazidalnem načrtu premaknjena k bodoči gimnaziji ob Plečnikovem muzeju in tako vsaj zaenkrat ne bo asfaltirana. Trnovčani se zato upravičeno sprašujejo, ali bo gramozna Kolezijska ulica sploh kdaj preložena in ali morajo res desetletja čakati na asfalt, ki ga ima skoraj slehama mestna krajevpa skupnost, le Trnovo ga, kot kaže, še nekaj časa ne bo imelo. Naj zapišem še nekaj besedi o Trnovskem mostu, ki je zapuščen, razpokan, hodniki so dotrajani in ograje se zibljejo, ni več okrasnih stebrov in dreves. Ob tem se ponovno zastavlja vprašanje, kdo je sedaj tisti, ki naj za to skrbi in odgovarja. CIR1L STAN,č L S?. x~-.it KRAKOVO 'k 'VV N V!. IZ OBČINSKE ZPM USTANOVNI ZBOR KLUBA VZGOJITELJEV LETOVANJA IN ZIMOVANJA Ob zaključku letošnjih letovanj za otroke v občini Ljubljana Vič-Rudnik so scsestali vsi vzgojitelji, upravniki, zdravstveno in tehnično osebje.sc pogovorili ® problematiki dela v obmorskem ndadinskem letovišču Pacug, ter si zadali Pb>gram izobraževanji^ katerimi bodo še izpopolnili svojo strokovnost in tako St S|kfVa^ SV°I za ^°Uše letovanje otrok iz naše občine. 64 prisotnih vzgo-e Jev je izvolilo svoje vodstvo v sestavi: predsednik Darka Stojakovič Irt ^an' '^n'ca Kutnar, Tončka Vrhunc, Marinka Trampuž, /.alka Štritof, sjda Zupančič, Marinka Zdešar in Emica Petje. edni mesečni sestanki bodo popestreni z naslednjimi predavanji: ^zra Kristančič — Pristop k otroku erman Bevčič-Beslič — Rekreacija na letovanju Azra Kristančič — Lik vzgojitelja onica Kos-Mikuž — Kaj se dogaja v skupini ernard Stritih — Omejevanje in kaznovanje v vzgojnem delu Milojko Vidmar — Kreativnost otrok r- Vinko Skalar — Čustveno stanje otrok na letovanju zdravje^13^^®61 — mora vz8°ji,e*i vedeti o pomenu letovanja za Lidija Lešnik — O pedagogiki prostega časa danes sako leto po zaključku letovanj se člani kluba zberejo, pregledajo oprav-delo, dopolnijo ali izberejo novo vodstvo in sprejmejo program dela za "Odoče obdobje. “ 0 organizirana oblika dela kluba vzgojiteljev bi morala biti trajno zago-0 varnim in lepim počitnicam otrok naše občine v Pacugu. na letoviško bazo v Pacugu PRIPRAVE Na 100-LETNICO ROJSTVA OTONA ŽUPANČIČA saf«nika Otona Župančiča poznamo vsi, šc najbolj pa otroci, kriv ? I1'*'rn Posvet*l večino svojega življenja in dela. Ker bomo I ulu proslavili 100-letnico njegovega rojstva, se že priprav-se ' na Proslave> ki bodo tej obletnici posvečene. Prav je, da bli t Pr'Pravljalni odbor proslav, ki ga vodi Matej Bor v repu-osr 1°?’ Pa ,uc*' °db>or v mestnem merilu, odločil, da samo po ednja proslava, ki bo v Ljubljani, ni dovolj. To naj bi bil čas, gei-Vfce” mladim, saj bo poleg proslave tudi pionirski tabor v recjj rajini, ki naj bi bil nekakšen zlet mladosti, še mnoge pri-sko^0 Pa bodo prav tako posvečene temu našemu mladin- ^ pesniku. im anden program prireditev bomo zvedeli šele kasneje, saj člari^nPravljalni odbor, ki v republiškem merilu šteje kar 60 Se Ostanek v novembru in tam bo tekla beseda o vsem, kar Žutv, v?aja*° v zvezi s počastitvijo 100-letnice rojstva Otona _ ‘nC'Ca- M. K. PIONIRJI VARČUJEJO skrhiU|^,|Sh° var«evanje je v Sloveniji zelo razširjeno, za kar Scca okt I, nS*je, telesnokulturne (šolska športna društva, društva in klube fes i-e in združenja organizacij vrhunskega športa na področju na|0a M^bljana) in druge, ki nameravajo v letu 1978 izvajati akcije in ubdfu' s' i'l' Je telesna kultura zastavila s srednjeročnim načrtom za srC(j le 1^76—1980, da kandidirajo za sofinanciranje iz združenih ev za telesno kulturo. Sofinancira se za naslednje namene: n , Ski jnKreacijski šport: organizacija redne vadbe, množične akcije, šol-var|. Predšolski šport: organizacija redne vadbe, tečaji za učenje pla-tekni m srnučanja, športna značka Vrhunski šport: redna dejavnost ^unsk'Va*c»ev 'n ek‘P P° sprejetih kriterijih, organizacija prireditev vr-jektovk* *Por,a' Vključeno je tudi vzdrževanje telesnokulturnih ob-jaVe ’ Mer pa se obravnava le programe s finančno kvantifikacijo. Pri-granin kancHdature s specificiranim programom dela in finančnim pro-tlizacj-1? ?Prejema in usklajuje občinska Zveza telesno-kultumih orga-oiuj-n , lul’ljana Mič-Rudnik Trg MDB 14 do 20. novembra 1977. Na (!rohn)enern nasl°vu lahko dobite tudi vsa dodatna pojasnila in po-| njeveškega gradu s 4 stolpi. Zatem so se povzpeli naLr“ vis^ stolp, s 144 stopnicami in orientacijsko ploščo na 23 q0(\C°' vrhnji ploščadi. Od tam je lep pogled na staro in Novo V| V Dobrovem je bil ogled štiristolpnega gradu, ki je sCt/l[i;i vi11' velikega posestva. Vredna ogleda je pa bila tudi soJob ^ ska klet za 450 vagonov vina. Primorsko kosilo so im1 veh. Nato so se vrnili v Novo Gorico ter se ustavili Prl jencih. Izlet je bil prav zanimiv. STANKO 6K