leto XXII. ^spH glPII^ H g ||IHp Številka 102,
Naročnina za Jugoslavijo:	||§	Ml	BR	JBl	V^Mm	Hj^k H	H ®§	H	Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za lno- Ki	Ja«	HH	irrrfjŽg	IgB MBBh	BH  BmS g^JSM H| Gregorčičeva ulica 23. Tel.
zemstvo: 210 din), za'/.leta pl g|l	WQm	OSW	MS tSMI Bm	ffira|K9 g!^	Hi	25-52. Uprava: Gregor-
80 din, za 'It leta 45 din,	čičeva ul. 27. Tel. 47-01.
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani :	Časopis	za trgovino, industriio, obrt in denarništvo	nicl v Ljubljani št. 11.953.
Izhaja S2oTdSS	Ljubljana,	sreba	13,	septembra	1939	Cena	BES?!	1*50
Varčevanje v državnem gospodarstvu
Finančni minister dr. Šutej je izdal pismen nalog na vse državne in samoupravne ustanove, da se uvede v vseh državnih gospodarstvih najstrožje varčevanje. Vsak izdatek, ki ni neobhodno potreben, se mora preprečiti.
Nalog finančnega ministra je nujno potreben, ker zlasti zaradi težke zun. politične situacije rastejo finančne naloge države, pridobitna moč davkoplačevalcev pa je v zastoju, če ne celo v znatnem padanju. Zato je naravno, da davkoplačevalci ne morejo dati še večjih davkov, temveč je potreb; no, da se celo sedanji znižajo. To pa je dosegljivo le na en način, če se začne v državni upravi in v vseh državnih in samoupravnih podjetjih varčevati, da se ne bo denar davkoplačevalcev po nepotrebnem zapravljal. Zato bi bilo treba v vsem javnem gospodarstvu in v vsej javni upravi uveljaviti naslednja načela:
1.. Državna gospodarska podjetja, ki so pasivna, naj se prodajo ali likvidirajo. Vsak dober gospodar dela tako in tudi država naj dela tako. Že celo pa je treba likvidirati podjetja, ki kljub davčnim privilegijem in kljub drugim ugodnostim izkazujejo deficit. Zavladati mora pravilo, da imajo eksistenčno upravičenost samo ona državna podjetja, ki izkazujejo vsaj primeroma tako velik dobiček ko zasebna. Seveda mislimo tu le na pridobitna podjetja, ne pa na obrambna ali strogo kulturna, ki pač ne morejo biti aktivna.
2. Odpravijo naj so vse nepotrebne pisarije. Birokratizem se je pri nas tako razpasel, da vse upravno in tudi poslovno življenje trpi pod bremenom nepotrebnih pisarij. Te nepotrebne pisarije so tudi vzrok, da število nameščencev po pisarnah za najmanj produktivno delo raste čez mero, v pridobitnih resorih pa je nameščencev premalo. Vse nepotrebne pisarije naj se opuste, tako nastali odvišni nameščenci pa zaposlijo pri železnici in pošti, kjer je nameščencev premalo. Dohodki države se bodo s tem dvignili, poslovno življenje pa bistveno olajšalo.
3. Vse komisije naj se reducirajo na čim manjšo mero, zlasti pa drage komisije v tujino. Te komisije imajo dostikrat samo ta namen, da dobe nekateri lepe Potne stroške, poslovno življenje pa te komisije prav znatno podra-zujejo. Komisije v tujino pa so dostikrat vzrok, da domača podjetja pri državnih licitacijah ne morejo prodreti. Zopet bi bilo z redukcijo komisij pomagano državni blagajni in gospodarstvu.
4. Vsi nepotrebni reprezentativni stroški naj se odpravijo. Nikakor ni res, da bi morala biti naša država zastopana na vsakem mednarodnem kongresu. Že celo pa ni res, da more zastopati na takih kongresih državo le tisti, ki ima dobre zveze, pa čeprav je nestrokovnjak. Mnogo važneje je, da zaslovi naša država po solidnosti svoje uprave, kakor pa z dragimi reprezentancami. Seveda ni rečeno, da bi morala odpasti sploh vsaka reprezentanca, toda milijone dinarjev bi mogli prihraniti, če bi se opustile vse nepo-
trebne reprezentance doma in v tujini.
5. Odpravijo pa naj sc tudi vsi privilegiji, ker tudi ti pomenijo zapravljanje denarja davkoplačevalcev. V polni meri mora veljati načelo, da mora vsak plačevati iste davke in da zlasti v poslovnem življenju ni dopustna nobena konkurenca na podlagi davčnih privilegijev. To mora veljati tudi za vsa državna podjetja brez izjeme, ker se na ta način tudi bolj jasno vidi, kakšen je uspeh njih poslovanja.
6. Zidanje palač naj se omeji na minimum. Mi potrebujemo danes
regulacije rek, zboljšanje in spo-polnitev cestnega in železniškega omrežja, potrebujemo dela, s katerimi se dviga gospodarska in kulturna moč države, ne potrebujemo pa dragih in samo reprezentativnih palač. Kako lahko bi samo tu mogli prihraniti tudi 100 milijonov dinarjev na leto.
Našteli smo le nekaj stvari, ki pa dovolj jasno kažejo, kako velikanske zneske bi mogli prihraniti, če bi se uvedlo v vso našo javno upravo pravilno gospodar-jenje.
Varčevati je nujno potrebno, toda varčuje naj se pametno. Var-
čuje naj se pri vseh neproduktivnih izdatkih, nikakor pa ne pri izdatkih, s katerimi se more povečati gospodarska sila države. Za rentabilne investicije ni škoda denarja, škoda pa je denarja za investicije, ki pomenijo le zazidava-nje denarja.
Končno pa je za varčevanje potrebna tudi čistost uprave. Vlada narodnega sporazuma, ki ima močno avtoriteto med ljudstvom, je tudi poklicana, da poskrbi za čistost uprave. Je to velika naloga, a zato tudi ena najpotrebnejših, najkoristnejših in najčastnej-ših.
Dr, Henrik Steska:
Državnoprami položaj banovine Hrvatske
Po čl. 116. naše ustave iz leta 1931. sme kralj ob vojni mobilizaciji, neredih in pobuni, ki bi ogrožali javni red in varnost države, ali vobče ob ogrožanju javnih interesov do take mere izjemoma odrediti z ukazom, da se začasno storijo vsi izredni ukrepi, ki so neobhodno potrebni, v vsej kraljevini ali samo v enem delu in to neodvisno od ustavnih in zakonitih predpisov. Na podlagi tega člena se je mogel oživo-tvoriti sporazum, ki je bil po dolgotrajnih pogajanjih dosežen meči kraljevsko vlado in reprezentantom hrvatskega naroda ter odobren po kraljevskem namestništvu.
Dne 26. avgusta 1939. je bila po čl. 116. ustave izdana uredba o banovini Hrvatski. Dasi je ta uredba le začasna in se z njo še ni izpremenila ustava, nego se bo moral la izjemni ukrep predložiti narodnemu predstavništvu v soglasnost, se je dejansko vendar bistveno izpremenil državnoprav-ni značaj naše države in to tembolj, ker je v sporazumu pod točko 6. izrecno predvideno, da bo obseg kompetenc, pripadajočih Hrvatski, zajamčen s posebno odredbo bodoče ustave, po kateri se položaj Hrvatske ne bo mogel iz-premeniti brez pristanka te banovine.
Obseg nanovo formirane banovine Hrvatske je mnogo večji od dosedanje savske banovine. K Hrvatski spadajo poleg celotne savske in celotne primorske banovine še 2 sosedna okraja na vzhodu med Donavo in Savo, trije okraji na jugovzhodu južno od Save v nekdanji Bosni, dalje južno od primorske banovine okraj Dubrovnik do vhoda v Boko Kotorsko in končno še ob vzhodu primorske banovine dva okraja v sredini bivše Bosne. Hrvatska šteje skoro 4 in pol milijona prebivalcev, od katerih je 75%> katolikov, in je po obsegu svojega ozemlja štirikrat večja od Slovenije. Iz oblike Hrvatske in raznih drugih geografskih in političnih činjenic bi se moglo sklepati, da bo Jugoslavija po definitivni ureditvi z novo ustavo razdeljena na tri banovine, na Slovenijo, na Hrvatsko, kateri se bo pridružila še vrbaska banovina, in na Srbijo, ali pa na štiri banovine, pri čemer bi s<% oživljeni Bosni pripojili tudi sedaj Hrvatski priklopljeni deli bivše Bosne.
Hrvatska ima po novi uredbi znake lastne državnosti v okviru nadrejene skupne jugoslovanske
države. V mnogem sliči novi deloma že izvedeni, deloma pa še le predvideni ustroj naše države realni uniji z obsežnimi skupnimi zadevami, v drugih ozirih pa zvezni državi* vsekakor pa ni moč uvrstiti Hrvatske v kategorijo avtonomnega dela kakšne decentralizirane edinstvene države. Hrvatski namreč ne pripada le obsežnejša samouprava, ona ima v vseh stvareh, ki niso skupna državna zadeva*, lastno zakonodajno, upravno in sodno oblast. Organi, ki vršijo to trojno oblast v Hrvatski, so kralj Jugoslavije, sabor Hrvatske, potem ban Hrvatske z njemu podrejenimi banovinskimi oblastvi, uradi ter zavodi in od njega nadzorovana samoupravna telesa in pa sodišča v Hrvatski. Tisti faktor, ki veže tudi v avtonomnih stvareh Hrvatsko z vso državo je kralj. Poedino banovinsko funkcijo zakonodaje, uprave in sodstva pa ne vrši le po en teh organov bodisi sam, bodisi po podrejenih funkcionarjih, nego je pri poedini vrsti banovinske oblasti več teh organov udeleženih. Tako vršita zakonodajno funkcijo kralj in sabor skupno, sabor sklene zakone, kralj jih pa potrdi ob sopodpisu bana. Kralj je določen po ustavi kraljevine Jugoslavije, a sabor banovine Ilr-vatske je izvoljen od ljudstva banovine Hrvatske, ki svoje poslance svobodno voli z občini, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem in z upoštevanjem manjšin. Ban je postavljen od kralja, a gotovo ne brez predhodnega zaslišanja reprezentantov saborske večine, dalje mora pismeni akt kralja o postavitvi in razrešitvi bana sopodpisati novo postavljeni ban. Pri banovinski zakonodaji torej ne sodelujejo ministri centralne vlade, a še manj centralni parlament.
Upravno oblast v stvareh iz pristojnosti Hrvatske vrši kralj po banu. Od kralja postavljeni in njemu neposredno podrejeni ban načeluje vsem onim panogam javne uprave, ki pripadajo Hrvatski. Dočim vrši upravno oblast v skupnih državnih zadevah kralj po večjem številu ministrov in poedini minister načeluje poedinim panogam državne uprave, pa pri banovinski upravi ni kralju neposredno podrejenih več funkcionarjev, nego le ban sam. Nekatere posebno važne akte upravne oblasti Hrvatske sicer kralj izda, toda sopodpisati jih mora vendar še ban in to ne le takrat, kadar ban predlog stavi, nego tudi takrat,
kadar kralj iz lastne pobude postopa.
Ban seveda ne more vseh upravnih poslov iz obsežne kompetence Hrvatske sam opravljati, nego on neposredno načeluje posebnemu njemu dodeljenemu uradu, ki se ne naziva več banska uprava, nego bansko oblastvo (banska vlast) s sedežem v Zagrebu. Banu pomaga pri vršenju banske oblasti kot njega zakoniti namestnik podban. Bansko oblastvo je seveda po upravnih panogah deljeno na več oddelkov z oddelnimi predstojniki. Toda zavoljo velikega obsega in zaradi kakovosti banovinskega ’ delovanja ne zadošča pomoč tudi številnega uradništva pri banu. Razni posli banovinske uprave so izločeni iz neposredne pristojnosti bana in njegovega urada in preneseni na podrejena banovinska oblastva, urade in zavode. Zbog potrebe bolj samostojnega strokovnega vodstva neke vrste opravil obstojijo posebni banovinski zavodi, podjetja in naprave (n. pr. šole, bolnice, muzeji itd.). Tudi pri drugih poslih, ki ne zahtevajo združitve v samostojnejših zavodih, je pogostokrat treba na kraju samem ali vsaj za ožji okoliš poslovati. Včasi to zahteva navezanost uradnega opravila na določeno mesto, včasi pa
potreba, da se do dobrega spoznavajo krajevne posebnosti in da ljudstvo nima predaleč do urada. Da banovini pripadajoča upravna oblast kolikor moč brezhibno deluje, mora ban imeti tudi izpostavljena oblastva in funkcionarje za manjše okoliše, a so ti uradi seveda v odnosu podrejenosti proti osrednjemu banovinskemu oblastvu. Takšna oblastva so predvsem obča upravna oblastva
I.	stopnje (današnja sreska načelstva) in se bodo morda med nje in banom vrinili še veliki župani kot obče upravno oblastvo II. stopnje za večje število srezov.
Za vsa ta banovinska oblastva, urade in zavode je treba mnogoštevilnega osebja. Vse banovinske uradnike bo postavljal ban, le uradnike najvišjih skupin pa kralj, a seveda na banov predlog in z banovim sopodpisom. — Sploh izdaja ban vse odloke o službenih odnosih banovinskih uslužbencev.
Jasno je, da bodo na Hrvatskem imele tudi krajevne edinice neko samoupravo (n. pr. občine in morda tudi velike županije), a osnovna načela o ureditvi teh samouprav se bodo predpisala z državnim zakonom, toda banovinskemu zakonu so pridržani podrobnejši predpisi o tej samoupravi in ban jo bo po svojih organih nadziral.
Sodna oblast v Hrvatski pripada sodiščem. Sodišča sodijo v kraljevem imenu in na osnovi zakonov ter pri izrekanju pravice niso pod nobeno oblastjo. 9 tem pa kajpada ni izključen vsak vpliv upravne oblasti na pravosodje. Zlasti imenuje kralj na banov predlog in z banovim sopodpisom sodnike višjega položaja, ostale sodnike pa ban sam ter je pri vseh teh imenovanjih vsako sodelovanje ministrov centralne vlade izključeno. — Zakonodajna oblast Hrvatske seveda tudi intenzivno vpliva na sodstvo. V bodoče se bodo s hrvatskimi zakoni predpisali organizacija in postopek sodišč, dalje pa tudi materialne zakone o stvareh, o katerih sodijo in rešujejo civilna in kazenska sodišča, bo izdala v velikem obsegu hrvatska zakonodaja in le deloma še država.
Molčati	in
Finančni minister dr. Šutej je sprejel novinarje in jim dejal: »Sinatram, da je v teh časih najbolj pametno molčati in delati. Mi sedaj delamo za mir in se ne bojimo. Upam, da bo to delo kronano z ugodnimi rezultati. Edino, kar vam morem reči kot novinarjem, je, da je vaša velika dolžnost, da vse naše ljudstvo opozorite, da ni ničesar, česar bi
se mogli bati, ne za varnost države, niti za varnost dinarja!«
Globoko naj bi se zapisale te besede v srca vseh in mnogo nepotrebnega razburjenja ne bi bilo, mnogo več pa bi bilo tudi doseženo.
Molčati in delati! To je edino pravilno geslo za sedanje težke čase.
Tudi Zveza za skupno
Uprava Zveze industrijcev je imela 11. septembra pod predsedstvom g. Avgusta Praprotnika sejo, na kateri je po odobritvi poslovnega poročila generalnega tajnika dr. Adolfa Golie razpravljala o svojem stališču za primer, da se ustanovi samostojna obrtniška zbornica. Na seji se je ugotovilo, da se je Zveza z ozirom na poziv banske uprave sicer izrekla v primeru izločitve obrtniške zbornice iz skupne zbornice za ustanovitev samostojne industrijske zbornice,
toda samo v primeru, če se doseže v tem važnem vprašanju enoten sklep celotne industrije. Ker pa se je industrijski odsek Zbornice izrekel proti vsaki cepitvi sedanje zbornice, se je tudi Zveza industrijcev pridružila mnenju industrijskega odseka. Na seji Zveze dne 11. avgusta se je razpravljalo le o eventualnosti, da se iz skupne zbornice izloči obrtni odsek in le za ta primer je zavzela uprava svoje v začetku navedeno stališče.
Tudi v Ljubljani se mora pomnožiti poštno osebje
Novi poštni minister dr. Torbar je obiskal zagrebško poštno direkcijo, kjer ga je pozdravil poštni direktor dr. Kupec, in mu opisal težave, s katerimi se mora boriti poštna direkcija. Glavna težava je v tem, ker primanjkuje osebja, vrhu tega pa so bili še sedaj nekateri nameščenci vpoklicani. Drugo važno vprašanje pa je novo poslopje poštne direkcije, ker sedanje nikakor ne zadostuje. Poštni minister je uvidel upravičenost teh želj ter takoj namestil 14 oseb. Obljubil pa je, da bo skušal nastaviti še nove ljudi.
Iste težave ko zagrebško poštno direkcijo tarejo tudi ljubljansko, samo da je v ljubljanski pomanjkanje osebja še večij. Zato apeliramo na novega . poštnega ministra, da posveti svojo pozornost tudi ljubljanski poštni direkciji in da nastavi potrebno osebje. — Prav tako pa je tudi v Ljubljani nujno potrebna nova poštna palača. Vse poslovanje poštne uprave trpi, ker je sedaj razdeljeno na dve poslopji, ki sta poleg tega mnogo preveč oddaljena od kolodvora.
Zato naj se tudi to vprašanje že enkrat reši.
Položaj	našega
Iz poslovnega poročila gen. tainika dr. Golie na >eji uprave-Zveze induttriicev
Zavarovanje obrtnikov se izvede?
Pri otvoritvi obrtniške razstave v Somboru je imel otvoritveni govor bivši trgovinski minister in sedanji minister za telesno vzgojo Jevrein Tomič, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi vprašanja obrtniškega zavarovanja. Dejal je, da je trg. ministrstvo že izdelalo načrt za obrtniško zavarovanje, za katero se je plasti zanimal ministrski predsednik Cvetkovič. — Nadalje je izjavil, da veruje, da se bo ta načrt z malo dobre volje uresničil. Ker obrtniki danes niso gospodarsko zadosti močni, da bi ta načrt sami izvedli, jim bo pač morala priskočiti na pomoč država.
Trgovci pa so sami zadosti močni, da izvedejo socialno zavarovanje in vendar nikakor tega ne morejo doživeti. Ali je res tako silno malo dobre volje, da se trgovcem pomaga?
Razstava slovenskega obrta odložena
Razstavni odbor naznanja, da je v smislu sklepa svoje zadnje seje zaradi napetega mednarodnega položaja prekinil začeto delo za razstavo slovenskega obrta, ki je bila določena za čas od 7. do 16. oktobra t. 1. ter preložil razstavo na poznejši in primernejši ča3. Razstavni odbor je o tem s posebnim obvestilom obvestil tudi vse prijavljene razstavljalce s prošnjo, da izdelke — v kolikor nimajo še gotovih — dokončajo in pripravijo za poznejši čas, ki bo za razstavo primeren, o čemer bodo še obveščeni. Vendar bo v proslavo lOletnice dela Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI izšel v pozni jeseni posebni zbornik s prispevki strokovnjakov o delu in položaju obrtništva v dvajsetih letih svo bodne države. Podrobnosti o tem se bodo še objavile.
Opozorilo izvoznikom
Zaradi pomanjkanja vagonov in neurejenih transportnih razmer v tujih državah bo izdajal Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v bodoče	izvozna	potrdila	le	pod
pogojem, da mu vsak izvoznik predhodno sporoči nakladalno postajo, da bi mogel to javiti gen direkciji drž. železnic, da ta dirigira na dotično postajo potrebno število vagonov. Zato naj izvozniki pravočasno, t. j. 3 do 5 dni pred nakladanjem sporoče Zavodu nakladalno postajo, ter morejo samo v tem	primeru	računati	na	potrebne	vagone.	Kdor se	po	tem
ne bi ravnal, ne	bo dobil vagonov
Ker je postala preskrba industrije s surovinami vedno težavnejša zaradi pomanjkanja deviz, je Zveza ponovno predlagala, da se zavaruje preskrba industrije s surovinami z organizacijo kompenzacijskih kupčij z deviznimi državami. V ta namen naj bi se porabil tudi gradbeni les, na kar pa finančno ministrstvo ni hotelo pristati, ker da bi bil zaradi prevelikega izvoza gradbenega lesa ogrožen tečaj dinarja. V finančnem ministrstvu pa so se sklicevali tudi na to, da izvoz našega lesa v devizne države, kakor n. pr. v Egipt, narašča tudi brez kompenzacij.
Priznati pa je treba, da se pristojna mesta trudijo, da se poveča naš izvoz. V zvezi s tem je treba omeniti, da so se vendarle uvedle izvozne premije v obliki ugodnost-nega obračunskega tečaja za devize za nekatere vrste izvoznega blaga, kakor za upognjeno pohištvo ter razne galanterijske izdelke iz lesa. Nadalje so se dovolile izvozne premije na račun transfernega konta tujega kapitala. Ta olajšava prihaja v poštev zlasti za izvoz v Levanto.
Devizni odbor pri Narodni banki je nadalje odločil, da se more za posamezne vrste blaga, ki se izvozi v neklirinške države (razen v Švico in Francijo), sprejeti v delno plačilo v »transfernih« dinarjih. Zaenkrat velja ta ugodnost za mesne, ribje, sadne, povrtnin-ske konserve.
Prvotna navodila za promiranje našega lesnega izvoza v Francijo se niso obnesla ter je nato izdal Zavod v smislu predlogov Strokovnega odbora za lesne proizvode nova navodila.
Proti naši stalni zahtevi, da se dovoli izvoznikom prosto razpolaganje s celotno izvozniško devizo, se niso mogli nikdar navesti ni-kaki načelni pomisleki. Finančno ministrstvo je nasprotovalo tej zahtevi le zato, ker bi moralo nabaviti devize za državna plačila v tujini draže. Sedaj je devizni odbor pri Narodni banki naše stališče usvojil ter predlagal finančnemu ministru, da smejo izvozniki prodati na borzah 100% deviz po borznem tečaju. Finančni minister je ta predlog sprejel z omejitvijo, da morajo zavodi še nadalje ponuditi 25% deviz Narodni banki v odkup, ki pa bo tudi te devize plačala po dnevnem borznem tečaju.
Vprašanje ustanovitve posebnega kreditnega zavoda za industrijo
se še ni premaknilo z mrtve točke, zlasti zaradi sprememb v vodstvu Narodne banke.
Glede kreditov Narodne banke izvoznikom so predlagali izvozniki, da bi dovoljevala Narodna banka za izvozne posle osebne kredite po znižani obrestni meri na podlagi zaključnic ali menic tujih kupcev. Tako bi mogli zlasti naši lesni izvozniki z manjšim obratnim kapitalom sklepati večje zaključke z daljšim dobavnim rokom. Te predloge je zveza sporo čila NB s prošnjo, da jih upošteva.
Poslovno poročilo govori nato o naši
naši delegati tudi pomisleke proti ev. nameravani monopolizaciji italijanskega lesnega uvoza. Pomirljive izjave italijanskega delegata niso mogle naših delegatov popolnoma prepričati.
Druga vprašanja
Banska uprava je uvidela upravičenost naše zahteve, da se občinske trošarine na pogonska sredstva ne dovoljujejo. Le v nekaterih izjemnih primerih je bila taka trošarina dovoljena.
Glede posebnega prispevka za narodnoobrambni sklad je Zveza dosegla, da se pobira posebni prispevek na uslužbenski davek samo na podlagi mesečno pobranega uslužbenskega davka.
Zveza je nadalje dosegla, da se banovinska trošarina na obutev ne plačuje od sandal in copat iz usnja, temveč le od obutve, ki je pretežno iz drugega materiala. Zveza je začela akcijo, da se ga-
lanterijsko usnje oprosti 3% dodatka k skupnemu davku.
Poročilo navaja nato prizadevanje Zveze, da se načrt uredbe o pospeševanju proizvodnje in izkoriščanju električne energije spremeni, da bo ustrezal zahtevam gospodarskih ljudi. Zlasti je nesprejemljiva določba načrta, da se morejo brez odškodnine razlastiti po poteku koncesijske dobe tudi že obstoječa podjetja. Takšna določba gre predaleč. Upati je, da se bo to vprašanje zadovoljivo rešilo, ker je ministrstvo za trgovino in industrijo že predlagalo, da se skliče anketa prizadetih gospodarskih korporacij.
Končno poroča poročilo še o reviziji obrtnega zakona. Prva konferenca je obravnavala to vprašanje na podlagi predlogov gospodarskih zbornic. Konferenca je razpravljala o prvih 175 paragrafih. Druga konferenca bi morala biti že konec junija v Splitu, a še dosedaj ni bila sklicana.
Nova veleblagovnica „Akra“
Prihodnji teden se odpre v Beogradu nova veleblagovnica »Akra«, ki so jo ustanovili bivši nameščenci veleblagovnice »Ta-Ta«. Novi lastniki so že popolnoma preuredili lokale, ki so jih najeli za veleblagovnico v Prestolonaslednikovi ulici št. 17.
Tako »e glasi poročilo iz Beograda, ki ga je objavil »Jug. Kurir«. To poročilo potrebuje na vsak način nekaj pripomb in dostavkov. Predvsem bi vprašali »Jugoslovanskega Kurirja«, če res natančno ve, da so lastniki nove veleblagovnice bivši nameščenci »Ta-Tc«. Znano je namreč, da so potrebni za ustanovitev veleblagovnice milijoni. Ali je res verjetno, da imajo te milijone bivši nameščenci »Ta-Te«. Nekaj čisto novega je, da bi »Ta-Ta« plačevala svoje nameščence tako dobro, da bi ji ti mogli v tako kratkem času konkurirati. Kaj pa če se pod nameščenci »Ta-Te« krije kdo drugi? Zato še enkrat pozivamo »Jugoslov. Kurirja«, da pove, če je mogoče njegova vest v resnici točna! )
Ustanovitev nove veleblagovni-
ce pa hkrati dokazuje, kako upravičena je bila zahteva trgovcev, da se sedanja uredba o veleblagovnicah spremeni, ker ne preprečuje ustanavljanja novih veleblagovnic. Nimamo sicer nič proti temu, če bi ena veleblagovnica konkurirala drugi. Toda izkušnja nas uči, da se tuji kapital, ki poseduje veleblagovnice, prav hitro med seboj dogovori, seveda na škodo konsumentov in vse domače trgovine. To se prav lahko zgodi tudi sedaj in namesto konkurence bi dobili pravo hegemonijo veleblagovnic na domačem detajlnem trgu. To pa se absolutno ne sme dopustiti, zlasti če so te veleblagovnice v tujih rokah. Zato ponavljamo staro zahtevo trgovstva, da se sedanja uredba o veleblagovnicah razveljavi, namesto njo pa izda nova uredba kakor so jo predlagale naše gospodarske zbornice. Upamo, da se bo sedaj to tudi zgodilo, ker si vendar ne moremo misliti, da bi tudi pod vlado narodnega sporazuma bili interesi tujega kapitala važnejši kakor pa so interesi domačega in nacionalnega trgovstva.
zunanji trgovinski politiki
ter zlasti o zasedanjih stalnega jugoslovansko-nemškega ter itali-jansko-jugoslovanskega odbora. Pri pogajanjih z Nemci je bilo določeno, da ostanejo naši dogovori s Češkoslovaško v veljavi tudi za protektorat. Zvišala se je naša uvozna carina za nekatere domače proizvode. Priznale so se tudi nekatere ugodnosti za nekatere naše izvozne predmete.
Pri pogajanjih z Italijo je šlo predvsem za novo določitev kontingentov. Na konferenci so izrekli
Občni zbor Trg. društva »Merkur«
Trgovstvo društvo »Merkur« v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 21. septembra 1939 ob 7. uri zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregorčičeva ul. 27, pritličje, levo, z običajnim dnevnim redom.
Poklicnim šoferjem in delodajalcem
Naprošeni objavljamo:
Ker se v zadjem času pojavljajo med delodajalci in poklicnimi šoferji nesporazumi glede delovnega časa in plačila nadurnega dela objavljamo, da je v smislu zakona o zaščiti delavcev (§ 1.) delovni čas za poklicne šoferje 8 oziroma 10 ur dnevno, in sicer le ob delavnikih. Nedelje in zapovedani prazniki so prosti dnevi, kot jih imajo drugi delavci.
Po § 6. zakona o zaščiti delavcev se lahko delovni čas podaljša, a se morajo vse nadure plačati s 50% poviškom. Nočno in nedeljsko delo pa s 100% poviškom redne plače. Eventualna dnevnica se v plačo ne računa, ker ona je dana le radi čezmernih stroškov, ki jih ima šofer izven svojega delovnega delokroga zaradi prehrane in prenočišča.
Ta zakon velja za vse šoferje, brez ozira na to, če so uslužbeni pri tovornih, avtobusnih ali luk-susnih avtomobilih ali če so plačani tedensko ali mesečno.
»Volan«
Mične vesti
»Giornale dTtalia« piše v članku »Resno delo«, da je Italija kot prva zahtevala revizijo versajske pogodbe ter da je v tem podpirala Nemčijo. V zadnjih dneh je storila Italija vse, da reši mir. Toda druge sile so delovale v nasprotnem smislu in akcija Italije ni privedla do rezultata. Zato se je Italija potegnila nazaj, da skrbi samo za naloge, katere ji nalagajo notranje nacionalne potrebe ter potrebe imperija. To Pa ne Pomeni, da bi se Italija izolirala v Evropi, ker sta njena velika vrednost in moč preveč znani, da bi se mogla popolnoma desinteresirati za nadaljnji razvoj razmer. Italija zato z velikim zanimanjem spremlja nadaljnji razvoj dogodkov. Nato članek poudarja, da je Italija usmerila vse svoje sile za obnovo in napredek države ter da je zato tudi obnovila ves domači in mednarodni železniški promet.
Italija pa je obnovila tudi ves svoj pomorski promet in italijanski parniki zopet redno vozijo po Jadranskem morju, v Ameriko m skozi Sueški prekop.
V Parizu je bila seja vojnega sveta, katere so se udeležili Cham berlain, lord Chatfield, Daladier in
Gamelin. Sklenili so, da se nudi Poljski vsa pomoč. V čem bo obstojala ta pomoč, niso povedali.
Ameriški kongres se sestane 2. oktobra, da sklepa o spremembi nevtralitetnega zakona. Kakor poročajo listi, je večina ameriškega avnega mnenja za to, da se podpirata Francija in Anglija z orož-em in vojnim materialom.
Nemška in poljska poročila z vzhodne fronte si zelo nasprotuje-Nemci poročajo, da traja njih prodiranje še nadalje in da se bližajo že Lvovu. Poročajo tudi, da so bile nekatere poljske divizije popolnoma razbite in da je nemška vojska ujela zelo veliko število Poljakov ter napravila velik vojni plen. Med drugim da so padli nemški vojski v roke tudi štirje možnar-i 21 cm kalibra. Tudi nemška poročila poročajo o hrabrem odporu poljske vojske in tudi poljskega prebivalstva.
Poljsko poročilo poroča o silnih napadih nemških letal na poljska mesta. Samo na Varšavo je bilo en dan izvršenih 40 bombnih letalskih napadov. Vendar pa poljska poročila naglašajo, da je nemško prodiranje ustavljeno.
Sovjetski radio je poročal, da so se morali Nemci pred Varšavo umakniti, ker jim je udarila v hrbet poljska vojska, ki se je umikala iz Poznjanskega. Italijanski radio pa je poročal, da je padlo v Varšavi -na tisoče nemških vojakov, ker je nemške vojake nenadoma napadlo civilno prebivalstvo.
Vse pa kaže, da je položaj na vzhodnem bojišču približno naslednji: Nemci ne bodo več napadali Varšave frontalno, temveč jo bodo skušali obkoliti. Prodiranje nemške vojske se je nekoliko ustavilo, kar priznavajo tudi Nemci. Poljaki dajejo na vsej fronti žilav odpor. Nekateri poljski oddelki so obkoljeni ter se skušajo z obupnimi boji prebiti skozi nemške čete. Najbolj trpe Poljaki zaradi premoči nemškega letalstva. Vsa poročila so soglasna v tem, da morala poljskega prebivalstva ni trpela. Povsod pomaga poljsko prebivalstvo poljski vojski z največjo požrtvovalnostjo.
Hitler je ponovno obiskal vzhodno fronto ter prišel tudi v prve vrste. Poveljniki nemških čet so mu raportirali o doseženih uspehih. Na vzhodno fronto je odpotoval tudi maršal Goring, da osebno prevzame poveljstvo nad letalskimi četami.
Angleške čete so prvič posegle v borbo. Boji pred Slegfriedovo Črto se ob Saari nadaljujejo. Francoska poročila pravijo, da napreduje francoska vojska metodično in da stalno dosega manjše uspehe. Vsi ti boji pa imajo še vedno značaj boja predstraž. Nemci so napravili več protinapadov, ki pa so bili večinoma od Francozov odbiti. Pričakuje se, da se bo v kratkem razvila med obema obrambnima črtama trdnjavska vojska v gigantskem obsegu. Nemci so začeli evakuirati nadaljnja mesta na za-padni fronti.
Poljska vlada se je obrnila na vse vlade in protestirala, ker Nemci bombardirajo nezaščitena mesta.
Vlada češko-moravskega protektorata je objavila opozorilo na vse državljane protektorata, da je vstop v katere koli tuje vojaške formacije veleizdaja, ki bo najstrože kaznovana. Zlasti opozarja vlada na težke posledice, ki bi zadele vsakogar, ki bi bil kot član tujih vojnih formacij ujet od Nemcev.
Ker je Kanada z vojno napovedjo Nemčiji postala vojskujoča se država, je prepovedala washington-ska vlada izvoz orožja in vojnega materiala tudi v Kanado.
Vojna v Evropi je hipoma likvidirala vsa nasprotja v Palestini. Sirijski nacionalisti so soglasno sklenili, da se pridružijo Franciji, palestinski Arabi pa so se izjavili za Anglijo. Popolnoma pa je tudi prenehal židovski terorizem, da je v vsej deželi nastal mir.
Siamska vlada je proglasila nevtralnost Siama v sedanji vojni.
Zastopniki nevtralnih držav Belgije, Nizozemske, Danske, Norveške, švedske, Finske in Luksemburga so se sestali v Bruslju k posebni konferenci, na kateri so razpravljali o medsebojni zamenjavi živil in surovin.
Več deset tisoč Poljakov v Ameriki se je prijavilo kot prostovoljci za poljsko legijo, ki se ustanavlja v Franciji.
Nemške podmornice so zopet potopile več angleških parnikov. A tudi Angleži so potopili nekaj nemških parnikov. Podrobnih poročil pa Angleži o pomorski vojni ne izdajajo. ,. .	.
Madžarski dopisni urad poroča, da so začele slovaške oblasti v množicah aretirati Madžare na Slovaškem. Vodja madžarske manjšine grof Eszterhazy je postavljen pod policijsko nadzorstvo.
Ameriški Rdeči križ je dovolil 50.000 dolarjev kredita za nakup šotorov, ki bodo poslani poljskemu Rdečemu križu. Za ameriško bolnico v Parizu pa je dovolil ameriški Rdeči križ 25.000 dolarjev.
Denarstvo
Minister dr. Andres o uredbi o izplačevanju vlog
Minister za trgovino dr. Andres je bil v Zagrebu ter je izjavil novinarjem o novi uredbi o izplačevanju vlog naslednje:
V tej uredbi ni nič nenavadnega. Vstop Francije in Anglije v vojno je bil tisti zunanje-politični movens, ki je zlasti vplival na vlagatelje. Dolžnost vlade je bila, da prepreči posledice te neupravičene panike, ki je nastala med vlagatelji. Na moj predlog ter na predlog finančnega ministra je izdala vlada uredbo o praznikih, da se za prvi hip dobi čas in da se onemogoči run na zavode. Tak ukrep je zelo dobro znan tudi v angleškem gospodarskem življenju (Holydays).
8. t. m. je nastopil režim uredbe o izplačevanju vlog. Pri izdaji te uredbe sem bil mnenja, da je najboljša rešitev tako imenovani sistem klasifikacije vlog proti kriteriju odpovedi.
Ta sistem je izveden po strogem načelu enakopravnosti za vse denarne zavode, kar je zlasti zahteval fin. minister. S tem ukrepom se je ostalo v okviru normalnih razmer, ker obstoje vloge proti odpovedi tudi v najbolj' normalnem času. Gospodarsko življenje se bo odvijalo po 8. t. m. v mejah normalnega stanja, kakor se to vidi iz čl. 3., 4. in 5. uredbe. Ta normalizacija gospodarskega življenja je v zvezi oziroma pogojena z ohranitvijo likvidnosti denarnih zavodov. Ta ohranitev pa je nemogoča brez dajanja novih kreditov, ali kakor se to reče strokovno, brez uspešne intervencije Narodne banke. S tem je seveda v najožji zvezi tudi vprašanje širokogrudnega proučevanja reeskom-ptnega materiala v vsakem konkretnem primeru.
Vsa ta vprašanja so temeljito proučili poklicani činitelji in nato bili izdani ukrepi, s katerimi je bilo zajamčeno redno funkcioniranje naših denarnih zavodov. Da se je to tudi doseglo, o tem sem se v Zagrebu mogel z zadovoljstvom prepričati.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. septembra navaja naslednje spremembe (vse številke v milijonih din):
Skupna vsota kovinske podloge se je zvišala za 61,8 na 1.985,3. Pomnožilo se je samo zlato v blagajnah.
Devize izven podloge so narasle za 1,0 na 509,6.
Vsota kovancev se je zvišala za
‘21,9 na 318,8.
Skupno so se posojila zvišala za 124,0 na 2.256,0 (prejšnji teden pa so se posojila povečala za 297,1). Menična posojila so se zvišala za
136.6 na 2,048,2, lombardna so pa padla za 12,6 na 207,7.
Razna aktiva so se povečala za 247,2.
Obtok bankovcev se je zvišal za
500.7 na 8.486,5.
Obveze na pokaz pa so padle za 31,4 na 1.318,2.
Razna pasiva so se zmanjšala za 21,2 na 277,0.
Skupno kritje se je znižalo na 26,01, samo zlato pa na 25,87%>.
Obrestna mera je ostala nespremenjena.
♦
NoVa uredba o izplačevanju hranilnih vlog je znatno pomirila vlagatelje in naval vlagateljev je bil po uveljavljenju nove uredbe primeroma zelo majhen. Pričakovati pa je, da se bo še bolj zmanjšal, ker morejo tucU denarni zavodi ustreči v okviru nove uredbe vsem zahtevam vlagateljev. Hrvatski listi naglašajo, da je nova uredba zasluga hrvatskih ministrov.
Tečaji državnih papirjev še nadalje nazadujejo ter so bili 12. septembra na beograjski borzi zabeleženi naslednji tečaji: vojna škoda 443, begluške obveznice 82, dalmatinske agrarne 78’50, 4% agrarne
58'50, 7% Blair 9075, 8% Blair 95'75, Seligman 95-50.
Priv. agrarna banka ne bo več pod kontrolo finančnega ministra, temveč pride pod kontrolo kmetijskega ministra.
V Gornji Šleziji so uvedli Nemci |
Zadnji »Internationaler Holz-markt« objavlja z dne 1. septembra datirani članek o položaju na evropskem trgu pred novim gospodarskim letom. Njegova izvajanja morda niso v vsem pravilna, zlasti kar se tiče ruskega lesa. Vendar mislimo, da bo v informacijo našim bralcem njegov članek dobro služil in zato ga tudi objavljamo:
Politika in gospodarstvo imata od nekdaj medsebojen vpliv, v sedanjem času pa se sploh ne moreta ločiti. Razvoj v letošnjem letu to jasno izpričuje.
Letošnje gospodarsko leto se je začelo tako po količinah ko po cenah tako slabo kakor redkokdaj. K novemu letu niso mogle zaznamovati nordijske države skoraj nikakih bližnjih kupčij, kontinentalnim lesnim izvoznim državam tudi ni šlo bolje, lesne cene pa so bile na nivoju, ki se je od najnižje nižine za časa svetovne gospodarske krize kaj malo razlikoval. Vse to je bila prav gotovo posledica takratne politične situacije.
Prav tako pa je politični razvoj omogočil, da se je depresija v najkrajšem času spremenila v konjunkturo.
Oboroževanje požre velike lesne količine
Odločilni za spremembo lesne depresije v konjunkturo so bili veliki oborožitveni programi za-padnoevropskih sil.
Predvsem so oddala angleška oblastva za številne naprave barak, zračnih zaščit in podobno velike dobave lesni trgovini. Te dobave so v kratkem času izpraznile zaloge ter zahtevale velike nove nabave v evropskih lesnih izvoznih državah.
Značilno za velikost zalog je, da n. pr. izkaz pristaniške uprave v Londonu navaja za 31. julija, da je bilo v skladiščih samo 13.677 standardov desk proti 16.662 standardom pred enim letom. Količina surovih desk je padla celo od 13.215 na 7.749 standardov. Že te številke dokazujejo, kako zelo so zaloge padle.
Na drugi strani pa so cene v obratnem razmerju narasle. Za posamezne sortimente je znašalo zvišanje 20 do 25 odstotkov, za nekatere celo več.
Tudi v Franciji je povečano oboroževanje zahtevalo zelo znatne lesne količine, da je domača proizvodnja, ki je v prejšnjih letih pritiskala na tuje trge, polno zaposlena in da se je moralo dostikrat poseči še po dragem nordijskem lesu.
ETE C kvote za 1939.
Etec se je novi izvozni situaciji prilagodila, ko je na svoji seji z dne 2. avgusta zvišala letošnje izvozne kvote rezanega iglastega lesa za 10%, da jih je torej zvišala skupno za 290.320 standardov. Te kvote so bile določene za posamezne v Eteci organizirane države takole:
prvotne zvišane kvote v tisoč standardih
Švedska	656	721,6
Finska	804	884,4
Rusija	760	836
Poljska	250,4	275,44
Latiška	101.6	111,76
Jugoslavija	134,4	147,84
Romunija	196,8	216,48
skupno	2,903,2	3,193,52
To zvišanje lesnih izvoznih kvot bo imelo, o čemer izkušeni lesni strokovnjaki pač ne dvomijo, komaj še praktičen vpliv na evrop-
nemško valuto, vendar pa poljski | zlot velja še nadalje.
Švicarska vlada je odklonila zahtevo nekaterih krogov, da bi Švica proglasila moratorij zaradi mobilizacije.
I Francoska vlada je sklenila, da
ski izvoz iglavcev tako pozno v sezoni, ker so dispozicije za okrogli les že dane, kakor tudi zmanjšanje kvot v septembru 1938 ni moglo vplivati na položaj.
Menda je pravilna sodba, da je bil vzrok v znižanju ta, ker so za časa zasedanja ETECa v Stockholmu vse udeležene države svoje kvote že večinoma prodale ter se izvozniki ne bi mogli pripraviti do tega, da jih ne bi prodali naprej. Konec leta bi potem izkazal, da so bili izvozi znatno višji, kakor pa so dovoljevale kvote. Zato so v avgustu dovoljene izvozne količine prilagodili dejanskim izvozom, kakor se je to zgodilo pred enim letom navzdol. Razen Rusije se pač ne bi niti ena država držala svojega kontingenta.
Ruski les
Če so že pretekli meseci dokazali, kako zelo vpliva politika na razvoj evropskega lesnega trga, potem tudi ne more biti dvoma, da ne bodo velikanski politični dogodki najnovejše dobe ostali
Oddelek za proučevanje gospodarskih vprašanj pri Narodni banki podaja v svojem zadnjem poročilu naslednji splošni pregled o stanju našega gospodarstva v I. polletju 1939.
Za razliko od spomladanskih mesecev v tem letu, ko je vojna psihoza v veliki meri pritiskala na gibanje poslov, je v začetku leta pa tja do julija kazalo svetovno gospodarstvo precejšnjo aktivnost, ki pa je bila skoraj popolnoma odvisna od zaostrenosti političnih odnošajev na svetu. Da je res tako, se vidi tudi po tem, da sedaj v hitro povzročenem gola rskem poletu v nasprotju s prejšnjimi leti, ne sodelujejo Združene države Sev. Amerike. V tej državi se je gospodarski razvoj zadržal v glavnem na stanju prejšnjega leta, ko je bil zabeležen nagel dvig, po nekaterih znakih pa se more reči celo, da je nekaj popustil. Neenaki razvoj v glavnih industrijskih državah Evrope na eni ter v Združenih državah Sev. Amerike na drugi strani, je treba še vedno pripisati večjemu oboroževanju, ki samo v omenjeni čezoceanski državi nima prvenstvenega in izjemnega pomena.
Glavna gibala za novi polet s.o izdatki za oboroževanje, ki so v posameznih državah tako visoki, da je bila z njih pomočjo ponekod postavljena v službo vojnih ciljev vsa gospodarska aktivnost. Kot posledica tega se je v teh državah opazila rahla hosa industrijskih papirjev, ki pa vendar ni v pravem razmerju z razmahom in veličino industrijske proizvodnje, v kateri še vedno noče sodelovati znaten del razpoložljivega zasebnega kapitala.
Kar se pa tiče našega gospodarstva, treba reči, da njegov razvoj ni bil pod vplivom činite-ljev izjemne važnosti, ki bi mogli ustvariti nov konjunkturni polet. Nasprotno je politična napetost v Evropi vplivala v precejšnji meri, da je še nadalje trajal počasnejši tempo razvoja poslov, kakor je bil konstatiran za I. tromesečje v tem letu. Ne samo, da se je nadaljevalo padanje obsega količine naše zunanje trgovine (—8*2 odstotka v letu 1939. proti —5'1
se potegne iz prometa ves srebrni denar, ki se nadomesti z bankovci.
Ameriško finančno ministrstvo je izdalo sporočilo, da ostane trojni valutni sporazum med U. S. A., Francijo in Anglijo še nadalje v veljavi.
brez vpliva na lesni trg. Vplivi velikonemškega konsumnega ozemlja na lesno gospodarske dogodke v srednji in vzhodni Evropi bodo v lesno gospodarskem letu 1939./40. odločilnejši, kakor je bilo to v zadnjem letu.
Že z vključitvijo Avstrije v Nemčijo se je lesni izvozni položaj v osrednji Evropi močno spremenil, skoraj enako pomemben je bil razpad Češkoslovaške, ne le zaradi ustanovitve Češko-moravskega protektorata in samostojne Slovaške, temveč tudi zato, ker je postala Madžarska s pridobitvijo Podkarpatske Rusije ža mnoge lesne vrste avtarkična.
Šele pred nekaj dnevi sklenjena gospodarska pogodba med Rusijo in Nemčijo oz. sklenjeni nenapadalni pakt bosta gotovo položaj še bolj spremenila. Predvsem bo ruski les v večji meri prišel na nemški trg. Ne bo napačen niti zaključek, da se bo začel v začetku tega leta sklenjeni lesni dogovor med Italijo in sovjetsko Rusijo v resnici izvajati.
odstotka v letu 1938.), a posebno izvoza (—10'9 odstotka v 1. 1939. proti letu 1938.), temveč so nazadovale tudi cene ter izkazuje splošni indeks padec 3% proti letu 1938. namesto povečanja v višini 10'9°/o v letu 1938. proti letu 1937. Čeprav se indeks topilniške proizvodnje v pomanjkanju indeksa celotne industrijske proizvodnje ne more vzeti kot merilo celotne naše proizvajalne delavnosti, vendar se v 1. polletju 1939. njegovo gibanje slučajno krije z razvojem naše celotne industrijske proizvodnje. Izkazujoč v letu 1939. porast v primeri z 1. 1938. v višini 20'l°/o proti porastu v višini 36'6% 1. 1938. (proti 1. 1937.), kaže ta indeks verno počasnejši tempo aktivnosti ne samo v tej panogi, temveč tudi v celotni naši industriji.
Posebno potrdilo za takšno presojo stanja naših gospodarskih poslov ni samo v zmanjšanju investicijske delavnosti (vseskozi zmanjšani uvoz investicijskih dobrin), temveč tudi v znatni likvidnosti denarnega trga. Ravno v času, ko se po izrednem odlivu v I. tromesečju začenja beležiti delno vračanje dvignjenih vlog v naše depozitne ustanove, postaja likvidnost naenkrat močnejša, kakor pa bi se moglo pričakovati z ozirom na poslovno sezono in višino razpoložljivih denarnih sredstev. To se opaža tudi po povečanem povpraševanju po državnih blagajniških zapisih ko tudi pri razvoju zasebne obrestne mere, ki se po skoku v marcu vrača na ravan v mesecu januarju. Neposredni razlog ponehanja napetosti na denarnem trgu je vsekakor vzdržnost tudi od notorno kratkoročnih naložb ne samo pri posameznikih, temveč tudi pri kreditnih ustanovah.
■t	barva, plesira ta
7p	v	uran	kemiin° 8na,‘
LG	1	LSI	Ul(III	obleke klobuke
Itd. Skrobl io svetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ul. 8 Teletoo St. 22-72.
Zunanja trgovina
Trgovinska pogajanja med Francijo in Italijo se začno ta teden.
Romunsko nafto, ki jo bo Nemčija še nadalje dobivala od Romunije, bo Nemčija plačevala z vojnim materialom bivše češkoslovaške.
Turška vlada je prepovedala vsak izvoz mineralnih olj ter vsakega tekočega goriva.
Na romunskem trgu surovin so začele rasti cene. Zlasti so se dvignile cene premogu. Znatno pa so se podražili tudi petrolej, drva in volna. Cene za živila pa so ostale še neizpremenjene.
V Bukarešti je bil podpisan dogovor, po katerem bo nabavila Nemčija v Romuniji 300.000 ton pšenice. To pšenico je kupila Nemčija pri zadružnem zavodu. Poleg tega namerava Nemčija kupiti še pri zasebnikih 100.000 ton pšenice.
Romunija je lani uvozila cigaretnega papirja za 71 milijonov lejev. Od vsega papirja je uvozila 50% iz Nemčije, 40% z Jugoslavije, ostalih 10% pa iz Italje in češko-Moravske.
Potrošnja tobaka v Italiji je V stalnem dvigu, V letu 1938./39. se je dvignila za 252 milijonov stotov na skupno 4.027 stotov.
Proizvodnja tobaka v Bolgarski stalno raste. Leta 1937. je proizve-la Bolgarska 22.098 ton za 1.610 milijonov levov, 1. 1938. pa 38.518 ton v vrednosti 2.364 milijonov levov. Največ tobaka je izvozila Bolgarska v Nemčijo, ki je kupila 1. 1937. 10.979 ton za 817 milijonov levov, 1. 1938. pa že 21.832 ton za ceno 1.362 milijonov levov.
Madžarska bo še nadalje redno dobavljala Nemčiji in Italiji pšenico.
Madžarska bo dobavljala Nemčiji
vsak teden po 8000 gnjati.
Madžarske državne železnice so zvišale železniško tarifo za blago vseh vrst. Baje je zvišanje tarife le začasno.
Od 11. septembra dalje se bo v Nemčiji izdelovala samo ena vrsta klobas, tako imenovana »enotna klobasa« (Einheitswurst).
Francija je lani izvozila 1,029.000 hektolitrov vina proti 860.000 hi v letu 1937. V prvih petih letošnjih, mesecih pa je znašal izvoz vina samo 420.000 hi proti 462.000 hi lani. Glavni kupci francoskega vina so bile Švica, Belgija, Anglija in Nem-čija.
Letošnja francoska žetev pšenice se ceni na 98 milijonov stotov. Proizvajalci bodo dobili za pšenico nad 13 milijard frankov.
Letošnja žetev žitaric v Evropi bo v primeri z lani manjša za okoli 6 milijonov ton. Nemška žetev bo dala za en milijon ton manj ko lani.
Ameriška trgovina je prišla zaradi vojne v zelo težaven položaj. Združene države Severne Amerike so namreč izvažale polovico svojega izvoza v države, ki so sedaj v hoj u. Velik del ameriške industrije bi zašel v zelo težaven položaj, če ne bi mogel več izvažati svojih izdelkov v Francijo in Veliko Britanijo.
Mariborska carinarnica
je imela v preteklem mesecu avgustu 8,501.833 dinarjev dohodkov, in sicer 8,437.868 dinarjev pri uvozu in le 63.965 dinarjev pri izvozu. — Depozitov je bilo 685.944 dinarjev.
Tekstilne tovarne v Romuniji bodo morale ustaviti obrate
Romunska Vlada je izdala celo vrsto prepovedi o prodaji blaga ter poleg tega dala pod vojaško kontrolo nekatera skladišča blaga, kar pomeni, da je bilo to blago deloma konfiscirano za vojaške potrebe. Tako pridejo pod kontrolo vse zaloge belega bombažnega prediva, kaki-materiala, flanelske srajce v teži 300 gramov, bel sukanec in kaki-sukanec, volna, volnene srajce v teži nad 150 gramov, športni in vojaški čevlji, opanke, škornji vseh vrst razen iz ševroa in laka. V količini do 80°/o so zaplenjene vse zaloge nepredelane merino-volne, vsa barvana in nebarvana volnena prediva, predelana in nepredelana ovčja krzna. Ti predmeti se smejo prodajati le v primeru, da se je določeni odstotek teh predmetov odstopil vojski. Zaradi teh ukrepov je zlasti zadeta romunska tekstilni industrija, ker so bile njene surovine zasežene skoraj v celoti. Cela vrsta romunskih tekstilnih tovarn je zato ustavila obratovanje.
Evropski lesni trg
tik pred novim gospodarskim letom
Naše gospoda v I. polletju
Predmeti, ki jih smatra Anglija kot vojno kontrabando
Britanska vlada je izdala na-redbo, na podlagi katere se bodo smatrali za ves čas vojne z Nemčijo v seznamu I. našteti predmeti kot dokazana vojna kontrabanda, dočim se bodo predmeti, našteti v seznamu II. smatrali le kot pogojna vojna kontrabanda.
I.
Kot vojna kontrabanda se smatra blago, katero ne smejo nevtralne države dobavljati vojskujoči se državi, ne da bi tvegali, da bo to druga vojskujoča se država zaplenila.
Absolutna kontrabanda: a) Vse vrste orožja, municije, eksplozivnih sredstev, kemikalije in orodje, ki se more uporabiti v kemični vojni, ko tudi stroji za njih proizvodnjo ali popravilo, njih sestavni deli, predmeti potrebni ali pripravni za njih uporabo, material ali sestavine, ki se uporabljajo pri njih proizvodnji, potrebni ali primerni predmeti za proizvajanje ali uporabljanje dotičnega materiala ali sestavin.
h) Vse vrste goriv, vse orodje ali sredstva za prenos po suhem, vodi ali zraku ter stroji za njih proizvodnjo ali popravilo, njih sestavni deii, stroji, aparati ali živali, ki so potrebne ali primerne za njih uporabo, material in sestavine, ki so potrebne ali po-rabne pri njih proizvodnji, predmeti, ki so potrebni ali primerni za njih proizvodnjo ali uporabo.
c) Vsa sredstva za poročanje, orodje, aparati, oprema, geografske karte, slike, papirji in drugi predmeti, ki so potrebni ali primerni za opravljanje neprijatelj-skih operacij, predmeti, ki so potrebni ali primerni za njih proizvajanje ali uporabljanje.
č) kovinski denar, zlate in srebrne palice, bankovci, izkazi dolgov, vsaka kovina, material, kalupi za delanje kovanega denarja, plošče, stroji ali drugi predmeti, ki so pripravni ali potrebni za njih proizvajanje.
II.
Pogojna kontrabanda: Vse vrste živil in krme, obleke in material, ki se uporablja za njih proizvajanje.
Sporazum in industrija
Po načrtu treba začeti delati za dvig
blagostania
Centralizacija izvoza hra-stovine na Slovaškem
Slovaške firme, ki izdelujejo hrastove železniške prage so organizirane v Zvezi za izdelavo in prodajo pragov, ki šteje 76 firm, 5 tvrdk pa je ostalo izven zveze Sedaj se skuša vsa trgovina in proizvodnja pragov centralizirati, da bi mogla Slovaška bolj kompaktno nastopati na tujih trgih. V sezoni 1938/39 je dobavila zveza slovaškim železnicam 1,252.570 pragov in 8500 kubičnih metrov lesa. Nemškim železnicam je dobavila 200.000 pragov in 75.000 kubičnih metrov lesa. Sedaj se pogaja zveza za dobavo 100.000 pragov egiptskim železnicam ter bi dobila Slovaška narodna banka za te prage za 4,4 milijona Ks deviz. V najkrajšem času bo dobavila zveza železnicam v protektoratu pragov za 28,8 milijona Ks. Nemškim državnim železnicam pa bo dobavila še pol milijona pragov za 26 milijonov Ks in drugega lesa za 5 milijonov Ks.
V zadnji številki ^Metalurgije« čitamo naslednji uvodnik glavnega urednika Zvonimirja Martin-koviča:
»S sporazumom med kr. vlado in Hrvatsko seljaško stranko je odstavljen z dnevnega reda največji problem naše notranje politike: hrvatsko vprašanje.
Z ustvaritvijo novega stanja v Jugoslaviji, v katerem je verjetno banovina Hrvatska samo prva etapa, naj vendar enkrat preneha doba čiste politike pri vodstvu državnih poslov. Od zedinjenja pa do danes je bilo na vrhovih državne uprave preveč politiziranja in partizanstva, ki je neusmiljeno vrglo v ozadje tudi najvažnejša gospodarstva vprašanja.
O gospodarstvu, zlasti pa o industriji se je vodil račun ne na podlagi določenih načel in norm, temveč po naključju in po trenutnem razpoloženju ali nerazpolo-ženju. Sploh so industrijsko-go-spodarska vprašanja redko našla razumevanje pri poklicnih politikih.
Na resolucije, spomenice in predstavke resnih industrijskih in drugih gospodarskih organizacij (katerih zastopnike v drugih državah Vlade vabijo na posvetovanja in katerih mnenje se povsod na svetu visoko ceni), se je pri nas le redko kdo od odgovornih oziral — ker so bili vsi zavzeti s čisto političnimi posli. Zelje in zahteve industrije, ponavljane iz leta v leto, so ostale mrtve črke na papirju. Resolucije so se kopičile, za njih izvršbo pa ni nihče nič storil z izgovorom na večno potrebo laviranja, na razne politične ozire in temu podobno.
Z eno besedo: v desetletju se je posrečilo znižati vpliv industrije in gospodarstva sploh na upravo države na smešen minimum. Zavestno se je šlo preko tega, da so nosilci države gospodarski či-nitelji, ne pa vaški advokati ali lekarnarji, ki so po naključju razmer postali personifikacija državne oblasti.
Ne prehajajoč v politična razpravljanja o doseženem sporazumu, toda stoječ vedno na stališču, da je nepretrgano delo na vsem ozemlju kraljevine prvi pogoj za delo in procvitanje celotne naše industrije, pozdravljamo aktivno udeležbo hrvatskih zastopnikov v skupnem delu za ureditev Jugoslavije in želimo, da s svojim sodelovanjem v polnem obsegu pripomorejo, da se čimprej rešijo vsa najbolj aktualna gospodarska vprašanja.
Edinstvo trgovinskega ozemlja zanteva v vsakem primeru polno
sodelovanje in dovršeno koordinacijo, ker smo vsi skupaj i Srbi i Hrvati i Slovenci še mnogo premajhni in preslabotni, da bi smeli iti narazen. Edinstvo trgovinskega območja ne daje nikomur od nas samo pravice svobodne trgovine na vsem državnem ozemlju, temveč nalaga nam vsem tudi dolžnost, da kot dobri gospodarji sporazumno in dogovorno delamo za povečanje našega narodnega blagostanja.
S samo posameznimi akcijami pa se ne doseže mnogo, pa naj bi se še tako poveličevale po časopisju.
Edina prava pot je pot načrtnega dela v gospodarstvu, zlasti pa v industriji. S tega mesta že štiri leta dokazujemo potrebo gospo-
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka din T75—2, kisle smetane 10—12, 1 kg surovega masla 24—28, čajnega masla 30—36, masla 24, bohinjskega sira 24—28, trapistov-skega 16—28, pol ementalskega 30, sirčka 6, eno jajce 1.
Kruh: 1 kg belega kruha din 4'25, polbelega 3-85, rženega 3'85, črne-darskega načrta in vseh drugih I ga 3‘60, žemlja mala 0'50, bela
ukrepov, ki jih treba v zvezi s |~rViCa o7,2’	\
,	.	52 dkg 2, 104 dkg 4, ržena 52dkg 2,
tem storiti. Danes oproščamo vsem 104dkg ^ črna 56 dkg 2, 112 dkg 4!
in ne obtožujemo nikogar, ker to Sadje: 1 kg jabolk 1’50—3, hrušk
dosedaj ni bilo storjeno, ker je 1‘50—3, breskev 4—6, luščenih ore-
bila naša država v fazi notranje- oOV, n32,	češpelj
„„ „,...v	1 .	3	8—10, suhih hrušk 7, 1 limona 1.
ga političnega kipenja.	špecerijsko blago: 1 kg kave Por-
Sedaj pa, ko imamo utemelje- toriko din 84, Santos 56, Rio 52, 110 upanje, da bodo vsi ljudje in pražene kave 64—98, čaja 90—130, vse stvari prišle na pravo mesto, kristal belega sladkorja 14, slad-,.	-	j ’ korja v kockah 15-50, v prahu 16,
apeliramo na vse nase gospodar- medu 18_20> kavne primesi 19,
ske in politične činitelje, da po- riža 5’50—12, 1 liter namiznega vedejo Jugoslavijo po {iačrtu h olja 14, olivnega 17—31, bučnega 12,
gospodarskemu preporodu.	3 4’ soli 2 75, P°Pra 40
6	'	.	.	J	T ,	.	do 44, paprike 20, sladke paprike 36,
Gospodarsko močna Jugoslavi- testenin 7—15, mila 9—12, kvasa ja je najboljše jamstvo, da bodo 32—36, marmelade 10—24. v njej zadovoljni i Srbi i Hrvati Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 . 01	•	1	•	1	1	a.,	din 3—325, st. 0 3—325, st. 2 2-80
1 Slovenci, da 30 bodo ljubili, da . „ gt . 2’60—2 an št. s 2 sn_9-7n
bodo na njo ponosni in da jo bodo, če treba, branili tudi z orožjem.«
Resnica o sladkorju
Nekateri so govorili, da je pri nas zmanjkalo sladkorja, ker da so ga trgovci zadrževali. Te trditve niso samo čisto neresnične, temveč tudi smešne.
Notorično je vendar, da je v vsej državi zmanjkalo sladkorja in d ase je zato moral dovoliti uvoz tujega sladkorja. Nato je nastala zmešnjava z znižano državno trošarino. Trgovci so bili v nevarnosti, da bodo oni morali plačati razliko med staro in novo trošarino. 2e zato niso imeli trgovci prav nobenega interesa, da bi kopičili sladkor.
Sicer pa sladkorja niti ni bilo. Ves prejšnji teden ni bilo sladkorja v Ljubljani. Ko sta v ponedeljek prišla dva vagona, sta bila na mah razdeljena. Niti pri najboljši volji niso mogli trgovci dajati sladkorja. Takšna je resnica.
V zadnjih dneh, kakor čujemo, se je položaj zboljšal in novi sladkor je začel prihajati, da je s tem tudi sladkorne stiske najbrže konec. Vsa ta stiska pa ni nastala tudi po krivdi drž. sladkornih tovarn.
Doma in po svetu
do 3, št. 4 2'60—2 80, št. 5 2-50—2'70, št. 6 2'30—2'50, ržene enotne moke 2-75—3, pšeničnega zdroba 3'75, koruznega 2'25, pšeničnih otrobov 1'75, koruzne moke 2, ajdove 4 do 4'50, kaše 4'50, ješprenja 4—4-50,
za njeno gospodarsko obnovo, ker I ovsenega riža 7. poznajo hrvatski narod kot dela- žito: 1 q pšenice din 200, rzi 200, ven in zelo soliden narod.	ječmena	190, ovsa 195, prosa 250,
»Hrvatski dnevnik« z zadovolj- koruze 170, fižola 250—400, graha stvom konstatira, da so bili po 900, leče 800—1200. zadnji amnestiji zadnji hrvatski Kunvo; 100 kg trdih drv žaga-politični kaznenci izpuščeni.	|	nih	24,	l	m3 mehkih drv 70, 100 kg
Ministrski svet je izdal uredbo,
na morajo vsi, ki so prodali pšenico Prizadu, v celoti izvršiti naročilo. Prizad more dobavne roke podaljšati za največ 12 tednov. Oni, ki ne bi izročili Prizadu pre-
mehkih drv žaganih 22.
Krma: lq sladkega sena din 65, polsladkega 60, kislega 55, slame 35—40, prešana stane 5 dn več.
Zelenjava in gobe: 1 kg endivije din 2—3, 1 glava endivije 0'50, 1 kg
Štev. 12355/39.
Nabava
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 3. oktobra 1939 ne posredno pismeno pogodbo za dobavo kablov: 680 m oklopnega te lefonskega 3X1 mm’ za polaganje v jami, 100 m NK 1X500 mm’, 100 NGKC 3X2'5 mm’ in 50 m NGKC 6X2'5 mm!. Ostali pogoji pri rudniku.
Državni rudnik v Velenju 9. septembra 1939.
A. Šarabon
LJUBLJANA
m
0voz koloBijalno robe
Veletrgovina s Špecerijo
Velepražarna za kavo
Mlini za d I Jave
Slavna zaloga rudninskih vodd
Brzojavni naslov:
Šarabon Ljubljana
Telefon St. 26-66 Ustanovljeno leta 1888
Minister dr. Lazar Markovič je
dal po svojem obisku pri Aci Stanojeviču v Knjaževcu daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejal: Sedanja vlada ima nalogo, da izvede sporazum in da vrne narodu politične svoboščine. Nadalje je izjavil, da bo dala vlada v najkrajšem času nov volivni zakon s tajnim glasovanjem z volivnimi okraji in okrožji Prepričan je, da bo radikalna stranka sporazum odobrila. Sporazum bo prišel tudi v novo ustavo in takrat bo njegovo besedilo definitivno redigirano. Na koncu je izjavil, da je politika vlade da ostane do skrajne meje nevtralna, skrajna meja pa je, ce bi nas kdo napadel.
Dr. Košutič je govoril na shodu HSS v Zagrebu zadnjo nedeljo tucu o naši nevtralnosti ter med drugim dejal: Kakor je že dejal nas predsednik, hoče ostati hrvatski narod nevtralen in ohraniti mir. vsa Jugoslavija bo to stalisce branila Ves naš vpliv v državi bomo upo-rabili v to, da ostane Jugoslavija nevtralna, kar je tudi že uradno proglašeno kot volja vlade. Potrebno pa je, da nimamo zaprtih oči in gluhih ušes. Ce vidiš — je dejal naš predsednik — da sosedova hiša gori, potem moraš vsaj iti na dvorišče, da se tudi tebi ne bi zgodilo isto in da ne pride ogenj k tebi. Zato so bili poklicani v vojsko tudi naši ljudje, da bomo pripravljeni, da nas nihče ne bo mogel iznenaditi.
Ban dr. šubašič je dovolil, da more začeti »Hrvatski junak« delovati. Hrvatska mladinska organizacija »Junak« je bila pod prejšnjim režimom razpuščena. V vodstvu nove mladinske organizacije so Milutin Majer, Milan Prauns-perger, dr. Protulipac in Branko Reš.	„	.
»Hrvatski dnevnik« poroča, da se angleški finančniki zelo zanimajo za novo banovino Hrvatsko in da bodo tudi radi dali kapital
dane pšenice v dogovorjenih rokih zgodnjega zelja 2, kislega 4, ohrov-oz. v roku, podaljšanem od Priza- ta 2, karfijole 5, 1 koleraba 0-25 da, se kaznujejo z globo od 10.000 do 0'50, 1 kg kolerabe 2, 1 krožnik do 500.000 dn. Ce se globa ne bi špinače 1'25, 1 kg špinače 6, para-mogla plačati, se spremeni v za- dižnikov 2, kumar 2, kumaric za porno kazen.	vkisovanje 5, graha v stročju 3,
Ministrski svet v Beogradu je iz- fižola v stročju 3, 1 krožnik fižo-dal uredbo o omejitvi porabe ben- la 2, 1 kg čebule 3, česna 8, krom-cina za luksuzne avtomobile.	pirja 1-50.
Vsi jugoslovanski državljani, ki potujejo v Nemčijo, morajo imeti nemški vizum.	Skok cen za pšenico v tujini
Društvo »Dalmatinski skup« v	^
Zagrebu sip je prostovoljno raz-	Vojna v Evropi je	povzročila
pustilo, ker so sedaj po ustanovitvi nenavadno močan skok cene pše-n|noJv^č.HrVatSke r€gi0nalna ime" I nici. Kakšne so dejanske cene da-
V novi tovarni aluminijevega I nes v Evropi, se niti ne ve, ker oksida v Lozovcu, ki je bila letos niti na liverpoolski niti na rotter dovršena, se je proizvelo že okoli damski borzi pšenica več ne 110-100 vagonov najbolj čistega alumi- ,-	n j-	•	i-
nijevega oksida, ki je bil nato zrira- Zaradi vojne, ki se ne vodi
elektrolizo predelan v kovinski alu- le na suhem, temveč tudi na mor-
minij. Tovarna pa misli svojo pro- ju, so danes cene dvakrat večje
izvodnjo še znatno povečati.	kakor so bile v juliju. Zanimivo
Levantinski velesejem v Banju	cene	pšenici	dvignile
se bo vendarle odDrl, čeprav ne-	aa so se teue P“	, uvignue
koliko kasneje ko druga leta.	tudi na ameriških borzah. Cikaska
Belgijska vlada bo začela odpu- borza je zabeležila tečaj, ki pome-ščati tuje delavce. Skupno bo mo- nj Q evr0pski pariteti ceno 108 ralo zapustiti Belgijo 30.000 delav- 1	F	'	,	rp	.	.
cev. Na njih mesto pridejo brez- d° dtn za 100 kg. lo je pri-poselni belgijski delavci. _ bližno dvakrat večja cena, kakor Sovjetski dopisni urad javlja, da	je bila naša izvozna pariteta v zaje čisto izmišljena vest, da bi bil	av„usta
Litvinov aretiran in ustreljen. I	b
Italijanska ladja »Rex« je od plula iz Neaplja v Ameriko. Na krovu so večinoma ameriški potniki, ki se vračajo v domovino.
Nemška ladja »Bismarck« je naletela na nemško mino in se potopila.	.
V španskih pristaniščih je 64 nem-
Radio Ljubljana
ških ladij, ki so se zatekle v špan-
Cetrtek, 14. sept. 12.00: Naši pevci pojo (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi
ske luke nred angleškimi ladjami. — 18.00: Operni trio (gg. Sl. Marin, 300 ameriških in kanadskih pilo- L. Comelli, I. Krmpotič) — 18.40: tov se je prijavilo za službo v de- Slovenščina za Slovence (dr. Ko-mokratskih zračnih vojskah.	larič) — 19.00: Napovedi, poročila
Nemška vlada je s posebno na- — 19.30: Deset minut zabave redbo ublažila določila o oskrbo- 19.40: Savez Sokola kralj. Jugosla-vanju prebivalstva z obutvijo in vije — 20.00:	Šramel kvartet
predivi. Objavljen je bil seznam »Murnček« — 20.45: predmetov iz teh vrst, ki se morejo simfonični koncert — 22.00: n apo-prodajati brez kart.	vedi, poredila — 22.15: Koncert ra-
Švedska vlada je prepovedala dijskega orkestra.	„
brez posebnega dovoljenja izvoz	Petek,	15. sept• H-00: Nase Pesnn
cele vrste predmetov. Zlasti je (plosce) 12.4j. 1p°rocila	v ’
prepovedan izvoz rud, časopisnega I Napovedi 13^20. Radijski papirja, železa, železnih tračnic in ster 14.00. Nanovedi
jeklenih plošč.
Tržna poročila
Tržne cene v Celju
dne 1. septembra 1939.
ženska ura — 18.20: Waldteuflovi valčki (plošče) — 19.00: Napovedi, poročila — 19-30: Kotiček SPD: Slovenski planinci v bolgarskih planinah — 19.40: Sveta gora in na njej samostan Hilendar — 20.00. Koncert moškega zbora »Sloge«. Uvodna beseda o Petru Jerebu (Ivo ua.c *.  ------------- , Peruzzi) — 20.45: Koncert radij-
Goveje meso:	1 kg volovskega skega orkestra —	22.00:	Napov	-
mesa din 8-12, kravjega 8-10, poročila - 22.30: Angleške plošče, vampov 6, pljuč	5, jeter	10—12,
ledvic 12, loja 6.	.	19878/39
Teletina: 1 kg telečjega	mesa I.	stev-	H'4	1	'
din 8—10, n. 7—9.	Nabava
slanine 16, suhe	slanine	18—20,	suje	na	dan	3. oktobra 193J ne
masti 18, šunke 20—22, prekajene- posredno pismeno pogodbo za doga mesa 16—20.	bavo 650 m jeklenožične vrvi 19 C
ko5t£5ž. SK S «%0J RN2 D. I. N. 1250. Ostali pogoji mači zajec 5—15.	. Pri rudniku.
00Ribe: 1 kB k^pa din 14, postrvi Državni rudnik v Velenju 38-40, scuke 17, kima 12, preen |	^	septembra	1989
Majatctj »tionaorcij ftgovsteg. tisms. njegov	dr.	iv.„	Ptess,	oredn.k	Al.k.aad.r	2,les„,k,r.	ttsk.	tiskarn.	.Merka,.,	o.	d-	nje«	predstavnik	Ottn.r	Mih.iek.	,s,	v	Ljnp.ian,.