Punt v državnem zboru. Prva bitka. Po dolgolrajnih razgovorih se je vendar posrečilo oni ponedeljek zvečer, da se je vladni predlog o podpori ponesrečencem po povodnji vsprejel; vsa podpora znaša devet milijonov. Ob polnoCi je potem naznanil predsednik Abrahamovič, da se ima kot prva točka na dnevni red prihodnje seje postavili razgovor o začasni pogodbi z Ogersko. Nemška manjšina državnega zbora pa hoče na vsaki način zabraniti vsako pogodbo z Ogersko; kakor je sama izjavila, le zategadelj, da prisili zdajšnjo vlado, naj odstopi. Vlada je liberalnim Nemeem trn v peti, ker je nekoliko bolj pravična Slovanom, kakor so bile prejSnje vlade. Mi Slovenci smo sicer pač bore malo pravic vsprejeli od zdajšnie vlade! V silnem hrupu se je pa po večini glasov vendar vsprejel predlog predsednikov, da se ima v sredo, dne 24. novembra v zbornici razpravljati o pogodbi. Mnogoteri nemški poslanci, med njimi tudi koroški dr. Steinvvender, so pa zažugali, da hočejo vse svoje moči zastaviti, da zabranijo pravilno sklepanje o tej pogodbi. Ko se je torej itnela začeti v sredo, dne 24. nov. ta obravnava, so potratili kake tri ure časa s tem, da se je imel popravljati zapisnik zadnje seje; predložili so potera kakšnih 80 prošenj ter nameravali, da se o vsaki posebej glasuje po imenih, je-li se ponatisne v zapisnik ali ne. Tu pa ustane češki poslanec dr. Dyk, ter predlaga, naj zbornica sklene, da se vse te prošnje ponatisnejo v zapisniku. A s tem predlogom je dregnil v sršenovo gnezdo; zakaj, če se ta predlog vsprejme, potem ne morejo levičarji več časa tratiti s praznim glasovanjem in obravnava se kar lahko začne. Proti temu predlogu so se upirali na najsurovejši in na najnepoštenejši način. Kar se je zdaj v zbornici godilo, to je pač nemogoče popisati. Ker je poprejšni teden bil mir v zbornici, smo mislili, zdaj bo že šlo; nemčurji se bodo vendarle udali. Ali zmotili smo se; ta tihota je bila tihota pred grozno burjo. Siloviti Schonerer je letel pred predsednika ter zgrabil za njegov zvonec in kričal: »Zdaj imam jaz besedo!« Za njim je Sepal pred predsednika Wolf in drugi nemški poslanci, da strahujejo predsednika. A tudi Slovani niso več gledali mirno. Poljski kmet Potoček zgrabi Schonererja ter mu izmakne predsednikov zvonček. Med tem prihrumi cela truma poslancev pred predsednikovo mizo ter začnejo suvati drug drugega. Nemškoliberalni profesor na nemškem praškem vseučilišču dr. Pferše izvleče nož iz žepa in začne ž njim mahati okrog sebe. Tu ga prime močna roka Šukljeja ter zabrani, da ni Pferše razmesaril katerega izmed naših. Korošec Lemiš mu pa iztrga nož ter ga vrže tako, da nož med padcem na tla zadene ob krSčanskega socijalista dr. Gessmana ter ga rani na prstu. Schonerer zdaj vzdigne teški stol, na katerem sedi ministerski predsednik, ter ga skuša zapoditi med naše poslance. To sta zabranila nemška katoliška poslanca Hagenhofer in Muhr. V grozni, nepopisljivi razburjenosti sklene predsednik sejo ter naroči, naj pridejo vsi tisti poslanci, ki so videli silovitosti, katere so počenjali Schonerer, Wolf, Pferše in drugi nemški liberalci, k njemu v pisarno. V pisarni se je sestavljal zapisnik o tej grozni vojski; govori se, da se bo vložila tožba zoper največje siloviteže in suroveže. Slovani so se lepo obnašali; vse, kar se je godilo, je le maslo nemške brezverske kulture. Falkenhaynov predlog. Vsakdo lahko sprevidi, da večina državnega zbora ni mogla dalje mirna ostati in gledati, kako jo manjšina strahuje in na podlagi dozdajšnjega opravilnega reda vsako delovanje zadržuje. Po dolgem in natančnem posvetovanju je komisija večine naznanila oni četrtek predpoldne svojim članom sklepe, ki se imajo v popoldanski seji državnega zbora po grofu Falkenhaynu v zbornici predlagati. Ob 1. uri popoldne je bila seja napovedena; vsl poslanci so navzoči, toda predsednika ni. Cakali so ga do poldveh. Ko se v zbornici prikaže, zažene leviea proti njemu silen hrup. Mož nekoliko čaka, se li bode polegel ta vrišč. Ko pa levičarji venomer predsednika samole psuiejo, spregovori te-le besede: »Seja preneha do tretje ure popoldne«, ter otide. Ob treh se zberejo skoraj vsi poslanci in zopet se prikaže na svojem mestu predsednik Abrahamovič ter reče: »Gospod grof Falkenhayn iraa besedc. Tu zakriči Schonerer: »Zdaj imam jaz besedo«. Nih^e pa ne mara za njegov vrišč, večina posluša, kaj bo povedal grof Falkenhayn. To je začel takole: »Dogodki včerajšnj^ seje nalagajo večini dolžnost, skrbeti za to, da se v zbornici ohrane mir in dostojnost. Zato predlagam, da se vsprejme brez vsakega razgovora tale predlog: Predsednik ima pravico, poslanca, ki se v zbornici nedostojno obnaša, za prihodnje tri seje izključiti iz zbornice. Cela zbornica pa sme poslanca, če se obnaša nedostojno, za 30 dnij izključiti. Med tem časom ne dobi plačila in ne sme stopiti v zbornično poslopje. Ako ne bi hotel izključeni poslanec ubogati predsednika in zapustiti prostovoljno zbornice, je vlada naprošena, da pošlje stražo, ki ga bo siloma iz zbornice odpeljala.« Med tem govorom so prihruli nemško-liberalni poslanci blizu govornika grofa Falkenhayna ter mu uporekali na vso silo in ga skušali motiti v besedab. Ta se pa ni pustil strahovati, teraveč mirno končal svoj govor. Hrup je nastal grozen. Videli so pa predsednika, kako je usta odpiral, a razumeti ga niso mogli, kaj govori. Spoznali so le v silnem trušču, da pozivlje poslance, naj ustanejo. če so s predlogom zadovoljni. Ker so pa vsi poslanci stali, oni izmed manjSine ravno tako, kakor izmed večine, je predsednik izjavil, da je zbornica soglasno vsprejela predlog grofa Falkenhayna. Na to je sejo pretrgal za 10 minot. Načelniki nemškoliberalnih skupin so se nato napotili za predsednikom v njegovo pisarno ter ga vprašali, ali je res izjavil, da se je ta predlog vsprejel soglasno. Ko to ponavlja ter trdi, da so vsi poslanci ustali, ko je dal o predlogu glasovati, rau vsi glasno ugovarjajo ter otidejo. Grez nekaj časa pride Abrahamovič zopet v zbornico ter spregovori sledeče: »Ker se je od več stranij razodela želja, naj za danes seja izostane, hočem tem željam ugoditi ter zaključim sejo. Prihodnja seja bo jutri, v petek, dne 26. novembra ob 11. uri predpoldne«. Mokraški puntarji. Kar se je dne 25. nov. sklenilo, se je moralo žalibog dne 26. nov. že izvrševati. Seja je bila napovedana za 11. uro. Ko vstopi predsednik Abrahamovič v zborfiico, ga je divja druhal (Schonererjanci, socijalni demokrati, Pommer, Girstmayr in drugi) vsprejela s strašnim psovanjem in truščem. Socijalni demokrati poskačejo preko ministerskih stolov na predsedniško mesto ter preženejo s predsedništva Abrahamoviča in Kramafa, dr. Fuchs je ostal na svojem sedežu. Grozni krik in vik se zažene po vsej zbornici in po galerijah. Crez četrt ura stopita v zbornico dva uniformirana komisarja in velika truma policajev. Ti dobijo ukaz, da razženejo s predsedniškega mesta socijalne demokrate; ker se ti niso hoteli prostovoljno umakniti, so jih zgrabili policaji ter odnesli skozi stranska vrata na ulico. Potem so policaji zasedli ves prostor pred ministerskimi sedeži in pred predsedništvom, da niso mogli rogovileži več blizu. Abrahamovič pride zopet v zbornico, nov grozen krik in vik. Wolf žvižga na piščalko, Schonerer razbija s polenom po svojem sedežu, Dažinski upije, vsa levica vrišči, da je groza. Med tera se sprazne zgornja galerija, kamor so levičarji nastavili svoje Ijudi, ki so z močnim glasom odobravali vse, kar je levičarska druhal spodaj v zbornici počenjala. Predsednik opominja dvakrat Wolfa, naj neha žvižgati. Ko opominj nič ne pomaga, naznani, da je poslanec Woli izključen iz zbornice za tri seje. Reditelj dr. Lang se poda k njemu, da mu to naznani in ga opominja, da mora zbornieo takoj zapustiti. Wolf je pa med tem zbežal iz svoje klopi v sredo med nemške narodnjake, ki so ga branili. Ko torej opomini nič ne pomaga, pride komisar z nekaterimi vojaki, ki Wolfa primejo in posadijo na cesto. Vrišč traja dalje, najhujše kriči socijalni demokrat Dažinski. Tega opominja predsednik dvakrat, potem tudi njega zgrabijo vojaki ter ga vlečejo na ulico. Pijani Sohonerer razbija še vedno hujše in hujše po svoji klop*i; zdaj pridejo policaji po njega, ter ga odpeljejo. Schonererjeva klop je strahovita razbita. Hrušč in ropot še ne preneha; Abrahamoviča ni več nazaj; na predsednikov stol se usede Kramaf, ki je kar naenkrat izključil 4 socijalne demokrate in sicer najprej graškega Reselna, potem Cingra, Hybeša in Bernerja in druge, vseh skupaj je izključenih 13 poslancev. Nato je sklenil to strašno sejo. Kaj bo nasledek vsega tega? Sam Bog zna. V zbornici je nastal v resnici punt, ki pa ga bo zbornica premagala in pokončala. Nekaterim poslancem od ve- čine so se priposlale dopisnice, v katerih se jim grozi, da jih bodo pobalini pobili itd. Nekatere skupine izmed manjšine, kakor nemški narodnjaki, so sklenili, da ho- y5ejo zbornico zapustiti. Socijalni demokrati pa ne marajo ?*ami zapustiti zbornice, temveč čakajo, da jih zbornica sama vrže na cesto zavoljo njihovega neotesanega obnašanja. Pristavljam še to, da med tem, ko je predsednik Abrahamovič moral zapustiti svoj sedež, je zgrabil socijalni deraokrat Resel njegove zapisnike ter jih raztrosil po tleh. Soeijalni demokrat Dažinski pa se je obnašal, kakor bi bil on predsednik, ter pil kupico vode, ki je bila pripravljena za predsednika. Ti ljudje obetajo blagor in srečo vsem narodom, ako se poprimejo njihovih načel; obetajo prostost, a sami so največji trinogi. Lepa družba je to resnično: nemški liberalci, prusaki Schonererjanci in pa brezdomovinski socijalni demokrati! Zadnja bitka. V soboto, dne 27. nov. se je imela začeti seja ob 10. uri zjutraj. Predsednik Abrahamovič stopi v zbornico, levičarji pa so začeli zopet tako srdito tuliti, vriskati in žvižgati, da ni mogel spregovoriti glasne besede. Znani dr. Lecher vrže tintnik proti predsedniku; na srečo se je ta umaknil. Tu se prikaže izključeni Wolf v zbornici; 20 policajev ga zgrabi ter zapre v ječo, kjer je ostal do nedelje zvečer. Razposajenost nemčurjev je bila vedno hujša, toliko bolj, ker so se njim pridružili tudi krščanski socijalisti. Zopet bi bilo treba izključiti iz zbornice nekatere posebne rogovileže; ali nenadoraa izreče podpredsednik dr. Kramaf: Seja je zaključena. Zdaj so levičarji znali, da so zmagali. Zvedelo se je pozneje, da se groi Badeni ni upal več dati straže na razpolago, da bi se iz zbornice odvedli nerodni suroveži.