Slovenske Konjice Odborniki obeh zborov skupščine očine Slov. Konji- ce so na zadnji seji razprav- ljali in sklepah tudi o odlo- ku o lokahiih in nekategori- ziranih cestah na območju O USPEHU NA OSNOVNIH ŠOLAH o tem, kakšne uspehe in ocene so dosegli učenci vseh razredov obeh osnovnih šol v Slovenskih Konjicah, teče- jo te dni razgovori na rodi- teljskih sestankih, ki sta jih sklicali njuni vodstvi. V obeh primerih je to v tem šol- skem letu že • drugo srečanje staršev učencev s prosvetni- mi delavci m razredniki po- sameznih razredov ter oddel- kov. Na ta način želijo uči- telji starše obvestiti o vseh dobrih in slabih redih nji- hovih otrok, preden jim bodo proti koncu januarja razdelili spričevala za prvo poletje. Za sedanje ocenjevanje se ne bo dalo več kaj dosti spremeniti, lahko pa nasve ti in pogovor s starši poma- gajo za kasnejše mesece te- kočega šolskega leta in za končne oce^o konjiške občine. Skupaj jih je 152 v dolžini nekaj nad 216 kilometrov, pri čemer pa ni vračunana zvezna cesta I. re- da od Tepanja do Stranic. V ta sestav tudi ne spadajo šti- ri ceste drugega reda in gozdne ceste na Pohorju ter v območju Konjiške gore. Ker meri površina občine Slov. Konjice dobrih 223 km^ to pomeni, da je na enem kvadratnem kilometru neko- liko več kot 1 km cest. Od skupnega števila spada med lokalne ceste prve ka- tegorije le 7 cest v dolžini blizu 40 kilometrov. Vseka- kor je najdaljša med njimi tista, ki povezuje Vitanje preko Strmca do Višnje vasi, saj meri 9.350 metrov. Le za nekaj metrov krajša je cest- na povezava med Križnim vrhom skozi Loče do Ponik- ve, Sicer pa so v tej skupini še druge ceste, ki povezujejo nekatere kraje na območju Zreč in Pohorja, v okolici Loč in ob južnem robu Ko-- njiške gore med Starimi Sle- meni skozi Sojek do češnjic. Mnogo več cest, ш sicer okoli 90, pa je razvrščenih v lokalne ceste druge kategori- je. Po prejšnjih predpisih so bile to ceste IV. reda. Njiho- va skupna dolžina meri nad 153 kilometrov. Najdaljša med njimi povezuje Konji- ško vas preko Tolstega vrha do Skednja ter poteka iz ene strani Konjiške gore na nje- no drugo stran, dolga pa je 6.900 metrov. Sicer pa je v tej kategoriji velika večina takih, kd so dolge približno en kilometer, najkrajša pa je med Brdo in Gabrovnikom v dolžini komaj 360 metrov. Nekategoriziranih cest v občini je 52, od katerih tvo- rijo veliko večino ulice, trgi, javne poti in dovozne ceste v nekaterih večjih krajih na območju občine. Skupaj so dolge dobrih 28 kilometrov, le redke pa merijo več kot en kilometer. Glede na nji- hovo razvrstitev jih je največ v občinskem središču. Za gradnjo in vzdrževanje lokalnih cest se denarna sredstva zbirajo iz virov, ki jih določa republiški zakon o javnih cestah, to je iz prora- čuna občine. Ker pa je splošno znano, da je občin- ska blagajna večkrat pre- majhna, odlok zato predvide- va, da lahko za dodatne de- narje občina ali krajevna skupnost vpeljeta krajevni samoprispevek. Ves tako zbrani denar iz različnih vi- rov Pa se nato zbere v ob- č inskem komunalnem skla- du, ki skrbi za vzdrževanje lokalnih in nekategoriziranih cest. Na območju občine Slov. Konjice so še štiri ceste, ki so p>o republiškem odloku raz- vrščene kot ceste drugega re- da, območje Pohorja in dela Konjiške gore pa povezuje še nekaj desetin gozdnih cest. Slednje seveda vzdržujejo zainteresirane gospodarske organizacije. V. L. Oseba tedna: KRISTINA P05EDEL Kristino Posedel, našo znanko izpred novega le- ta, osebnost tedna, sutio dobih tam, kjer ustvarja že lepo dobo let: v tovar, ni nogavic Polzela in ko je izšla sUka v Novem ted- niku, so vsi iz Polzele in iz njene tovarne, kn ji je posvetila toliko let uspeš- nega dela, vedeli, da je na shki pač Kristina in nih- če drug. In ker je Kris- tino sipoznalo največ ljudi, je postala osebnost tedna in kot takšno smo jo tudi obiskali. čas, ki smo ga posve- tili Kristini in razgovoru z njo, je bdi prekratek, prekratek že zaradi tega, kar je bilo njeno življenje prepolno in pregloboko, da bi se vse, kar je na tej življenosiki poti doživela, dalo zajeti v eni sami uri. Kljub temu smo s Kristi- no prijetno poklepetali in najbrž ne bo preveč huda, če ne bomo našteli vseh funkcij, ki so jih ji kdaj naprtili na njena ramena. Sicer pa so takšna našte- vanja suhoparna in kdc bi jih bral. Res pa je le, da marsikdaj ni bilo časa za osebne stvari, kot je to po- vedala kristina sama. Le to ji ni šlo v račun, da bi sedaj, na stara leta, kot je rekla, prišla v »oajten- ge«. 29 let je Kristina posve, tila svoji »fabrki«, če- prav je bila včasih bolj slabega zdravja in če že ni hotela tega, da bi na- šteli vseh njenih funkcij, ko že govorimo o njeni »fabrki«, povejmo le to in naj nam ne zameri, da ima Kristina med drugim tudi celo vrsto priznanj za svoje delo Vsekakor je najbolj ponosna na meda- ljo dela, ki jo pred šesti- mi, osmima leti, ne spo- miinja se často natančno, dobila od predsednika re- publike. Na to priznanje je Kristina čdsto odkrito ponosna. Kaj takega se ne dobi vsak dan. Mnogo zaslug ima naša oseba tedna, Kristina Po- sedel, tudi pri raavijanju samoupravnih odnosov v svojem kolektivu in č« öi žreb kdajkoli pravičneje izbral, potem je to nare- dil prav sedaj. Kakorkoli že, kljub visokim normam in družini, je Kristina vedno vedela, kaj ji je storiti. Se pravi, bila je ženska na mestu. In, da ne bi preveč hivalih, smo nekaj podobnega slišali tudi od njenih sodelavcev. Saj veste, kako je s tem: marsikdaj ljudje preveč povedo. No, s Kristino ni tako. Je pa bila zelo ve- sela, ko je izvedela, da je prav ona tista, ki jd je namenjeno biti oseoa te- dna. Kristina bo kmalu od- šla v zaslužen pokoj Ko smo se pogovarjali z njo o tem, je dejala, da ne ve, kako bo s to rečjo in da je od mnogih slišala, da je brez dela, Id si ga na- vajen, dolgočasno. Nekako se bo že izvlekla, tisoče stvari je na svetu, s ka- terimi se da ukvarjati in najbrž tudi Kristini ne bo dolgčas. MILENKO STRAŠEK