0 kvinkvenijah. »Pedagoškemu društvu" v Krškera je došla sledeča prošnja: nDovoljujem si Vam pošiljati tri odloke, namreč okrajnega in deželnega šolskega sveta ter odlok rainistrstva za uk in bogočastje, v preštudiranje v svrho nasveta, kaj mi je dalje početi, ker so rni vse te inštance odbile drugo starostno doklado. Star sem 45 let in oženjen, iraam šestero nepreskrbljenih otrok, služim stalno že od 1. 1886. pa iraara le I. starostno doklado in poleg tega sem šele na 4. mestu v tretjem plačilnem razredu. Kako naj živirn! ? Tako velike denarne in raoralične kazni nisem zaslužil. To je nepriraerna, prevelika kazen radi Bnepovoljnih uspehov". Še nisem izgubil upanja! Vkljub § 4. dotičnega zakona iz 1. 1890. upam, da mi upravno sodišče ugodno stvar reši v smislu istega razsodbe z dne 3. grudna 1898.1. Ker obstoji na Kranjskem še tajna kvalifikacija, ne vern, kako in zakaj sem tako počrnjen, da bi se mi smela tako velika škoda delati. Saj iznaša že okolo 500 gld. in vsako leto okolo 180 gld. več. To je v nebo vpijoča krivica! Prosira s tem najuljudneje: Slavno nPedagoško društvo" naj blagovoli raojo zadevo preštudirati in rai svetovati, kaj je nadalje ukreniti, da ne bom trpel gladu in sramote jaz in raoja družina. V interesu ugleda vsega učiteljskega stanu je, da se ne bo z njim poljubno delalo. Vem nadalje sicer, da mi je sedaj zadnja pot — pritožba na upravno sodišče. Nisem pa tako izurjen, da bi zaraogel tožbo sarn korektno sescaviti, katero seveda tudi odvetnik podpiše. Zato prosim, storite Vi to sami, česar ste bolj zraožni od raene." Učitelj X v Y. nPedagoško društvo" si ni upalo svetovati tovarišu, da bi se pritožil na upravno sodišče, ker bi se to utegnilo odtegniti razsodbi, kakor se je že enkrat odtegnilo, češ, da ni kompetentno razsojevati, ali so učiteljevi uspehi povoljni ali ne. Z razsodbo upravnega sodišča z dne 3. grudna 1898 se je namreč dognalo, da je ono kompetentno določevati samo dobo, za katero se ima kvinkvenija izplačati, ako šolske gosposke dobe prav ne odmerijo, kadar so sicer povoljni uspehi. Terau tovarišu so po pravici na kvar tajne kvalifikacije. Ako bi bile javne, se utegnejo vsaj toliko ugodno glasiti, da bi se mogel nanje opirati pri pritožbah na viŠje inštance. Zato je silno važno prizadevanje učiteljstva, da se uvede javna kvalifikacija, kakršno koroški učitelji baje že imajo. Da bi ta naš tovariš prišel do kvinkvenij, katere mu gredo, utegne to žalibog dognati le potom prošenj, nikakor ne potom pritožb, ker mu ni kvalifikacija znana Te prošnje so: 1. ponovljena navadna prošnja na okrajni šolski svet. Ako je ta zopet brezuspešna, kaže 2. prošnjo vložiti, da ga pride nadzorovat kateri drug nadzornik, bodisi drug okrajni ali deželni šolski nadzornik. Ako tudi ta ne najde povoljnih uspehov, četudi so kolikortoliko očitni, kaže vložiti 3. prošnjo, da se uvede zoper njega disciplinarna preiskava. Ta preiskava utegne zdaj izreči, da je učitelj zakrivil, da izgubi od 2. kvinkvenije ali eno leto (škode 40 gld.), ali dve leti (80 gld.), ali tri leta (120 gld.), ali štiri leta (160 gld.) ali celo 2. kvinkvenijo (200 gld.) Tako preiskavo so menda šolske gosposke dolžne uvesti in dolžne sodbo izreči v smislu razsodbe upravnega sodišča z dne 3. grudna 1898, kakor so n. pr. kazenske sodnije dolžne, da kazensko postopajo in preiskujejo človeka, ki sam proti sebi zahteva tako preiskavo. Ako se bo n. pr. tega učitelja tudi obsodilo, da izgubi celo drugo kvinkvenijo, ki bi jo sicer po moralnih razmerah užival od 1. 1891. do 1. 1896., bo vendar njerau III. kvinkvenija pripadala 1. 1901. Ceravno ne poznamo delovanja tega tovariša, vendar sodimo, da ni toliko zakrivil, da bi moral 200 gld. in obresti na škodi biti, zlasti ker se mu znabiti do sedaj niti ena disciplinarna kazen še ni naložila. L.