Kaj narava pripoveduje otrokom (Po \Viedemftnii-n {tosl. Anton Brezovnik ii r 11 il u. 'ostoj, otročiček moj Ijubi, iu dobro me poglej -~ ko bi jaz bila pisana ! CTetica, ali lepo se blestei hrost, ali pisan metuljček. nc bilo bi treba klicati te. Tako pa sem le uboga g r n d a, rekši kos prsti, katero malokdo opazuje, a mnogi jo zaničuje: Ali postoj, dete nioje, in dobro me poglej, tudi jaz sem yredna, da me pogledaš in občudujež, tudi jaz acm priMa iz vsemogočiiili Stmrnikovih rok! Ti mi morda tega ne verojaraeš, ker sem tako priprosta iu te nihče ni opo-zoril nanie. Nii, poslušaj rae, hočem ti povedati svojo zgodoviuo. Znano ti bode iz sv. pisma, če si v šoli le koližkaj poslušal, da v zafeetku oi bilo drugega nego voda. nDuh Božji," stoji pisano, nrazprostiral se je flad vodo." V teh vodah sem bila tudi jaz. A bila takrat že nisem gruda, le moji sestojni deli gooili so se v silno raajbeuili delih po tej vodi. —~< 89»«— In Gospod Rog re^e: nZbero naj se vode, ki so pod nebom, v jeden kraj in'prikažc naj se suha zemlja!" In zgodilo se je.' Drobni kosci so se stisnili drug k dmgemii in porodila sem so jaz — prstena gruda. — — A ne samo jaz, nego brezbrojno števijo milijonov grud in grudie porodilo se je z menoj vred iu Stvarnik nam je odkazal prostor ia namen. Čudil se bodeš, otročieek moj ljubi, ako ti povem, kako važno delo raoram zvriievati. Da, da, to se mi pač ne vidi, ker moje oblačilo je bledo, zelo priprosto, in moja podoba tako jednolična, tndi niaem jnnogo ve&ja od tvoje pesti. Moje bi-valiJee je prostorno, pusto polje, in še tukaj me mnogi tepta z nogami. In veoder bi ne mogel živeti ne ti, ne kdo drngi, sploh nobena stvarca, ki so giblje po zenilji, ako bi no bilo mene. Jaz in moje sestre prezivimo vse milijone stvarij božjili na svetu. To rečera z nekim ponosom, kfir niht-o naj ne stavi svoje lnri pod meruik. ¦ Dozdova so mi. da mi še vcdno ne verojameš in me se vedno razumeti ne moreš. Poslusaj toraj dalje! Glej, tem stoji velikansk lirast, iz katerega si Ijudjo pripravljate drva za knrjaro. iz katsrega d«late mize, stole, omare, vrata, Jolno. ladije i. t. d. Koplji z maliko tit iinisla in — na iem in v žem sfoji! Jfaj izkopavaj? — Ornde, nič drugega kot samc prstene grude! — Iz prstenili gnid svkajo njegove kovenine svoj živcž. ono silno moč, s katero razteza svoje debele roke ter se ustavlja vsakej neviliti. ¦ - Tu stoji mlada murbiea sii svitlo-zelenirai listki. Poglejbliže! Gosenica, tista noznatna živaliea, katera vam daje svilo za vašo praznično obleko, sedi na njih in objeda mlado, sočuato listjc. Odkoplji korenine mladega drevesca, pa bodeS vidcl, da ao diie prstenili grud, iz koterih srkajo sok, ki se v rastlini izpremeni v neko čudno tvarino. Ta iudna tvarina daje zopet sviloprejkam ono preiudno zmožnost, s katero predejo svilo, iz katere se tko dragocena praznična oblačila. Tam v solažnem svitti se .ziblje bilka lanii, mstiinica, iz katere Ijadje pri-dobivajo lično platno. Slabo bi bilo za Ijudi, ue bi ne imeli platna. Platno oblači imonitnike io prosjake. Iz česa pa raste nežni, temno-zoleni Ian? — PreiSSil — AU ne iz prstene grude"? Poglej dalje, otrek moj! Tukaj je njiva polns rži, tam zopet njiva polna ječmena, tu njira polna zlatonimene pJeniee. Oj, vsa velika ravau je pokrita z žitora. . Iz žita pa Ijudje pripravljajo živež, za katerega vsak dan prosite dobrega Boga, reko6: ,I)aj nam danes na5 vsakdanji kruh!" Pripogni se! Stegni roko med žitna steblica in razgrni je, da vidiš na dno. Na eeni stoji vsako teh tisoč in tisoč stebiic ? — Ali ne na prstenej grudi! Prstena gmda jili je porodila, rzredila in s trideset, šestdeset ali ceJ6 se stflterimi zrnci obdarila. PosluSaj! AU ni bil to glas kravjih zvoncev? — Glas prihaja z omh gora. Tam se pa§6 črede krav, ki vara dajejo ukusnega mleka, surovega masla, mesa, lisnija in drugih takib stvarij. Više zgoraj se pase Sreda ovac, ki vam preskrbi potrebne kožuhe in volno za razližno obleko. Ob čem se pa žive vse te črede krav in ovac? To ti je znano iD rekel boš: ob travi, zeienjavi, detelji m raznih drugih rastlinab. A zdaj pa pojdi in poglej, na (;em vse te rastline stoje? Vsaka izmej njih poganja iz priproste grude prsti. - •¦< 80 >¦—- Ali mi zdaj verojameš, otrok moj ljubi. da bi brez mene oe bilo nikakega življenja? Pa to še daleč ni vse, kar jaz premorem. Poslušaj dalje! Vzomi mene in morda še tri a!i štiri moje vrsti ter nas poltiži v evetlično posodo. Vzemi poteni nekoliko zrnic resedinega semena položi je v naže krilo in za nialo todnov bodeš vže lahko dulia! prijetno dehtečo resedico, katera je iz našega krila pognala. Ko resedica odcvčte in se posuši, potfigni jo iz evGtlične posode in deni vanjo levkojiuo senie. Potrpi kakih žest ali osem tednov in zopet bodež lehko dulial levkojin cvet, kateri je na skrivuostcn način priSel iz naše čarobne delarnice. Tako bi lehko delal še naprej in vse vrste katerih koli cvetic posamično po-lagal v naše krilo, in vsakokrat bi ti drugo, in sicer ravno tiste vrsti cvetico nstvarile, katere seine si položil v naSe krilo. Ali ni to čudapolno delo? Pa ne samo nežnih cvetic prifiaramo iz našega krila, nego tudi katero si koli žtjliš drevo. Vtakni jaboleno peško v grudo prsti in knialn to razveseli nežna jablauiea, če tudi iz začetka samo z dveina listkoma. Zakoplji hruškino pežko v grudo prsti, in kraalu bodež videl mlado hruskovo drevesce iz nje rasti. Skrij žclod v isto grudo prstf in poženo ti lep hrast iz nje. Izroči jej plosko seme iz smre-kovega češarka in v kratkem času boileš imel zeleno smrečico pred seboj. Pri nas se izpolni vse po prigovoru, ki pravi: kar žlovek seje, to žanje. V vzpomladi cvete po Sirnein polji na tisoče evetic okolo tebe. Na tisofe trav in zeliM poganja po travnikili in vrtih. Skoraj pride poletjc in za poletjom jesen, katera polju in travnikom pisano obleko sleče, ter je v bledo. jednolično obleko obleče. Kadar Ijudje potujejo v tem časti Sez hribe ia dofine, fcalostni so in tožijo, da je vse tako žalostno in pusto. Jutri bodeto godovali rojstvcni dan važe dobre matere. Zato iščejo dekleta ; svežili poljskih evetic. po travnikih ia livadah. Ali iščejo jih zamiin. Ovetlični venei so zveneli in odpadli z evetličnili steblic. Bilke so miičili ostri j^senski vetrovi. Za jesenjo pridc zima. Njena ledeoa sapa umori zadnji zeleni listek. Proko «ii"okega polja razgrnc belo mrtvaško odejo. BožiLni prazniki so minuli. Še pokriva sneg in led liribe in dolino. Bila jo dolga ostra zima! Ijndje vže komaj fakajo Ijube vzpomladi. Željno pogledavajo otroci skozi odtajana okua tja na svoje staro igraliiče, na žuboreci potok, na pri-jazni zoloni gozdek. Deklice vzdibujejo: nOj, ko bi vže vender cveteli zvonfki in vijolice, trobentice in marjetice!" Vrtnsrpravi: nKo bi se vender vže sneg uinaknil, da bi moje sočivje pognalo!" Kraet zdihuje: »Krine za živino mi bode nestalo! Ko bi vender vže prišla Ijuba vigred, da bi pognala trava, detelja in druga zeliLEa ter bi mogel Ijubo živinico zopet na pašo gnati. Tako žele Ijudje. da bi jira Ijuba vzpomlad zopet dala, kar jim je vzela ue-firijazna jesen. NihJe pa ni mislil na to, da bi si bil v jcseni le jedno samo poljsko ali tramiško cvetico shranil tor jo tako obvaroval pred ostro zimo. Me prstene grude smo skrbele zato in tudi skrbeti morale. Me smo nežne korentnice in občutue srčne popke vseb onih lepih cvetie zavile v svoje krilo in je vso dolgo zinio ogre-vale na našib prsili zibajoE je v sladkem spanji, dokler se v prvih gorkih vzpomla-danstili sapicah na klic vsemogočega Stvarnika ne zbude k iiovcm« življenju. (Dalje prihodnjiS.J