Our Write Us Today Advertising rates are REASONABLE____ GLAS NARODA gELEPHONE: CBslse* 3—1242 No. 292. — Stev. 292. List slovenskih delavcev v Ameriki. Matter SeptrnWr Zlat, IMS t Um fmt Offlc« M New l«rk. N. X, NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izricnd nedelj ia praznikov). >f ZA $6.- NA LETO NAD 300 IZDAJ Art •( («atrcM •( March Sri I87t. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 18, 1939— PONEDELJEK, 18. DECEMBRA, 1939 Volume XL VIL — Letnik XLVI1. NEMCI RAZSTRELILI 'GRAF SPEE Kapitan Langsdorff z mino uničil ladjo MONTEVIDEO, Uruguay, 18. dec. — Odiseja nemške "žepne" bojne ladje Admiral Graf Spee, ki je bila ponos nemške vojne mornarice, je dramatično in tragično končala, ko je ob sončnem zatonu kapitan Hans Langsdorff, stoječ na včačilni ladji, pritisnil na električni gumb, nakar je na bojni ladji nastala strahovita razstrelba, velik oblak dima je najprej ladjo popolnoma zakril, nato pa so iz nje pričeli švigati plameni, Sledila je ena razstrelba za drugo, nakar se je ponosna ladja pogreznila na dno morja ob ustju reke La Plata. TOVORNI PARNIK VZEL NA KROV MOŠTVO "ADMIRALA SPEE" Na vlačilni ladji so poleg kapitana Langsdorffa stali vsi častniki in salutirali, ko se je pogrezala njihova ladja. Okoli pote|>eljaiia žica, ki je bila v inagacinu bojne ladje pritrjena k bombi. V desetih minutah je divjal požar od enega kon-' " 'udje do drugega, medtem pa so razstrelbe pretresale ozračje. Žalostna drama se j«» pričela ob 7.55 zvečer, ko je nastala na ladji prva razstrelba, kateri jih je sledilo še mnogo vec. <>b !l.15 j«' nastala -e'ena huda razstrelba, nato je postalo rvse tdio, le plameni <>o še objemali mogočno ladjo. VELIKANSKA MNOŽICA JE GLEDALA Uii je krušen poletni dan. Skoro vsi prebivalci Montevidea <> >«' zbrali na obrežju, v veliki napetosti pričakujoč, kaj bo napravila bojna ladja: ali bo ostala iv pristanišču in se bo pustila internirati, ali pa ibo poskusila srečo, da se prebije skozi blokado zavezniških bojnih ladij, ki so bile razvrščene ob u-vtju reke I*a Plata, čakajoč na »voj plen, da ga uničijo in potope. To«la vsakdo je vedel, da bi vsak poskus spustiti se v boj > tolikim štuviloni zavezniških bojnih ladij, pomenil samo-i nir, pa veti«lar je'marsikdo kapitanu zaupal ta drzni čin, ko j«* vse ]H>ročetie mornarje poslal na parnik Tacoma. NEKAJ MINUT PRED TRAGEDIJO Ladja "Admiral Graf Spec" je dvignila sidra in odplula proti sredini široke reke. Zavezniške bojne ladje, katere je bilo videti na obzorju izven pristanišča iso se pričele premikati in nekatere so prišle nekoliko bližje. Preganjana ladja se je obrnila pa reki navzgor, kot bi hotela pluti proti Buenos Aires. Naenkrat pa se je obrnila ter umerila svojo pot proti širokemu morju ob ustju reke se je zopet »vstavila, spustila sidra in obetala. Kapitan Langsdorff je zapustil ladjo, stopil na vlačil-iio ladjo, kjer je ob navzočnosti svojih častnikov izvršil poslednje dejanje in razstrelil ladjo, ki je bila strah trgovskim ladjam v Južnem Atlantiku zadnje štiri mesece. HELSINKI — PRESTOLICA FINSKE Starostna Pokojnina KDO JE UPRAVIČEN DO POKOJNINE 7 ! • Nova postava glede zavarovalnine stopi v veljavo 1. januarja, 1940. Ker vemo, da starostna pokojnina marsikoga zelo zanima, zato Vas opozarjamo, da citate o tem članek, ki se prične v četrtek, dne 21. decembra v listu. V članku boste prejeli vsa pojasnila glede pokojnine.. s Onstran morja... BOLGARSKA MISIJA GRE V MOSKVO SOKU A, Bolgarska, 15. dec. — Bolgarska delegacija, kateri b«» uačcloval finančni minister Dobri Boji lov, bo prihodnji teden odpotovala v Moskvo, da se s sovj«*tsko vlado pogodi za trgovsko in pomorsko pogodbo. V delcgaciji bo tudi guverner Narodne banke, ravnatelj pa-r«>bro«lstva, predsednik bolgarskega sobranja, en zastopnik vuanjega urada in več izvedencev. Cctinli mejite Bolgan.-ka in Rusija na Črno morje, navzli-temu po svetovni i\«»jni med njima ni bilo (lotnorskc zveze in j do se«laj tmli niste imeli nikakc trgovske pogodbe. Nedavno pa je bila med obema državama podpisana pogod»ba za zračno 7VCZO. ' # • * • PREDSEDNIK STOPIL V ARMADO STOCKHOLM,, Švedska, 15. dec. — List "Dagcns Xylie-t«*r" poroča, da je st«»pil v finsko armado bivši predsedniki Pehr Kviud Svinhufuud, ki je star 7X let. Svinhufvud je bil fin-ki predsednik od leta liKIU e še vedno dvigajo iz pogorišča. To je bila največja celulozna tovarna v Evropi in je mnogo svojega blaga izvažala v Združene »Iržaivo. Zadnje čase je bilo v romunskih petrolejskih napravah že več razstreli), vsled česar je romunska javnost zelo razburjena, zlasti še, ker se celulozna tovarna nahaja komaj 10 milj od velike jnunicijske tovarne v Tohaniju. Jugoslovanski parnik ! Žrtve viharja na MANILA, Filipini 15. dec.; Tihem u — R. C. A in Globe brezžična' družba je vjela od jugoslovan-1 WAKKANAI, Hokkaido, skega tovornega parnika Vi- 15. dec. — Morje je vrglo na dovdan SOS signal, ki pravi, j obrežje 350 trupel, najbrž pot-da je parnik nasedel blizu Pu-!mkov in posadke ruskega par-lo Laut otoka v Južnem Ki-'nika Indigirka, ki se je poto-tajskem morju blizu Bornea, j pil v silovitem viharju. 4l'0 Pamik j«* na f>otu iz .Japonske 1 potnikov in mornarjev je rešil v Sou rabayo na .lavi. j japonski pamik Karafuto Ma-Vidovilan je dplg 4'J'J čevljev I ru in jih je pripeljal v Otaru, in nosi 5,581 ton. Zgrajen je , na Hakkaido, kjer so se za nje MMeta 190G. _ ______'zavzele krajevne oblasti. JUGOSLAVIJA NE PLAČA DOLGA WASHINGTON, D. C., 15. dec. — Jugoslovanska vlada je sj>oročila držaivnemn departmentu, da ne more plačati svojega polletnega cbroka v znesku $38,515. Od leta 1932 znaša skupni dolg Jugoslavije Združenim državam $2,725,000 in poleg tega še $154,0(52 na obrestih. • « • TUDI NAPREDEK LOS ANGELES, CaL, IG. dec. — Vultee Aircraft naznanja, da je zgradila aeroplan, na katerem je montiran majhen top ter zamore leteti z naglico 420 milj na uro. Gl>ede uspešnosti se baje ne niQre s tem letalom nobeno drugo meriti, Glavno mesto Finske Helsinki je zelo moderno mesto. Po letu 1921 so Finci zelo modernizirali mesto in sezidali več velikih stanovanjskih hiš za delavce. Okoli mesta so jezera. "Del. urad pristransko razsojal!" Tako se glasi obtožba predsednika Progressive Miners of America, ki tudi zatrjuje, da je oblast njegovo organizacijo vedno zapostavljala. — Lewis je absoluten vladar, pravi Joe Ozanic. i.MiinA, D. C., 15. snu va-, ali naj priporočim, I _ __ # Pred po-ebniin zbor-1 naj ho progresivcem zanikano'/2 K^CLDltOlCL? 1 borom, ki preiskuje i sodnijsko zaslišanje' WASHINGTON dec. — ničnim o«lboi posh.f.anje Delavskega urada (National Labor Relation* Board), je pričal včeraj J«»e Ozanic, predsednik Progressive Miners of America, ki pripadajo Ameriški delavski fe -deraci ji. Ozanic, ki j«- znan kot milo čen nasprotnik Johna L. Le-\visa, predsednika l'n i t e d Mine Workers in <'I<>, je }>ri-povc«loval o nasiljih in ustrahovanju ter zatrjeval, da je Lewisova organizacija v zlvezi va.-, ali naj priporočim, V nekem drugem Phillipso- Zvezni dolg bo narasel vem pismu je rečeno: — I'ni-] WASHINGTON, D. C'., 15. to«I .Miners razglašajo, da ;sc : . , , .. , . ° , . . ,«.<•(•. —• Zveziu zakladnicar Delavski urad ne upa baviti si n,...... \r • ..... ! , I lenrv Morgenthau ie namig- pritožbami progresivcev (gle-J % ., , , . T ... . i i • • .,? ] 1111 pre« t nekim zbornienim H«1 ustralnavanja m nasilja), | češ, «ia j«' ves urad naklonjen I CIO. ("e kdo pravoi'asiio ne p«»-cže vmes b«> zop«it nastal pe-kel po premogovnih poljiii West Virginije. j'ododborom, da bo zvezni dolg najbrž narasel še za )>et tis« milijonav dolarjev, tako da bo znašal jK'tdeset ti.-oč milijonov «l«»larjev. Na vprašanje, če bo t«» zado-< lani preiskovalnega o«lbo-' stovalo, zvezni zakladnicar ni ra so Ozanica ves dan zasliše-1 »wlgovoril. z visokimi washingtonskimi u-■ vali. Njegova pričevanja so radiiiki in ji je vsled tega mo-|Vse iiresenetila, posebno pa, ko Prispevek Rdečega križa je rekel, da je večina majner-1 WASHINGTON, D. ('., 14. jev ze dostikrat nameravala (lec. — Predsednik Roos««v« !t goče diktirati vsej ameriški premogovni imlustriji. Dejal je, da je bila njegova organizacuja (Progrejs s i v e Miners) skoro popolnoma uničena, kajti 80,000 članov j«- bi-1«) postai.ljenih na razpotje: — Pridružite se Lewisu, ali boste pa izgubili delo. Voditelji United Min«' Workers so baje naročili svojim organizatorjem: f-— Postrelite jih kot zajce (progresive, namreč. ) Po«I Wagnerjcvo po-tavo so njegovi člani baje izgubili vse ustavne pravice, tako moralne kot t in 1 i postavne, Delavski u- olirniti hrbet Lewisovi organizaciji ter se hotela pridružiti 1 progressive Miners of A ure ri- je naznanil, da j«* ameriški Udeči križ, čigar predsednik je on, nakazal pol milijona do-ea, to«la v vsakem .lučaju so|larj(.v za probivalstvo v ev-1 h »segli [»reniogovni baroni vmes ter so z vsemi mogočimi sredstvi prei»rečili lijihovb na- mero. Majner j<* dobil plačo edino- j ropskem vojnem ozemlju. (>dpisal potrdilo, na z«Inuvil in obvez za finske ra- katerem ga je tiskana pogodba silila pridružiti se United Mine Workers. Kdor ni hotel po«lpi>ati, enostavno plače ni «lobil. Zelo priljubljena mcto«la je rad pa sploh ni hotel posluša-! tlJdi odpuščati delavce, če ti njihovih pritožb. s,> pridružili progresivcem - Teh 80,000 majm-rjev pa! finima so bili izvoljeni v Ioni zaposlenih samo v West;k;,hn O,,hor organi-Virginiji, — je vzkliknil ()za-j Zil(MJ<'- ' nic, — pač pa tudi v rovih j — Meseca julija 1'JoH je ive-mehkega i*reinoga v Kansasu, j čina delavcev Alston Coal Co. njence. Centralni o«lbor H«lečc-ga križa je dovolil za vsled vojne prizadelo evropski prebivalstvo milijon dolarj«'V. Nad 200 ovadb dnevno WASHINGTON, D. C., 15. decembra. — V nekem poročilu o delovanju zvezne tajne službe pravi njen ravnatelj J. F d gar Hoover, da razvijajo špijoni in sa bote rji zelo veliko «Ulatvnost, da je pa notranja varnost Združenih držav bolj Arkansasu in v Oklahomi ter j v Pittsburghu, Kansa-, zapu- j zaščitena kot je bila k«lajkoii svi-jstilo l nited Mine Workers ter'orej. po antracitnili poljih Pelin." anijc. Ozanic j«* predložil pismo, ki ga j«> pisal Philip G. Phillips, okrajni ravnatelj Delavskega urada v Cincinnati ju, Nathanu Wittu, pomožnemu generalnemu o«lvetniku Delavskega urada. — Vem, — je pisal Phillips, — da so United Mine Workers prekinili zborovanje progresivcev ter dejansko napadli zl orovalce; znano mi je, da so Mine Workers pa radi ra-li okoli zborovališča ter kričali, da ne more Delavski urad storiti ničesar za progresivce. Vse to mi je znano^ toda pro- se pridružilo progresivcem.| Tajna služba dobi v>ak dan United Mine Workers, ali bo-j povprečno 2U ovadb gle-lo Ije je, da imenfljem diktatorja' špijonaže, sabotaže in kršit/o — sai|i John L. Lewis, — je ta-[določb za obrambo dežele, ko vplival na delodajalce, «la soj — Tujezemski špijoni, in silili delavce, pod|»i-ati pro- Iwterji, — pravi Hoover, — o šnjo, česar pa slednji niso ho-; r«* no ogrožali mi.tralmM teli storiti. Dosegel j«-, da je Združenih ilržfiv, — to«la leto-bilo pet mož odpuščenih. Osta-jšnje p«»letj«. smo sestavili mili s«, izstopili iz Progresivne tan.'en izobraževalni program unije in se vpisali <\ United | za p<*§bnc agente, čijih ualo. Ozamceva organizacija se je ga je preiskovati slučaje špij.u pritožila pri Delavskem uradu 'naže in sabotaže. Ko je pro-zara«li "nei>oštenega ravna-1 glasil predsednik omejeno var-nja Pritožba je bila dvakrat nostno stanje nad ameriškim zavrnjena in sicer drugič zato, narodom, so se morali,>V5i na^i ker je dala kompanija neki ju-1 agent je vrniti s počitnic v slu-(Nadaljevanje na -3. str^ . bo. "B L A m H 'A H O D A" — N«w Tort Monday, December 18, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY T-*" i NARODA » (Tona or AKT ovzroča posebnih skrbi, ker je pač zvest načelu, ego končnega eilja dovoljeni precej neobičajni pripomočki. Nedavno je bil imenovan drug tak odbor, čigar naloga je preiskati poslovanje zveznega urada, ki je znan pod imenom National Labor Relations Board, ali kot mu nakratko pravimo — Delaivski urad. č'e bodo raziskovalci zasledili v posloavnju Delavskega urada kakšne nerodnosti, bo to precejšen udarec za New Deal, česar se pa zaenkrat ni otrcbne dokaze, tla >e te "obdol-žitve" zadostno podpre. •Pri takih odborih je značilno, da je tisti, ki dvigne ob-dolžitve (torej tožilce) običajno predsednik odbora, istočasno pa vr£i tudi službo sodnika ter dolžnosti porote. Nekakšno častno izjemo predstavlja LaFollettov odbor, ki preiskuje kršenje državljanskih svoboščin. La Follette dviguje obdolžbe v navzočnosti obdolženca ter mu de-1;il(0 ^ ^ sp m splos'" fe'osP°llar- odpravimo k polnočnUi. Tedenski kotiček » Piše L BUKOVtNSKI, Pittsburgh, Pa. Božič je tu' — Pra/novani" rojstnega dne Nebeškega dete ta — božični pra/.n:!;I, ki so P"Že pred durmi, mi budijo najlepše .spomine iz moji* mladosti v stari domovin'. To smo otroci že tedne in tedne vna-'pfejse veselili polnočniee, jaslic, medenih potic, . klobas in fjdrugih sličnih dobrot. Na kmetih je bilo bolj navadi stavljati jasi m , božična drevesa pa bila v modi pri gospods^ili ljudeh i:: p) ino-stih, ali to zadnje je bilo pre-; cej nevarno radi nri/.-ranili svečic nad hitro vneti ji vini dre varnim kinčem. Ako tu stavimo jaslice, kupimo v1a-** * *tr rem kra ju smo mnoiri med na-nii vee sami izrezijaii. bolj ali PESMARICA "Glasbene Matice*' Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slo-;venskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 203 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni ŽSlovenie .Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. man j umetniško, kakor je kdo vedel in znal. Dokler >em bil še majfkrn šolski paglnvee, ^cn izreaal s škarjami iz trdeira raznobarvnega papirja tako savane siilmete, kot ^e pravi po anjglieški predstavljajoč zvez d o-vodnico, božjo po rod n i e« Jezusa, Jožefa, angelce, pastirje, oslički in voličke. kožice in ovčice, in celo 3 modrce na kamelah, ter Vre lepo razstavil f>o mahu. Ko pa senu od raste 1 in bil bolj zmožen, *em take stvari izobličil iz mehkega vrbo ve ga lesa, seveda vse s pipcent za 3 ali 4 krajcarje. Nekoč, par dni pred Božičem sem se pri tem poslu hudo v prste ureza 1, da je bilo kaj luže krvi po tleh. Mati mi je urez nemudoma iaprala, obvezala ter me posvarila: — Za'kaj bolj ne paziš, Ivan, ali, češ, da bomo krvave klobase Še delali, saj jih je še na velike sklade doli v kleti. Poln^čnica. — Dasi ravno /sem vse prej pripravil, vendar jaslice smo postavili v kot nad mizo šele na Sveti večer, in že pokojni oče mi je izza peči za klical: — Ivan, ali l>oste že skoro ski položaj dežele i-e je poslabšal. Vse je izvršeno, oče, sa- RUSIJA IZGNANA IZ LIGE •Sovjetska Rusija je izgnana iz Lige narodov, čije članica je bila izza leta 1934. Sedem članov Ligi nega sveta je glasovalo za njen izgon. To je prvi tak slučaj izza ustanovitve Lige. Nekaj držav jo je prostovoljno zapustilo, toda Rusija je bila prva država, ki je bila izgnana iz nje. Po zatrdilu nemškega ču-opisja, bo Rusija napovedala Franciji in Angliji vojno, kar je pa le malo verjetno. S tem bi ne bila na nosnem dobičku. Jasno pa je, da bosta Nemčija in Rusija nastopili proti vsem tistim evropskim nevtralnim drŽavam, ki so glasovale 7(i izključitev. Rusija bo smatrala te nevtralce za svoje sovražnike, in isto stališče bo najbrž tudi Nemčija zavzela. — W ague rje vo postavo je, t reba amendirati ter amen- n>o še par minut da pripnem t!trati ter poveriti njeno izvedbo drugim uradnikom. zvezdo-repatico nad1 jaslice. Pristaši New Deala so trdno uverjeni, da bo Delavski ! Nato -smo pokleknili ob mili rad uspešno prestal to precej težko preizkušnjo in da bo iz- zi. klopeh in stolih, in eden izšel iz nje kot zmagovalec. med nas otrok je vzel molek in molil vnaprej veseli del, in po sobi je odmevalo ''Ki si ga Devica v Bethlehemu rodila . . Okoli enajste ure smo z radostjo in hrepenenjem prižgali dolge baklje, ki smio jih že prej stolkli in pripravili iz *ezovitli vej ter dobro posušeno, da so gorele kot smodnik, in hajdi po zasneženi poti na grič proti farni cerkvi, ob zvokih božičnih zvonov. Ko -pa so se na ]>otu in pred cerkvijo sestali znanci in prijatelji, fantje in dekleta, ni bilo ne konca ne kraja stiskanja rok in božičnih voščil. Na praznik sv. Štefana nas je Obiskala bližnja soseda (na Božič nfcmo hodili po vasi) in ko si ogleda moje jaslice, začudeno vzklikne: — Jeziš. Ivan. Marijin ob- R . OliSBMSHHNMMl i-™— MMiiiiiioii mtiuHim I I? imajo velik uspeh ( mm i i » Ci BLAZNIKOVA za leto 1940 Cena 25c • poštnino vred. "Glas Naroda" 16th Siroti raz pa izgleda skoro kot naše' Anice (moja hivišra sošolka.) | — I, nu, jaz ne morem pomagati — sem jo zavrnil — oči ima, ušesa, usta, nos in ruto na glavi, kako pa naj bi bilo drugače? .i * • ' Boži na drevesa. — Tu v A- meriki ho v navadi božična drevesa in pri nas v Pittsbur- / . . g'hu je malo družin, zlasti če j P, i>iPti|"1 v sv. noči k službi bo-imajo otroke, da bi bile brez!^'- so hi!i »»alo začudeni njega. Največ zelenih iglastih'11^1 ,takil11 .^»tjivim, toda res-dreves pride iz države Maine, i Iliečajo n.>° tudi v gorske družinske s prodajo na drobno. Pred le- (^°niove. ti so postavili od zunuj na po- J»« bilo dano še en- .stajah Pennsylvania in Erie krat staviti jaslice v domači železnice ter pred County Of- rf)(lni v krogu svojih Iju-fice Building, do +0 čevljev vi- u slavili praznik, -ličen našemu Božiču, ko se je njihov solnčni Jiog, kateremu v čast kulturni narodi, kot Egipčani, Asirct, Babilončani. in drugi, sezidali mogočna svetišča ta-k o rekoč ob koncu leta iznova rodil in postajal dan za dnem močnejši. Božično drevesce v današnjem- krščanskem pomenu ima pa svojo zil>elko v Nemčiji in njegov začetnik je kot pravijo, sam Martin Luter. Ko je nekoč ta cerkveni reformator nekaj dni pred Božičem strmel v glorijo močnega zvezdnatega neba, ki ima v kratkem poslati Odrešenika >veta na svet, (v figurativnem pomenu), je bil tako prevzet, da je hotel ta prizor "brneti doma v 14 Nemci vkorakali v belgijsko prestolnico, si je nataknil na glavo cilinder, si (»vil okrog suknje čnio-ide-čo-zlato šei*|m) in >.-e podal k vhodu v mesto, kjer se je dal pove-ti k nemškemu generalu. Ta mu je ponudil roko, toda župan mu je svojo odtegnil z besedami: "Razumeli boste občutke, ki jih imam v tem trenutku. Roke vam* ne morem dati." Zahteval je, naj Nemci povedejo svoje čete o-krog mesta, da se preprečijo neljubi dogodki. Istega dne je sprejel v svoji delovni sobi nekega visokega nemškega častnika, ki je sporočil. da bo Nen*čija naložila Bruslju trdo ko nt rib učijo. Preden je sedel, je Nemec položil svoj .saimokres na ]>iKalno mizo. Max je nato položil svojo polmilno pero poleg revolverja. Nemci Maxa niso mogli ugnati in so za na zadnje zaprli. V začetku novembra leta 1918 se je vrnil iz Goslarja Pravijo, da lovcem in mornarjem ni dosti verjeti, ko pripovedujejo o svojih doživljajih. Važnost doživljajev pretiravajo na vse mogoče načine, toda zameriti jim ni, kajti povečini sami verujejo, kar skušajo naklatiti svojim poslušalcem. f— Da, takrat so bili časi, — je pripovedoval star, sfcvolas mornar, — ko smo bili še mladi. Življenje mi je vrelo po žilah, z nekakšnim veseljem sem se podal v vsako nevarnost, in če je bilo treba, sem kljuboval m-emu svetu. v svoje mesto in je nekoliko dni pozneje pozdravil belgijsko kraljevo dvojico, ki -e je zmagoslavno vračala v prestolnico. Obsuli so ga z čast i i rti. a stalno se je branil, da bi sprejel plemiški naslov. 'Max sem, Max ostanem.' je odgovarjal kralju. Njegovo življenje je bilo zelo preprosto in skromno. Ves svoj ogromni ugled je zastavljal, da bi pomiril nasprotstva v belgijskem ljudstvu. Pogreb na državne stroške si je izredno prepovedal. . 75 MILIJARD PTIC. iNeki franco-k i naravoslovec je izračunal število ptM- na izraeuna svetu. Po stevi lo k.ikšni metodi. Imel sem delo na majhnem tovornem parni k u, ki je vozil iz San Franeisea v Avstralijo. Poleg kapitana, na> je bilo na njem dvaindvajset mož. Jaz sem bil najmlajši med njimi, komaj dvaindvajset let mi je bilo. Bil sem močan ko hrust. Srce mi je hrepenelo po ljubezni in liožiivljajih. Na naši tietji vožnji smo i-meli na pamiku veliko posebnost — žensko. Kapitan se je dolgo branil, slednjič je pa u-godil prošnji konzularnih oblasti in sprejel na krov neko Mi-s Ethel, petdesetletno suho, koščeno Angležinjo, po-dolgastega obraza, siljastega nosu in ostrega pogleda. Služila je za vzgojiteljico pri neki angleški družini v Sidney u in sam ne vem, čemu ji je bilo treba tako hitro odpotovati. Začeli smo godrnjati, če s nesreča bo, kajti stara devica med samimi moškimi mi krovu, po zatrdilu »tarih mornarju; nič kaj dobrega ne pomeni. In res je bila nesreča. V Pacifiku nas je zalotil vihar in treščil parnik oh -kalo\j<* nekega samotnega otoka. Mi.--Ethel in jaz sva se na čudežen način rešila, vm drugi >o ni<»-liili. Ostala sva sama na pol milje dolgem in pul milje širokem otoku — dva Robin v, "l° mor^ ge ptičje vi -te >e naslanja na iz la,jiy na tu.Ii nekaj po- jtrebsčin — odeje, kuhinjski" potrebščin in žitvii, kajti -icer ne vem, kaj bi bilo z nama. Nad svojo usodo bi se prav posebno ne pritoževal, če bi bila Miss Ethel že > s;i j nekoliko mlajša in nekoliko priknp-nejše zunanjosti, pa je bila neprikupna in suha ko trska ter najmanj trideset let '-ta-rejša od mene. Ona je bila povsem drugačnih mi-di, saj pravim, k0Vst'm drU*acn(i ml*h 1'° statistika se nanaša v pod rob nosti samo na Angleško. DARILNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.50 200 Dinar.---$ 4.75 300 Dinar.---$ 6.80 500 Dinar.---$10.75 1000 Dinar.---$21.— 2000 Dinar.---$41.50 ZARADI RAZMER V EVROPI so bile naše svežo za denarne pošiljatve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreči in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker s« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Opozarjamo tudi, da se sem in Um more kaka posli jatev zaradi' evropskih razmer zakasnili. ZA NUJNO POŠILJATE V POSLUŽITE SE "CABI.K ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1— ZA VSAKO POŠ1LJ4TEV V JUGOSLAVIJO. SLOVENie PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York glavi. Xa sebi sem večkrat opazil njen žareč pogled in včasi se mi je zdelo, da mi hoče razkriti svoje čare, ki pa niso bili nobeni čari, že ■ vsaj zame, dvaindvajsetletnega fanta, ne. Bil sem skozinekoz gentleman in mi še danes ni žal, ker sem bil. Od jutra do večera sem iskal po otoku suhih vej in jih znašal na kup, da boni dal znamenje rešilnemu parnik«, če se bo slučajno pojavil na obzorju. Tako sva preživela štirinajst dni. ona čedalje bolj zgovorna in ivsiljiva, jaz pa mrk in molčeč. iPet najstCga dne opazim v neizmerni daljavi oblaček di -ma — parnik. — Rešitev se bliža! — je kriknilo v meni. Portugal sem grmado, naročil MLss Ethel naj pazi na ogenj ter šel po otoku iskat nadaljnih drv, da bi bil plamen čim višji in da bi ga « parnika tenilažje opazili. Vrnil sem se z veliko butaro d račja in nisem mogel skoro verjeti »vojina očem: Mi-s Ethel je naglo in gibčno, kakor mlado dekle, prinašala v veliki posodi vodo iz morja ter jo zlivala v ogenj.__ GLAS KAEOUF- New Yoif Mqnday, December I 8, I 939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY DajplnoT km podpisu in osebnosti ne prlobtuje-BO. Dopisi ca četrtkovo številko naj bodo v naito uradu najkasneje v sredo zjutraj. Vesti i z slovenskih naselbin Dopisi s« nam vedno dobrodošli, ker zanimajo jse naše čit;;telje in se ž njimi naši rojaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo. * SPOMINI NA BOZIC DOMA ZojH't m- nam bližajo božič- In zopet drugi mi je liaro-ni prazniki. Spomin na veselo čil, da je premalo dopisov iz otroško dobo, ki sem jo pre- naselbin. Jaz sem mu rekla, živela v rojstnem kraju, mi;da zakaj nam ne piše, pa je vedno šumi po glavi: kako smo rekel, da rajši čita kot piše. Rekel mi je, da naj jaz kaj j večkrat kaj napišem. Tukaj imamo zopet sedaj vr^iko nedeljo od pol dvanaj- MONROE, MielK, — Ker se otroei veselili praznikov, ko smo šli pol ure daleč k polnočni maši v župno cerkav Ajdovec pri Žužeinbergu. Moj starejši brat je pripravil ta-1 ste do pol ene Jugoslovanski kozvani baklje iz lesa, da smo radio program. Letos imamo -i svetili i>ot čez gozd in ni prav dobre talente, ki nas raz-nam bilo nikoli preveč zime, j veseljujejo z lepimi slovenskima ne bi bila se udeležila cela i mi pMHB in godbo. Poseb-nasi družina polnočne maše. no se meni dopadejo iz Ely!rav™° pošiljam za Koledar m Tako ml je vse preti očmi, ka-1 kvartet in Mr. in Mrs. Mrliar., »aroemno, napišem par vrst kor da se je godilo pred par Prosim jib, da se pri meni o- za hst- Z-a-a mia ^rav' leti, ditfi ravno bo izteklo 3i, irlasijo prihodnjič, ko potuje-,ko lias opominja, da b, kaj nalet odkar sem šla iz stare do- ta čez Chisholm. !^,sah za v ,lst- X ecina ^ Vesele božične praznike in,(J» raJ*e r'lta,no kot veselo novo leto 1940 vsem ei-; Delavske razmere tukaj niso tateljem tega lista. | nič kaj prida. Res, da je malo Frances tLukauicli, bolje kot je bilo poleti, »vendar .511 W. Lake St., I je še veliko delavcev brez dc- ( bisholni, Minn. !la. Večinoma so tudi male pla- Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno NAZNANILO ROJAK IZ MICHIGANA, PlSE O TEŽAVAH FARMERJEV i:'!!' '*' movine. Nekaj od tistih, ki >o se od-praivili na polnoenico iz naše vasi, so že pomrli, nekaj pa mijs še živi, eni razkropljeni širom Amerike. Jaz sem se preselila sem v Minnesoto pred par leti. Ako kateri mojih so-šoleev čita moj dopis, prosim, da -e mi oglasi. Moje ime je bilo Francka Uri vec, vas Srednji Lipovce, fara Ajdovec. Ko sem zadnjič pisala dopis, to je bilo ineseea oktobra, in omenila, da je že zima in sneg v tem okraju, sem bila slaba prerokomalka, ker za tistim je nastopilo lepo vreme in toplo je bilo celi mesec november. I ta lies je že december, pa imamo še zmiraj toplo vrcine.Tako le | k- i je sen i še tukajšnji old-timer ji ne pomnijo. Kljub lepemu vremenu, je veliko ljudi bolnih: Tako je mene precej "flu" prijela in položila na Indniško posteljo. Pred par dnevi je prinesel nek -tar na- ZAKLONIŠČE V LJUBLJANI Sedaj, ko je svet spet okužen z vojno mrzlico, ko sosed ni varen pred »sosedom, ko močnejši pritiska na -šibkejšega, niti povsem nevtralne države ne morejo ostati brezbrižne ob strani. Sila rafinirane svetovne diplomacij«* dela s prehiganimi sredstvi in najbolj miroljubni ljudje se utegnejo preko noči znajti sami sredi topovskega ognja in strupenih plinov. Da. plini in napadi iz zraka, to so ti-ta -grozna vojna sredrtva. ki se jih sto'odstotni civilist najbolj straši. Kar .se tiče obnašanja zojwr plinske napade, so Ljub- če, le par tvornic je, ki plačujejo malo bolje. Tukaj je ve- Tukaj smo tudi dočakali dve j srebrni poroki to 'leto; eno v to surer. Leta 1IH2 so na haaški konferenci celo sklenili, da stru|»enih plinov v vojnah ne bodo uporaibljali- dovoljena liko dobre zemlje za -a«lit če- smo obhajali podpisani in nje-j j ^amo bulo, s katero se neki trudijo, t gova žena, tirugo pa Frank m ko smo obhajali, namreč rabili -trudni plin. Čopi se je poročila s Walter. Zastankcuvič. Da bi bila sreč-! na ančani dobili prvo šolo zt ročni k plačat naročnino, pa me |>r,.,l leti in so ponovne pri- je prosil, da bi Vam sporočila, menic vežbe slehernega iifc*-....... i da bi v večji obliki roman najščana poučile o grozotah te ne- zaduji strani priobčili, ker on j varne smrti tako, da so za slu- zelo rad čita romane, da>i rav-j čaj plinskega napada dobro no je že star blizo osemdeset ] poučeni in se bodo znali rav- let. Tako idite, ni človek ni- j nati. koli prestar za ljubavne roma-1 Pa >o tudi Umitimi napadli iz ne. -zraka tako orožje, ki re ga ino- __,. I deme vojske v veliki meri po- I služil jejo in utegnejo nemilo yre-enetiti nič hudega slutečega meščana. Zoper take napade zgolj pouk ne zaleže kdo v«* kaj. Njih po»sledic se je treba ubraniti že vnaprej. Človek mora kakor krt globoko "Delavski urad je pristransko razsojal!" pravi predsednik P. M. W. prve strani.) cijo. Sedaj. ko je vrem jasno, v kakšen namen bo siužil, pa zmajujejo neverno z glavami, in dvomijo, da bi tako zaklonišče zgrajeno iz lesa in prsti moglo zadržati strahotne učinke bontb. ki jih ena .sama uniči veliko ladjo ali zruši, več nadstropno hišo. Take neverne Tomaže bi v zmoti potrdila edino le praktična preizkušnja česar pa nas bog varuj. Inžc-nrji in statistiki že vedo česa znloieta prstena zemlja in les, zato naj bo brez skrbi. Mestna občina pa ni preskrbela le za varnost meščanov zo-per letalske mi'pade, temveč j je ipričcla misliti tudi na zaščito umnetnin po vzgledu Pariza in Londona. Za sedaj je zaščitila simbol .slovenske žene, ki stoji na Muzejskem trmi. ki je svoj čas vzdignil toliko prahu. Zadelali so ga z lesom in pred njim verjetno tudi obložili s pivstjo. Tako o-prciiiljciiK je za sedaj varen pred vsakršnimi plini, če se bo pa izkazalo, da je še premalo zavarovan, ga bodo prenesli na varnejši kraj. Do tedaj pa ta skrinja "zadrege" taka, kakršna je sedaj.,prav nič ne moti »es1etskej?a izgleda okolice. Vsekakor j«' hvalevredno delo Ko so začeli odšlavljati \V. P iz je tuia samo r&im solznih pli- . , ,, . . rr, .. ! nov. Leta 1914 so proti tem da bi kaj zaslužili. Prejšnja le-jPranca t igale. 1 udi eno^poro-| ilo.oAbaiu Veirdarl. ta so res nekaj napravili, a letos je kot zakleto. Prejšnja leta so prišli agent je in so vso čebulo hoteli kupiti kar na mestu po G5c do 90c b ušel j (kot je pač bila čebula). Letos pa kot zakleto, nikogar ni bilo, da bi kaj ponudil zanjo. Tako da ubogi narod ne ve, kam ž njo. Po tisoč bušljev jo prenašajo po kleteh, ali porčih. Naj še omenim, da je dosti trpljenja s pridelavo čebule. Človek mora delati od zore do mraka na kolenih in pukati travo. Trava je namreč velika, a čebula je kot'sivanke. Tako, da, kadar trava preveč prera znova u po-i v sedanji vojni skiopi haaške konference menda ni-o več veljavni. Doslej sicer ni bilo zane-lji-i vili poročil, da bi bil na tej A. iiedržavljare, "What!" A Italijan zopet po- krznom. Pred nedavnim je novi Toni Purino. Sodnik po- imel velike opravke v Milanu, gleda priče in jih vpraša, kaj kj«' si .M' najel odlično sobo v ie Ž njim, a sta mu razstol- nekem hotelu. Ko ^e je neke- - , , i n i*" --i . /v!.: Toni Purino' g«1 večera proti polinoci vrnil ste potem čebu o zaduši. Za- niacila, 0jniM1 uro. To ni nikakšna plača, pa bolje znal. Ko so odhajali iz i senecenje. Na njegovi postelji r-o ležale najkrasnejŠe rdeče vrtnice, v vazah na mizi in o-1 la ri a p« i je krik in prepir. Pritekel je hotelski ravnatelj. Nekoliko vprašanj, nekoliko odgovorov in Mauro je rubral priznati svojo krivdo: zmotil se je bil v nadstropju. Pojasnilo za vrtnice je bilo zelo preprosto: poročno potovanj«'. Mauro -e je moral hitro oprostili pri mladi dvojici in zapustiti prizorišče. V znak pomiritve mu je mlada žena podari a eno izmed rdečih vrtnic. še niso vseh ponujenih delavcev sprejeli, toliko jih je bilo na razpolago. Seveda je bilo dosti otrok in žensk, ne samo j moških. Naj bo zadosti u čebuli, daj vam ne pridejo solze v* oči. j dvorane, sta priči špotala svojega ] »a rt ne rja. Želim vsem čilateljem tega lista vesel Božič in srečno No- I vonjem. Mauro je v moški me-čiiiiurnosti mislil takoj mi kakšno oboževalko. Preden je legel v posteljo, je Še ]»ogledal ! da-li niso vrata zaklenjena RDEČE NOGAVICE—NOVA MODA vo leio 1040, listu pa veliko j kajti kdove, oboževalka bi lah naročnikov in predplacnikov. j prišla tudi še osebno. John (1opi. OSVAJANJE Z DIMOM. Tu k id id es, stari grški >.godo- ! volucijo je kemik Fouroroz ponudil francoski vojski nov tru|H*ni plin in neki angleški lil goza? ulni družbi operatorjev izključno praivico ixjgajanj z j delavci. Zbornični odbor namerava jsaslišati tudi llomera Martina, bivšega prtnlstnlnika l*ni-tud Automobile Workers in »»e-danjega voditelja manjšine United Automobile Worker*, ki pripada Ameriški delavski federaciji. Homer Martin je bil že dva dni zaf>orcdoma v dvorani ter je )>ozorno |H>s|ušaI izjave prič. NASVETI ZA B O 2 I C N E POSILJATVE Da bodo Vade božične post« I jat ve »e pred prazniki prišle v roke naslovnikom, odpočtji-te dopisnice, pisma, ali zavitke dovolj zgodaj. Zadnje dneve pred praznikom so poštni uradi preobloženi s pošiljatva-mi, vsled česar ae marsikatera poiiljatev zakasni Portfcni uradi bodo zaprti v nedeljo 24. decembra in na Božič / ponedeljek. Samo Special Delivery pošiljatve bodo raznesene 25. decembra. Pri pošiljatvah se poslnžite zračne poite skupno s "Special Delivery", tako da bo pošilja te v vročena naslovniku v petek aK soboto pred Božičem I m »d zn »l jo v rove, kamor s >vo-j mestne občine, meščanov, tem-jim učinkom ni več ne sežejo| m»estr.e občine, ki tako vzgled-s tot i ne kilogramov težke bont-be. Strokovnjaki s ' ^ iynm ponaai pelciponeški vojni, da >o leta ■ x.ip(>l|lonlI> Bila je to topov jih protiletalska zaklonišča, da ImmIo v nevarnem ča^u za-l^čitcua življenja otrok, žena in -tanpev. Tudi li.rttbljana hodi z duhom imela časa pokriti se pod varno f)Iast grajskega hril>a. Eno teh zaklonišč bo pravkar do-grajetio v na«i(tu na Kralja Petra trgu pred sodi^em. To je rov * dvema vhodoma iz Dalmatinove in Tavčarjeve u-lice. Je kake tri metre pod zemljo in ve« je poidprt in zadelan z tramovi. Kar so zemlje izkopali, so jo nasuli na streho. Zvedavei so že od vsega počet ka postajali ob rovu no skrbi ne le za varnost meščanov, temveč v prav tolikšni meri za njihove kulturne vrednote. NAGA POROKA V SNEGU. V bližnjem času se bo v okolici Denver, Colo., izvršila nenavadna poroka. 18-letno dekle se bo poročilo z 19-letnim moškim, potem, ko je denver-ski državni pravtfiiik izjavil, da nima ničesar proti tenin če se oba poročita v snegu gola. Pri tej poroki ne gre morda za znorelo idejo člana kakšnega društva za kult golote, tenrveč je neki duhovnik v Denvcnu "rzjavil, da moreta o>ba mlada človeka oprati grehe, ki «sta jih storila, le na ta nači rr. da nastopita v snegu in gola in prrčncta noro življenje. -QLAS NARODA' S Jr pofiijamo v staro do ^ HA po»eiKa xw-siajai. oo iomi m , - . in ugibali, čemu 'bo iricnjiani j rov. Nekateri so menili, da bo I j It ali |o liata n< za javno stranišče, drugi, da ^"S-mn bo služil za kabel ali kanaliza- * 470 pred našim štetjem sovražniki skušali z dimom prisiliti j mesto Megaro do vdaje. V ta s namen so prižgali smolnate plamtnice, ki so bile uapojene s fosforjem, in so jih razpostavili okrog vrat ter zidov mesta. Too oblegali mesto Platejo. Tokrat hi imeli več uspeha in uspelo jiuv je, da so me^to zavzeli. A tedaj niso uporabij-a-li več s fosforjem prepojenih siriolnic, temveč bil je ogljikov okis, ki jim je pripomogel do zmage. Tudi v srednjem veku so sklicali mesta osvajati z dimom. Dognali pa so. da je ogljikov oki^ prenevaren in so dali pmlnort mešanici iz sulfata in stmole. To mešanico so imenovali "grški ogenj". Ta grški ogenj so uporabljali v vojnah srednjega veka -i>n re-ncsanoc. V 14. stoletju poroča grški učenjak Hasan Aibrali-am prvič o uiporaJl>i z ognjem zastrupljenega dimta kot napadalnem o-rožju. V državni knjižnici v Berlinu imajo kinjigo iz leta 1437, ki so v njej navedeni razni racepti za sestavljanje ta-kili strupenih plinov. Odtlej strupenega plina v vojnah niso več uporabljali. Kemiki so pa delali še nadalje eksperimente v to smer. Med francosko re- ci je razvijala Toda Napo I coin ska krogla, strupen plin. je odklonil. Tudi druge vlade so potem odklanjale dolgo čas-a izume In res. malo pozneje so se vrata odprla in v motni mesečini se je prikazala čudovita ženska. Takoj za njo pa jt* vstopil tudi neki moški, ki je zaJŠopetal nežno. "Moja najdražja," in je poleg odgovora "Moj zaklad" prejel že dolg poljub. Mauro je bil divji nad tem prizorom. Bcmuo je prižgal luč in si energično prepovedal takšne nočne obiske. 1'speli pa je bil nepričakovan. Dama je za vpila: "Tat! Modre nogavici* so poznali že prej. anlpak v letošnji zimski sczicii so s<* pojavile tudi r*i-g I i je namreč poročajo, da veljajo rdeče volnene nogavice kot najnovejši "krik" v področje nogavic. <'im bolj bodo rdeče, toni bolj bodo moderne. A rdeča barva ne velja morda za zvečer, temveč za dan. Nove nogavice so delno gladke, delno »ne ter imajo elastičen zaključek. Kori-fn.a je pri novi domisli-ei vsekako volna, ki greje bolj nego tenka svila, kar se tiče barve. ]>a jo je priporočati samo mladim damami z zelo lepimi in vitkimi nogami, kajti v Na pomoč!" in nnoški je z gro-! drugačnimi primeru bo v oči zečim glasom vprašal, kaj ho- j zbadajoča rdečina napravila če Mauro v tej sobi. Nasta i več škode nego koristi. Darilo praznike: RAZVESELITE VAŠEGA PRIJATELJA (ICO) ZA BOZlC Z DVOME-SEČNO NAROČNINO NA "GLASj NARODA". STANE SAMO $1. Posebno bo vesel (a) romana, ki je začel izhajati v listu dne 7. decembra. — Ta roman spada med bisere svetovne literature. List skušamo napraviti splošno zanimiv za vse čitatelje. In vemo da bo Vas prijatelj oz. prijateljica vesel (a), da ste se spomnili. : \ ' iZPOLNITE SPODNJI NAROCILNI LISTEK Storite to še danes. j """" j , „ I UPKAVNLSTVO "GLASA NARODA" * | da bo pravočasno | 21G West 18th Street, New York za praznike. I Tukaj Vam pošljem $1.—, za dvaineseeno naročnino za: J Ime..........i......................... j Mi bomo obvestili I Naslov * ...:......:..,, ( Vašega prijatelja I ................................ | 8 primerno božično l List naj pošiljamo pričenši z dnem...................... dopisnico o vašem M , - .. , Moje ime in naslov je: .................................. darilu. ____________ VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRUt [SPI »BCZB IXRDDP-N.I Y<*i Monday, December 18, 1939 Vaški Apostol Spisal L. GANGUOFER; za "11 »as Naroda" priredil X. X. = 10===^ (Bila j»i tujka i»« tujcu je par težko zaupati. Prejšnjo }»uulad j«- prišla - s«*ojo heerjo iz trga ter najela za petnajst goldinarjev letne najemnine pri prosto, mtijlmo občinsko 311 -Šieo, Levo nogo je im.ela pohabljeno, veleli cesar je šepala v:oti desni. In ljudje so rekli: to je hudičev korak. Molčeča je bila, sosedami i.i občevala. K njima je zahajal 'le Peter iZivela je mirno in samotno, kakor ljudje, ki imajo aa t boj težke čase in se od' bodočnosti le malo dobrega nadaje. Nekaj >kiiva." so šejKdali ljudje. "Nikomur se ne n,:a pogledati v oči." Nekaj več kakor drugi, je vedel Peter o nji; da je bila doma iz tsevernih krajev, da je bila poročena z gozdarjem, ki >e je >pa leto dni ,|>o poroki na lovu smrtno ponesrečil; da se je z otrokom preselila v trg, kjer je dobila delo v neki delavnici za igrače. Tam je živela petnajst let. Nekega zim-fcicega večera pred božičem, ko je raznaŠala odjemalcem zavoje, se ji je spodrsnilo na ledeni stopnici. (><1 takrat je imela hromo nogo. Njen zaslužek se je za polovico zmanjkal, njene skrbi za polovico povečale. Svojega otroka bi za nič na r-vetu ne poslala v tovarno ali pa -lužit. Skupno življenje z otrokom je 'bilo edino, kar je imela od življenja. T. da v trgu, kjer i-e je vsled povečanega (prometa vse pod rase; j I o, se ni mogla več preživljati. Iščoč ceneno bivališče, je d< Spela v to gorsko vas, kjer jc dobila za petnajst goldinarjev v najem lii-ico s kuhinjo in dvema sobama Y-ak mesec pa ji je prinesel sel iz trga zabojček lesenih palčic in pijanega pa*]>irja. Iz tega je izdelovala majhne kapelice, cerkvice in hišice. Vse i»otrebiščine je morala dra-g> plačati trgovcu, ki ji je ob koncu meseca po sramotno nizki ceni odkupil blago. Dosti truda je bilo r? to drobnarijo, zaslužka pa je toliko, da nuiteri Nani in hčeri Beti ni bilo troba stradati. Kakor >edaj, v medli svetlobi viseče svetilke je presedela dan za dnem o'» veliki mizi ter sestavljala in lepila igrače. Beta je vršila hišno delo, zne-la vse potrebno skupaj ter hodila v gozd \u. drva, kajti peč je'bila nenasitna. Oe je imela kaj ča-a, je r-e 1 a k materi ter slikala polkna švicarskih hišic z zeleno barvo, zvonike cerkvic pa z rdečo. To ji je šlo bolj od k k kakor materi, kateri se je roka tresla. Nana je bila stara komaj štirideset let, pa je izgledala mnogo starejša. M jen obraz je imel razorane |K)teze, ki so .si' vedno pričale m njeni nekdanji lepoti. J^ase je imela sive. Pod nosom iri po b.adi ji je pomajal .siv mah. "To je hudičeva bradica," -o rekli ljudje. "Hudič jo je poljubil." To ji je nekoč Stavdamerjev Mi bol smeje v obraz pove-<1 ti- Pa ni bila jc.na. Poki mala je, kot da bi bilo res. i Mogoče tudi sedaj promišlja o prejšnjih čarih? Pred njo je cerkvica, katevi ><■ manjka streha 111 stolp. 7oda roke ji počivajo na mizi ier se ozira z napol zaprtimi očmi po sobi. Izredna slika: t i soba! Nekaj pobožno prijetnega je v njej. Po kl<»p<-h, stenah, pnlie.-di same igrače. Vsa .soba s'uži delu, le v bli>.ini ]»eči je človeško bivališče. V peči: jo Vzidana pIorevinaMa i>ečica, v kateri kuhata j 11 ogrevata jedi. Nana pogleda n t uro iti zopet prične z delom. Stopi k peči po nekaj, toda jnrgled se ji je strdil. V veži zaslišijo koraki. "Hvala Bogu," vzdih 11 c Nana. V sobo stopi Beta. "Dolgo te ni," pravi mati. "Dober večer, otrok." •Beta molče prikima 111 sode na klop poleg peči. 'Nuna jo začudeno pogleda. Tako tiho priti ni bila njena navada. Te la lopenuu dnevu je sledil mrzel večer. ] 'obira t i d račje v gozdu, ni posebno prijetno delo. Kako naj : ovori, ko ..-tiska zone, d-a bi ji ne šklepetali! I "Jesti moraš kaj. Juho sem ti pogrela." Beta je .-topila iz svita svetilke v senco, ki jo je metala Iti«. Svoje prazne roko je pritiskala k peči, ki je pa dajala le slabotno gorkoto. ISlekla je volneno suknjo. Pojavila se je njena vitka j ostava, oblečena v rjavo krilce in tenmozelen modrček, ki je bil tako majhen in tesen, kot da ji je ostal še iz šolskih let. Iz pečice je vzela skled'o in sedla v kot. Dvakrat je za-;ela, nato pa položila skledo v naročje. Roke so se ji tresle. "Juha je že nekoliko mrzla, kaj ne? Ogenj je že pred dvema urama /pošel. Naložiti ni-o*m mtogla, ker ni niti tr-ke pri hiši." (Beta jo molčala "Klej >e mi je tudi strdil. Pojdi in malo naloži." "Danes nisem prinesla nič drv." Njen glas je meter preplašil. > "Dekle, saj si vendar šla po drva, in če jih nisi prinesla, kje si bila vc* dan?" (Nobenega odgovora. Klizabeta," mati je priŠepnla k peči. Povsem majčkena je sedela Beta, >ti>njena v temnem kotu. Ne da bi se zganila, je gledala Beta mater s svojimi velikimi očmi. "Otrok! -- O, ti moj Bog, tak govori vendar!" Nana jo je prijela za roke in sedla i*>leg nje. Beta se je oklenila materinega vratu, kot se oklene potapljajoči se otrok svojega učitelja. i Unti je .spraševala in sipraševala, toda Beta ni mogla ni-•x^ar odgovoriti. Nana jo je pogladila po laseh in prikiinaTa. Gotovo ji jc na cesti kilo zaklical p>ovko, ki je veljala materi, kaj ne? fn to je bilo tako nekaj grdega, da dete ne more povedati materi. Tem mislim je priključila tolažilne besede: "Nič ne umri, dete. Ljudje so pač ljudje človek čisto vest,, r.aj govore ljudje, kar hočejo. ij&jli žalostna. Mod ve drživa skupaj, kaj ne?" jj r Beta se je molče »e bolj oklenila matere. Podpredsednik Garner bo kandidiral DALLAS, Texas, 15. dec.— E. JI Germany, Član odbora, ki si prizadeva spraviti sedanjega podpredsednika Garner-ja v Belo hišo, jo izjavil, da bo Garner na prihodnji demokratski narodni konvenciji kandidiral za predsedniškega kandidata, pa če se bo Roosevelt odločil za tretji krmili ali ne. HLOVmCB (TTTGOffLSY) DAILY i"i ------- muii"______^ MEHKG VEZANE KNJIGE t 'e i nia Nikar ne T 1 •» 1 1 • »M 1 rden slabič FICJ1BI/RG, Mass., lo. dec. — Danes je umrl tukaj v -ta-rosti v:> let dr. Frederick H. Thomson. Rad je pripovedoval, da je tekom državljanske vojne nosil dva tedna 'vojaško suknjo, po dveh tednih ga je pa zdravnik zvrgel, češ, da je za vojaško službo preslaboten. Zdravniško £olo je dovršil leta 1870. ciiiiitt, ia>iBiiiiiitfe ..fitiiitii, .gitiinan, aali«« VJREDPRODAJ Slovensko Amerikanski Koledar za 1.1940 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, ČLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA: Iz mojega življenja. (Nadaljevanje prihodnjič.) l! Koledar je bogato illustriran. Naročite ga pri: Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! F. FRKKSA: ]>r. Alberto della Corte je bil zadnji potomec- .stare to-kaTisk e rodbine. Bil je vitek in lep kakor tisti irn^ki, ki 80 jih riorentinski slikarji slikali (/krog leta 15(H). Dorasel je kot sirota. Kot umetnostni zgodovinar se je poglabljal v preteklost i:i ko som imel o-pravka v florentinskeni umetnostnem inštitutu, sem ga >po-Knal kot razglednega mladega moža z izvrstnim spominom, rmel je temnoplave lane in zla-torjave oči, ki dajo obrazu po-"cbon čar. Ženske so gledale za njim, toda on ni gledal za njimi, dokler se ni naposled zaljubil v hčer nekega vinskega trgovca, v Emilijo, ponosno visoko toskansko lepotico s črnimj očmi, črnimi lasmi in čudovito slonovinasto ]x>ltjo. Bil je krasen par. Nevestin oče, precej grob možak, ni maral dolgo zavlačevati 15 poroko. Takoj naj bi se poročila. In takrat so je zgodila nesreča, da je Emilija padla j>o kamnitih stopnicah domače hiše, nekdanje stare trdnjave in je po tridnevnem trpljenju izdihnila. Alberto, ki je noč in dan stal pri postelji svoje neveste, je pobledel ko da bi omo vse, da bi ga razvedrili. Toda bilo je, ko da bi v njegovi notranjosti nekaj 7>oči]o, ko da hi odmrl. SERENA Luč rdeče zastrte svetilke je dosegla samo njegovo čelo. Zaprl je oči; sanjaril je. Po tem večeru sem opazil, da je šlo z našim prijateljem na bolje. SjX't ?o ga zanimale umetnostno zgodovinske stvari, hodil je v kavarne, toda najrajši si je izbiral manjše, kjer so i meji radijske aparate. Tn lepega večera, ko sva spot sedela na ti.-ti tera-i-i, sva zaslišala Serenin glas; otrokom je pripovedovala pravljice. 'Alberto je zaprl oči in ves srečen prisluškoval. Ko je Serena končala, mi je položil roko 11a ramo in dejal: "Ta glas iz angelskih višav mi je rešil življenje!" Tn pojasnil mi je: "Po Emiliji ni smrti nisem lmogel nobeni ženski pogledati v obraz. Zdaj je pa vse drugače. Zdaj ljubim! glas, ki me tolaži, glas nadzemeljskega bitja iz neskončnih daljin." (Prijatelji smo vedeli, kako Alberto občuduje Sereno. Smo ga vprašali, če ji bo pteal. "Xe," je odvrnil, "niti njenega pravega imena nočem vedeti. Zame naj ostane samo Serena, neskončno oddaljena Serena." Nekoč smo se z avtomobilom od peljal i v okolico Koroškega jezera z umetnostno zgodovinskim ciljem. Neki tovariš je MXazprodaj a KNJIG Vabili .smo ga k delu. Njegov,imel tam dobrega znanca, last-izredni spomin je o^tal, toda nika vile Albini. Tn z go-to-na njem ni bilo nobenega ve- ljnbnostjo. kakršno izkazuje selja do življenja voe. Hujšal i severna Italija svojim gostom, so nas -povabili na domačo veselico. Naiš tovariš nas je predstavil gostitelju, pozdra- je od dne do dne bolj. Zgodilo se ji' pa, ko siino lepega večera v trojo sedeli na terasi neko hiše 11a Via Monte-bello, da je v bližini nekje igral radio. Nastal je odmor, potlej so je pa oglasil mehak alt, ki je prebral uvod v gostovanje nekejca nemlškega pianista v Milanu. . Spregledali smo se in se razumeli. Nas gostitelj Oa-valliere Pet t ara, je pa "napolnil naše kozarce in tiho dejal: V4 To je Serena, napoved milanske radijrke oddajne postaje. Njen glas je doživetje za vse poslušalce." Sledila je neka Sehumanova sklad/ha. Nato se je pa spet oglasila. iSerena, ki je podala z Usodami to, kar je hotela izraziti glasba. Videli smo, da se je naš prijatelj Alberto udobno zleknil v svojem pletenem naslonjaču posiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kur tu. V ITALIJO $ 6.00..............Lir 100 11.85 ................" 200 17.50 ................" 300 28.00 ................" 500 56.00 ................" 1000 KER 8K CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE ČRNE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI NUJNA NAKAZILA IZVK$U. ŠJEMO PO CABLE LETTKB ZA PRISTOJBINO SI— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) fli W. 18th ST- NEW YORK vil ostalo družbo in na lepem kakor elektriziran planil k Albertu della Corte in mu dejal: "Danes je srečen dan vašega življenja! Ali veste, kdo bo vsak čas prišel? Serena!" "Serena!" je vzkliknil Alberto in smrtno pobledel. '"Potlej moram takoj oditi! Takoj!" in še ,preden smo mogli preprečiti, je zgrabil svoj klobuk in odliitel. Šele drugo jutro smo ga spet našli. "»Zakaj ste nam ušli?" sem ga vprašal. ^Ah," je odvrnil "Serena mora zame ostati neskončno daleč. Ne maram se razočarati. Zadnje tedne, odkar sem advertisement spet dobil pogum za življenje, 1 a&fr^^s^^'^ssss^ywss^ss^'s« san«. Aajbrze ima tudi ona adaj počitnice. Žalostno zame." Naslednjega dne sta |>ri sosednji mizi sedeli dve dami. Ko je ena izmed njiju spregovorila nekoliko glasneje, me je Alberto zgrabil za roko in dejal: "Ta glas ima skoraj i-ti ->rvok kakor Serenin. .samo da je še bolj čist in še bolj nebeški!" in začel je 111:ado dekle pazljivo motriti. Ona je pogled zdržala in prijazno odzdravila in kmaul nato s svojo prijateljico odšla v kopališče. Ze čoz «dva dni se ji je Alberto predstavil. Igral je ž njo tenis, čeprav ni bil preveč navdušen za šport in ž njo plesal. Pri tem se je šele pokazala njegova spretnost in prožno>t. ti ve pega večera sem našel Julijo samo v majhnem hotelskem pristanišču. Hodila sva po pomolu sem in tja in rekla mi je: "Razodel mi je svojo skrivnost, da ljubi Serenin glaj, da jo 7>a noče spoznati iz strahu, da ne bi bil razočaran." 'Prišel je dan, ko se je morala Julija Provost i vrniti nazaj v Milan. Ko =0 je vkrcala na ladjo, ji je Alberto prinesel cvetlic in sladkorčkov. Julija se mu je zahvalila in mu dejala: "Najbržc me ne boste pogrešali, kajti v dveh dnevih bo Serena, kolikor vem, wpet v Milanu, in spet bo-te imeli priložnost poslušati njen oboževani glas." Alberto je obstal ko okame-nel, toda ladja se je že odmaknila od obale. Julija mu je pomahala s svilenim robčkom. Alberto ji jo vrnil pozdrav, toda njegovi gibi so bili ko otopeli. Pogledal me jo in vprašal: "Ali je bik . . ." HVDa," sem odgovoril, "bila! je Serena." Potlej je govoril tiho pred'sfc. | •" Serenin glas me je p robu- 44. dil. Julija je bila prvo dekle, ki som ji lahko spet brez razočaranja pogledal v obraz. Julija in Serena sta eno in isto — takoj moram v Milan — toda bojim" se." "Nič se ne boj," sem mu odgovoril, "vem, da te Serena pričakuje v Milanu." Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. Andrej Hofer Tirolce* (Juna&kl vodja 2. BelgrajeUi Bitter (Viloj Jelene) 6 ?. 9. 10. 11. 12. 14. 15. 18. 19. 21. 22. 24. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 3fi. 37. 38. 40. #3. 45. 48. 49. 51. j2. 53. 5G. sent glodal žeiVske. Vendar nobena še od daleč ni podobna Emiliji. Toda 'Serenin glas naj me tolaži." Serena sama — njeno pravo ime je Julija Prevostijeva — je izvedela od nas za Albertovo zgodbo. Bila je ganiena. "Še so torej na svetu moški," je dejala, "ki se ne potapljajo v moč viri h vsakdanjega življenja!" In obljubiti sem ji moral, kje in kdaj bo Alberto della Corte preživel svoje počitnice. Sredi poletja me je Alberto »spremljal na Brioni in o tem sem obvestil tudi Julijo Pre-vostjevo. Tam naju je prevzel čar tega krasnega otočka, neprisiljeno življenje, prostost, biti osaimljen ali po želji z drugimi plesati, plavati, jahati. Sedela sva pri neki mizici. Alberto je bil žalosten od slabe vo-Ije- "Kaj ti je?" sem ga vprašal.. , ^Sereninega glasu pogre- 57. r>o. Burska Vojska Cvetke (H. Majar) Dedek je pravil (Julij Slai»šak> Devica Orleanska Dve sliki (Ksaver MeAko) Duhovni boj (Lovreuc Skujtoli) Fra Diavolo Fran Baron Trenk (Gjuro Puudurlc) Humoreske, Groteske in Satire (Azov lu Tefri) Korejska Brata, frtira iz misijo-nov v Koreji (Josef Siulliuaii) Mesija ,Dr. Jeglič; Mladim Srcem, jMirestl mladino " (Ksavor Mefikol Maron, krščanski deček z Libanona Ob 50 Letnici dr. Janeza Ev. Kreka Parižki Zlatar Patria. Povest iz irske junaške dobe <11. Kederer' Paherki iz Roža (Ivan Alhrrbt) Popotniki, novele in Črtice (Milan PugelJ) Pozi palec Pravljice (H. Majsrl Pravljice in pripovedke za uda dino . (S. Košutrik) Povesti in Slike (Ksaver MeSko> Ptice Selivk« 'l|t|n|n||1,'»i||||u)ttt) \DVERTLSE IN - GLAS NARODA' v NAJVIŠJEM SODISCU V ONTARIO Častiti ij. sodnik Clievrier, v soboto, 13. oktobra, 11K>S. Med: Johnom Vizler, tožitelj ifl Evanka Zickar, obtoženku 1. Ta zadeva je prišla na razpravo | A ko ima kilka knjiga VL-Č zvez današnji dau na zasedanju za sodiiij-bko razpravo s |)oroto v Cochrane ob prisotnosti odvetnika tožiteija, toda uikdo ni prišel za obtožeuko, Četudi je bila o obravnavi pravilno obveščena, kar je razvidno iz vročilne listiue zii nazuauilo o obravnavi; prebrana je bila obdolžba in zaslišani dokazi in kar je zatrdil gori imenovani odvetnik. '2. Sodišče je razsodilo in odredilo, da tožitelj dobi razsodbo proti obtožen ki v znesku $100.00. 3. Sodišče je nadalje razsodilo in odločilo, da obtoženka plača tožitelju ujegove stroške za to obravnavo, po obdavčenju. "YV. L. Warrell" krajevni registrar S. C. O Ent. S. C. J. B. Folio No. 310 •J2. nov. | 1938 "W. L. W." Jaz, William L. Warrell, krajerai registrar najvišjega sodišča za Ontario v mestu Cochrane, v okraju Coeli-rane, ▼ provinci Ontario s tem izjavljam, da je gorenja zadeva natančni in pravilni prepis prvotne i-azsodbe, ki jo je izrekel častiti g. sodnik Chevrier najvišjega sodiSča za Ontario v Cochrane 15. oktobra, 1938. V dokaz temu je moj podpis in pečat sodišča v Cochrane 28. novembra, 1939. (Podpis) W. K Warrell Krajevni Registrar Najvif^ega sddiafa za Ontario v Cochrane, (Pečat.) . Ontario. (Vezava nekaterih knjig je od lei»-nja nekoliko izkažena.) kov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR I Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK illlHIMl Ulllllll U||||j!|llHMIi||||,f|illll|l||. .tllllltlii,. , HHi!'>'»min"M|>»mmi»'!l'nmyii>tMt Voščilo za praznike prijateljem v objiki malega oglasa z okvirjem, dva inča v velikosti, Vas stane samo 50 centov. «m|.i.llHW^|,}!!lWmHn;uiMllllli,.ulllllll? ''"'l1'1* IM>Mtl'