Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko
LETO XXIV. — številka 60
Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Giavni urednik Anton Mik'.avćič rr Odgovorni urednik  Albin Učakar
GLASILO SOCIA
KRANJ,   sobota,  7. 8. 1971 Cena 50 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot pol tedni k Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah.
A GORENJSKO
XXI. mednarodni gorenjski sejem v Savskem logu v Kranju je odprl predsednik obSbukc skupščine Slavko Zalokar. Med gosti so bili tudi Vinko Hafner, Miha Marinko, ing. Andrej Marine, avstrijski konzul g. Riesenfeld, predstavniki gospodarstva in družbenopolitčnega živ Uenja z Gorenjske, predstavniki zamejstva in drugi. — Foto: F. Perdan
NOVO V PRODAJALNAH KOKRA —KRANJ!
5 °o POPUSTA PRI NAKUPU POHIŠTVA
vam v času od 5. do 20. avgusta odobrava specializirana prodajalna DEKOR — KRANJ, Koroška c. 35.
BOGATA IZBIRA spalnic, dnevnih sob, kuhinjskih elementov, kavčev, foteljev, stolov, miz, kotnih klopi in drugih delov pohištva.
Poleg pohištva pa vam nudimo še raznovrstno posteljnino, zavese in preproge. 20 — 50 °o posezonsko znižanje cen konfekcije pa vam je pripravil oddelek konfekcije,
BLAGOVNICA — KOKRA — KRANJ.
Poceni in kvalitetna oblačila bodo v veselje vsakemu kupcu!
NE ZAMUDITE UGODNE PRILOŽNOSTI!
Za obisk se priporoča KOKRA — KRANJ
XXI. mednarodni gorenjski sejem odprt
C RAT V SAVSKEM LOGU
Letos precej večji kot lani — Odprl ga je predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar
Kranj, 6. avgusta — Pred novim razstaviščem v Savskem logu Je dopoldne predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar odprl letošnji XXI. mednarodni gorenjski sejem. Ob otvoritvi, ki so se Je udeležili Številni predstavniki gospodarstva in družbenopolitičnega življenja ter gostje iz tujine. Je predsednik Zalokar rekel, «a ima sejem, ki je prvič na novih prostorih, več predno-*1' Od <los-danjih sejemskih prireditev. Je v središču mesta in funkcionalno povezuje levi in desni breg mesta. Najpomembneje pa je, da bo v prihodnje celotna razstavna dejavnost združena na e"cni   prostoru.   Razen tega
IVIL-A
pa bodo po celotni dograditvi sejemskih objektov v logu lahko tudi različne zabavne in druge prireditve, za katere je v Kranju že nekaj let manjkalo pravega prostora.
»Menim, da mora izgradnja novih sejemskih prostorov imeti poleg regionalnega tudi republiški in jugoslovanski pomen. Ta sejem naj postane kraj, kjer se bodo manifestirale vse proizvodne in storitvene strukture gorenjskega gospodarstva. To naj bo kraj za stik s tujimi proizvajalci in tržišči. Prav gotovo pa bo sejem v prihodnje prerasel iz Industrijsko trgovskega tudi v turistični ter skušal vključiti še gozdarstvo in kmetijstvo, ki sta na Gorenjskem prav tako značilna,« je med drugim rekel predsednik skupščine. Poudaril je, da bi v okviru sejma v prihodnje morali še bolj sodelovali tudi razstavljale!, ki načrtujejo gospodarski In družbeni razvoj Go-
renjske. »Prepričan sem, da bo tako in zato menim, da se z novo lokacijo odpirajo sejmu in gospodarstvu nove perspektive.«
Na sejmu letos sodeluje 407 razstavljalcev, od tega kar 115 iz desetih tujih držav. Razstavna površina tokrat znaša okrog 20.50(1 kvadratnih metrov, zaradi poman j kanja prostora in postopne dograditve ostalih objektov v Savskem logu pa sta letos še vedno dve razstavišči drugje; v šoli Simon Jenko in v delavskem domu.
Predstavniki sejma in razstavljavci pričakujejo, da bo letos tudi obisk na sejmu večji kot lani. Lani si je namreč sejem ogledalo okrog 185 tisoč obiskovalcev, letos pa jih pričakujejo prek 200 tisoč. Zato naj bi se tudi promet na sejmu močno povečal. Lani je znašal okrog 65 milijonov, letos pa napovedujejo, da bo dosegel 100 milijonov novih dinarjev.
Sejem bo trajal do 17. avgusta in bo odprt vsak dan od 8. do 19. ure. Zabaviščni prostor pa bo odprt vsak dan neprekinjeno do 24. oziroma 2. ure zjutraj. Razen tega bo vsak dan ob 18. uri v   avli   občinske skupščine
modna revija.
Pričakujemo torej lahko, da bo letošnji sejemski živ-žav v Kranju zelo živahen in da bo zanimiv zabavni program na sejmu prijetno poživil kranjske avgustovske dni. A. /alar
KRANJ
vas vabi na obisk v prodajne prostore na XXI. Gorenjskem sejmu v osnovni šoli Simona Jenka
Vse vrste tekstilnega blaga, oblačil, galanterije in kozmetike bomo prodajali
S POPUSTOM DO 70 %
Zaloge znižanega blaga so omejene, zato ne odlašajte z obiskom.
XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII.
Odlikovanci radovljiške občine
Ivan
Langus — šestdeset-letnik
Te dni je praznoval visok življenjski in delovni jubilej Ivan Langus, doma iz Ljub-nega pri Podnartu. Mnogi ga poznajo kot dolgoletnega prizadevnega predsednika krajevne skupnosti in kot neumornega sodelavca v mnogih družbenih organizacijah.
Rodil se je v kmečki družini in že zgodaj je moral okusiti pomanjkanje. Že pred drugo svetovno vojno se je zaradi naprednih pogledov začel družiti s komunisti, v komunistično partijo pa je bil predlagan leta 1943, spre jet pa leto kasneje. Po vojni in vse do danes njegova družbenopolitična aktivnost ■i prenehala. že na prvih volitvah po osvoboditvi je bil izvoljen za predsednika krajevnega ljudskega odbora Ljubno in za odbornika okrajnega ljudskega odbora Radovljica. Družbene funkcije so se kar vrstile — od predsednika občinskega ljudskega odbora Podnart do podpredsednika občinskega ljudskega odbora Radovljica v letu 1955. Opravljal pa je ie dolžnosti kot sekretar organizacije KP Ljubno, sedaj pa je namestnik sekretarja osnovne organizacije ZK Pod-■art, je sodnik porotnik od leta 1946 in predsednik štaba ca civilno zaščito. Ni pa se branil tudi dela v ostalih organizacijah kot so ZB, SZDL, AMD, gasilci in pa TVD Par tfzan.
Za svoje družbenopolitično delo Je bil tudi odlikovan. Z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo ga je odlikoval predsednik Tito, Ima pa tudi medaljo za zasluge za narod. Letos pa je prejel za svoje delo tudi občinsko priznanje.
Na četrtkovi slavnostni seji obeh zborov radovljiške občinske skupščine so prvič podelili tudi občinska priznanja. Priznanja so dobili: Jože Kapus z Bleda, Janez Kocjan čič iz Gori j, Jože Legat iz Begunj, Franc Sodja iz Bohinjske Bistrice in Alojz Šu-štaršič iz Črnivca.
J02E KAPUS se je rodil 1919. na Bledu. V narodnoosvobodilnem gibanju je začel sodelovati že 1941. leta. 1943. leta je bil imenovan za načelnika obveščevalnega centra IX. korpusa sektor Bled-Bohinj. Po osvoboditvi se je takoj zavzel za obnovo gospodarstva in pripomogel, da so na Bledu začeli postopoma oživljati turizem. Ves čas je delal tudi v upravnih, samoupravnih in družbenih organih ter organizacijah. 1960. leta je bil imenovan za direktorja zavoda za pospeševanje turizma Bled. Pod njegovim vodstvom sta bila obnovljena blejski grad in otok, zdaj pa zavod urejuje zimski rekreacijski center Zatrnik in golf igrišče.
JANEZ KOCJANCIČ se je rodil 1911. leta v Zgornjih Gorjah, Že pred vojno je sodeloval s komunistično partijo Slovenije, od 1941. do 1945. leta pa je aktivno sodeloval v NOB. Janez Kocjančič je veliko pripomogel, da je bila v Gorjah zgrajena nova šola. Ves čas je delal tudi v različnih upravnih, samo upravnih in drugih organih ter organizacijah, še posebno se je zavzemal za razvoj k me-
Radovljiško
V okviru prireditev ob radovljiškem občinskem prazniku je bila v četrtek popoldne v stavbi občinske skupščine v Radovljici slavnostna seja občinske skupščine, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Po slavnostnem govoru predsednika občinske skupščine Stanka Kajdiža so podelili tudi pet občinskih priznanj. Po seji je predsednik skupščine udeležence seje sprejel v obnovljenem in povečanem hotelu Grajski dvor.
Na Vodlški planini na Jelovici bodo jutri dopoldne proslavili več pomembnih obletnic. Pred tridesetimi leti, 29. julija, je bila namreč na tem področju ustanovljena jelovška četa, nekaj dni kasneje, 5. avgusta, Je bil ustanovljen Cankarjev bataljon, ki je prestal ognjeni krst že 8. avgusta, komaj tri dni po ustanovitvi. Poleg tega se bodo udeleženci proslave spomnili še enega dogodka. Te dni
tijstva v Gorjah. Danes še vedno aktivno dela v organizaciji zveze borcev.
JOŽE LEGAT se je rodil v Begunjah 1911. leta. Je eden najbolj znanih organizatorjev narodnoosvobodilnega odpora v Begunjah. Po osvoboditvi je delal v različnih oblastvenih organih in bil med drugim tudi podpredsednik okraja. Pri svojem delu se je največ srečeval z urejanjem kmetijstva v bivšem radovljiškem okraju. Veliko pa je sodeloval tudi s kmetijskimi zadrugami in prispeval k uvajanju mehanizacije in moder-
Sorodna usoda francoskega mesta in Tržiča med drugo svetovno vojno je na pobudo francoskih predstavnikov privedla do pobratenja obeh mest. Le-to že od samega začetka ni bilo zgolj formalno, ampak se je razvilo v neposredno in živo sodelovanje med prebivalci obeh krajev. Ob izredni skrbi pred stavništva občine, komiteja pobratenja in prebivalcev mesta Sainte Marie aujt Mineš so bile deležne posebnega gostoljublja vse skupine iz
praznovanje
Hotel so namreč odprli v četrtek ob 17. uri.
Pred slavnostno sejo občinske skupščine so ob 15. uri v dvorani radovljiške graščine odprli tudi razstavo starih upodobitev krajev v radovljiški občini. Gorjanski godbeniki pa so imeli ob 16.30 pred hotelom Grajski dvor promenadni koncert.
V okviru praznovanja bo danes na Bledu odprto občinsko prvenstvo v plavanju za mladinec in pionirje, jutri dopoldne pa bo na Bledu promenadni koncert.
pred tridesetimi leti je bila tudi partijska konferenca, na kateri so sprejeli sklep o ustanovitvi teh partizanskih enot.
Proslavav s kulturnim programom se bo začela jutri ob 11. uri. Pričakujejo, da se bo med prostranimi gozdovi Jelovice na Vodiški planini zbralo veliko število nekdanjih borcev in obudilo spomine na čas pred tridesetimi leti. - Jg
nizacije v kmet. proizvodnjo.
FRANC SODJA se je rodil pred 64 leti v Bohinju. Že 1941. leta je postal aktivist osvobodilne fronte. Med vojno je delal v vodstvenih organih OF, po osvoboditvi pa ves čas v krajevnih organih socialistične zveze in zveze borcev. Kot skromen, požrtvovalen družbeni delavec je Sodja veliko prispeval za razvoj krajevne samouprave.
ALOJZ SUSTARSIC se je rodil 1911. leta na Črnivcu. Po vojni je ves čas delal v organih oblasti, krajevnih in občinskih  samoupravnih or-
Tržiča. Pobratenju je bil dan še posebni poudarek s poimenovanjem dela mesta po Sloveniji in Tržiču, obeležij v spomin interniraneem in izkazovanjem posebne pozornosti za slovenske etnografske posebnosti. Po zaslugi predstavništva mesta Sainte Marie aux Mineš se prek pobratenja s Tržičem razvija prijateljstvo med francoskim in slovenskim narodom, kažejo pa se tudi ugodne turistične in gospodarske perspektive.
Postaja gorske reševalne službe Tržič obstaja od leta 1937, po prenehanju med okupacijo pa je po osvoboditvi ponovno zaživela. Danes šteje 23 članov in 8 priprav nikov. Po vojni so se pOJM srečili 3 člani in 2 pripravnika, od tega trije pri opravlja nju svojih dolžnosti v gorah. Skupno število akcij njenih članov je 234 ali 20% vseh akcij v Sloveniji. Poleg tega so samo na Zelenici oskrbeli in transportirali nad 300 ponesrečencev. Vsa reševanja so bila po mnenju domarih in tujih strokovnjakov izpeljana strokovno in uspešno.
Komisija bo predložila tudi podelitev štirih srebrnih plaket. Prejeli naj bi jih:
Ivanka  Šulgaj  za aktivno udeležbo v NOB in za 26-let no di•u/.hcnopolitično delo v občini in republiki,
Tine Toma/.in za sodelovanje v NOB, družbenopolitično delo in ra/vi janje bratstva med francoskim mestom Samu Maric in Tržičem, Gašper Golmcjcr za udeležbo v osvobodilni in gibanju in za zasluge na področju družbe-nopolil ii i k ra in društvene-dela v Podljubelju, in post umno Kristjan Kokalj za borčevski staz v NOB, družbenopolitično drlo. /lasti pa za zasluge na področju organizacije športa v Križah in razvijanje sodelovanja z zamejskimi Slovenci
ganih ter v družbenopolitič nih organizacijah. Z dolgoletnimi organizacijskimi ir samoupravnimi izkušnjami jt kot predsednik krajevni, skupnosti Črnivec veliko pri pomogel za turistični in go spodarski razvoj kraja. Vedno se je tudi zavzemal z? urejanje komunalnih in socialnih problemov v krajevn skupnosti. Z dolgoletnim delom je tovariš šuštaršič veliko prispeval pri razreševanju različnih gospodarskih in družbenih vprašanjih in pri oblikovanju ter delu krajev ne samouprave. A. Ž-
Karel Globočnik za udcs# bo v NOB ter za zasluge na področju planinstva in gor ske reševalne službe ter Na dislav Salberger, prav tako zs pomemben prispevek k raz voju tržiškega planinstva h~ gorske reševalne službe, P^ sta predlagana za podelitev bronaste plakete Tržiča.
Plakete bo po sklepu občin ske skupščine podelil njen predsednik Marjan Bizjak.
—ok
Mladi ob dnevu graničarjev
Na zadnji seji občinske konference ZMS Jesenice so med drugim tudi sklenili, da bodo v prihodnje bolj tesno sodelovali s pripadniki JLA v občini. V sodelovanju s komando vojne pošte v Radovljici in občinsko zvezo tabornikov so se dogovorili/ da bodo letošnji dan graničarjev proslavili kaj najbolj slovesno.
V soboto, 14. avgusta, bodo mladinci, taborniki, planinci in drugi obiskali pripadnike JLA in jim izročili darila, organizirali predavanja, to-variška srečanja in razgovore. V nedcl jo, 1 5. a\ gusta, pa bodo pripravili pohod v Planino pod Golico, obiskali Savske jame, Javoiniski Rovt, Valvasorjev dom in karavlo v Mostah pri Žirovnici. Popoldne bo v Završnici srečanje, piknik G krajšim kulturnim programom in špoi t m mi tekmovanji. D. S.
KINOPODJKTJF. Kranj
razpisuje prosto delovno mesto
BILJET1.RJA
(za kino Ccnter-Storžič)
Pogoji: PK delavec z enoletno prakso. Nastop dela je možen ta ko j ali po dogovoru. Ponudbe ie trebA poslati na naslov:
Klnopodjetjc Kranj, Stritarjeva 1.
Proslava na Vodiški planini
Plakete občine Tržič
Komisija za odlikovanja pri občinski skupščini Tržič Je za jutrišnjo svečano sejo občinske skupščine Tržič iz številnih predlogov izbrala kandidate za letošnje plakete občine Tržič. Za odlikovanje z zlato plaketo mesta sta predlagana: mesto Sainte Marie aux Mineš in postaja gorske reševalne službe Tržič. Iz utemeljitve povzemamo:
gore xi j sli KRANJ-RADOVLJICA-T	;a kreditn RŽIC-BLED-JESENICE ŠK -••	a banka ;0FJA LOKA ŽELEZNIKI
obrestuje	shranjuje	• menjava
posoja		nagrajuje
6% ____ 1	7%	75%
je ustanova,ki pomaga va		. - -m in družbi
GLAS * 4. STRAN
SOBOTA — 7. AVGUSTA 197!
800.000 mo- Od puške do šotora
torčkov letno
25 let trgovskega podjetja Slovenija šport
V Iskri Železniki bo avgusta stekla redna proizvodnja novih elektromotorčkov za hladilniške kompresorje. Delavke ene izmene se že pri-učujejo. Vodja proizvodnje Matevž Šmid je o novi proizvodnji  Iskre povedal:
»Elektromotorčke za hladilniške kompresorje bomo izdelovali za dansko firmo Danfos. Za naš kolektiv je to velik posel, saj bomo danskemu partnerju prodali letno 800.000 motorčkov v vrednosti 50 milijonov dinarjev. To predstavlja polovico vrednosti sedanje proizvodnje.«
% »Koliko motorčkov pa boste še letos naredili?«
»Letos bomo poslali na Dansko okrog 120.000 motorčkov. Začeli bomo namreč le z eno izmeno, po kolektivnem dopustu bomo začeli priuče-vati še drugo. Za planirano količino pa bomo verjetno morali uvesti še tretjo. Raču-
nali smo, da nam bo sodelovanje steklo že prej. Vendar je pri gradnji nove hale nastala zamuda, nato pa se je nekaj zavleklo še pri vpeljavi nove proizvodnje.«
0 »Koliko vas je veljala uvedba nove proizvodnje?«
»Skoraj 10 milijonov dinarjev. Skoraj vso strojno opremo smo namreč uvozili. Večina naprav je italijanske proizvodnje, nekaj strojev pa smo uvozili iz Amerike. To so stroji in naprave, ki pomenijo zadnji dosežek tehnike na tem področju. Omogočajo popolno avtomatizacijo dela. Delavke pomagajo le pri spajanju kablov in popravljanju. Prav zato je produktivnost visoka. Ko bo delo steklo, ho s traku prišel nov elektromotorček vsakih 50 sekund. Za izdelavo bomo potrebovali le 13 minut.
L. B.
Nekako pred dvajsetimi leti so med prvimi trgovinami na Jesenicah odprli tudi prodajalno Slovenija šport iz Ljubljane. Na nekaj kvadratnih metrih skladiščnega in prodajnega prostora je bilo že nekdaj lahko dobiti vse vrste športne opreme. Kupci so jo radi obiskovali, saj je bila vedno dovolj dobro založena.
Potrebe tržišča, dvig življenjskega standarda in s tem zahteve potrošnika so narekovale tudi trgovskemu podjetju Slovenija šport, da se počasi prilagaja razmeram trga s tem, da začne nabavljati in prodajati vedno nove in nove izdelke domače in tuje proizvodnje. Ne samo športniki in športni klubi, ampak tudi ljudje, delavci po tovarnah so začeli spoznavati pravo vrednost rekreacije in Sporta in ga zato začeli vedno bolj upoštevati in gojiti. Pri tem pa je bila nujna primerna športna oprema in športni rekviziti.
Prav zdaj. v juliju, praznuje Slovenija šport, ki se
je edino v Sloveniji usmerilo samo v nabavo in prodajo le športne opreme, srebrni jubilej. Obiskali smo poslovodjo poslovalnice na Jesenicah Egarta Janeza, in ga poprosili za razgovor.
»Kdaj ste se preselili v nove prostore?«
»Pred nekaj leti, ker je bil prejšnji lokal premajhen, skladiščni in prodajni prostori pretesni. V novi poslovalnici na Titovi cesti razpolagamo z okoli 200 kvadratnimi metri prostora.«
»Kateri so vaši stalni in najboljši kupci?«
»Naši izdelki so namenjeni prav vsem: športnim društvom in klubom ter ljudem, ki odhajajo na dopust ali samo na i/.lete v naravo. Hokejskih rekvizitov in opreme ne prodajamo, na zalogi pa imamo opremo za vse ostale športe. nogomet, odbojko, košarko, atletiki). Poleg tega prodajamo tudi konfekcijo. Največ popraševanja je pozimi za smuči in smučarsko opi\vmo, poleti pa za rekvi-
Za 600 milijonov sklenjenih pogodb
Na področju proizvodnje v telefoniji predstavlja kranjska Iskra približno slabo polovico v jugoslovanskem merilu. Približno polovico pa predstavlja telefonija tudi v
sestavu celotne proizvodnje Elektromehanike Kranj..
V Iskri so se odločili za postopno osvajanje in uvajanje elektronskega in polelek-tronskega   sistema   na po-
Samoupravni sporazum po meri
Osebni dohodki so še vedno zamrznjeni. Delovni kolektivi hitijo, da čimprej sklenejo samoupravne sporazume, /cli Jo čimprej deliti tak osebni dohodek kot ga Jim dopuščajo poslovni rezultati in samoupravni sporazum. Nekateri pu so še vedno prepričani, da sa moupravni sporazumi o delitvi dohodka In osebnih dohodkov omogočajo splošno |xnieanje osebnih dohodkov. In to ne glede na težak položaj gospodar si \ a pri nas, ne glede na nelikvidnost, ki spet grozi, in ne glede M zunanjetrgo\ inski primanjkljaj. Skušajo skroji-ti tak samoupravni sporazum, ki jim bo nuj bolj po meri, pa čeprav za uresničevanje njegovih zahtev ni denarja. Zdi se kot bi hoteli sebi in svetu
dopovedati: Hočemo čimveč. Kaj bo za nami, nam ni mar.
Toda, kako daleč je še do katastrofa. Drobni inflacijski potočki se zbirajo v reko, ki že grozi, da bo prestopila bregove. Zato se ni več igrati. Ne samo s pretiranimi ali neupravičenimi investicijami, temveč tudi z osebnimi dohodki ne.
In prav osebni dohodki, izplačani na podlagi resnične gospodarnosti in produktivnosti, so eden od pogojev, da bomo Iz mednarodnega monetarnega sklada dobili kredite za izravnavo zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Ce še lega ne bomo Izpolnili bomo postali nelikvidni tudi v tujini. Tedaj pa reka kaj lahko prestopi bregove.
L. B.
dročju telefonije. Pri tem sodelujejo /. belgijsko litino. Kakšne perspektive se odpirajo z uvajanjem elektronike v telefonijo, pove podatek, da ima danes Iskra že sklenjenih za 600 milijonov novih dinarjev pogodb, predvsem za Izdelavo elektronskih telefonskih central, I zdelat i pa jih nameravajo v prihodnjih treh letih.
Ta sprememba in predvsem razvoj telet oni je v kranjski Iskri sta zahtevala tudi raz-širitev oziroma povečanje prostorov. Trenutno Iskra dograjuje novo halo ob sedanjih starih prostorih, že prihodnje leto pa nameravajo na l.aborah /graditi nove
proizvodne prostore. Pravijo,
da bodo na l.aborah v prihodnje gradili postopoma, tako da bodo če/ nekaj l«'l prenesli   proizvodnjo celotne
telefonije   na   I a bora, v
starih prostorih pa bodo razvili proi/vodnjo nekateiih sedanjih izdelkov.
Telelonija kol smo ugotovili, že danes  predstavlja v
celotni proizvodnji Iskre pti
bližno polovico. Taksno ta/ mene nameravajo obdržati tudi v prihodnje. Seveda pa nameravajo že v nekaj letih
močno povečati proizvodnjo,
izvoz, deloma šievilo za po slenih m seveda temu primemo dobiti več strokovnjakov. Zanimivo je, da Iskra
že danes izvaža več, kot je evropsko poprečje za to panogo, vendar bodo izvoz v prihodnje še bolj povečali.
Poglejmo nekaj podatkov:
V letošnjih šestih mesecih v primerjavi z lanskim prvim polletjem je Iskra dosegla nekaj lepih proizvodnih rezultatov. Proizvodnja V telefoniji se je povečala za 40 odstotkov, celotna proizvodnja pa za 36 odstotkov ob '»odstotnem povečanju /aposlenih. V lanskih šestih mesečin so i/vo/ili ga nekaj nad 2 milijona dolarjev, letos ]xi prek i milijone. Do konca leta nameravajo izvoziti za blizu 6 milijonov dolarjev izdelkov, od tega dobro   polovico   s področja
telefonije.
V srednjeročne razvojne programe so v iskri zapisali,
da bodo do 1975. leta proizvodnjo  v   telefoniji povečali
za 2JS ki .it    faki .n   naj bi
celotna proizvodnja znašala že 800 milijonov na leto.
Seveda pa naineiavaio temu primerno povečati tudi število zaposlenih, dobiti več strokovnjakov ter poskrbeti za izgradnjo in nakup potrebnih stanovanj za delavce.
A. Ž.
zahktevajo hi
SS
JN. 11
POMAGAJ SI SAM
UNIUR
BO POMAGAL
zhe za rekreacijo v naravi it taborjenje.«
»Od vsepovsod prihajajo l vam, saj ima Slovenija špor na Gorenjskem le posloval nico na Jesenicah. Kako j« trgovina založena in k..!, s nt so zahteve potrošnikov?«
»Brez pretiravanja — pri nas resnično lahko dobite prav vse. Pri tem mislim vse tisito, kar lahko kupite na slovenskem tržišču, kajti Slo. venija šport je edina slovenska trgovska hiša, ki prodaja le športno opremo. Zato tudi tujcem, ki se v teh dneh vse pogosteje ustavljajo v trgovini, brez skrbi lahko rečem, da zahtevanega in želenega artikla tudi drugod ne bodo dobili. S podjetjem v Ljubljani pa smo v stalnih stikih in zato vem, kaj bi lahko nabavili in kaj ne. Čeprav je na našem tržišču neprimerno več novih izdelkov kot prejšnja leta, tujci po« prašujejo za takimi artikli, ki jih pri nas sploh še ne poznamo. Pri tem mislim predvsem na opremo za športe.«
»Kaj največ kupujejo?«
»Mladi ljudje predvsem izdelke rekreativnega značaja in športne rekvizite. Pozimi prod »mo največ smuči in smučarske opreme, I i. nove; ki so prav tako kvalitetno kot smuči inozemskih tovarn. Zadnja leta močno naraščaj promet kajti ljudje radi hodijo v naravo, hribe in k morju, se ukvarjajo z lovom in ribolovom.    Poleti kupujejo
predvsem opremo za šotore.*
»Ali se kupcem zdijo artikli dragi.'«
»Da. Zdaj nas je občinska skupščina oprostila pionict-nega davka m so izdelki celo cenejši kot prej. Nasi polioš-niki, naši ljudje še vedno niso izračunali in preračunali tega, kar že davno vedo tuji turisti. Se vedno odhajamo na dopust v drage obmorske hotele in plačujemo ne tako poceni turistične sobe. če pa bi si kupili šotor in opremo, bi se nam dopust dvakrat olmstovai. Preživeli bi ga nedvomno mnogo ceneje.«
»Pripravljate za svoje kupce kako novost?«
»Zdaj se je podjetje dogovorilo z domžalskim Univer-
zalom, da bodo samo za nas začeli izdelovati zimske športne bunile, tako da jih potrošnikom ne bo treba več kup >-vati v Sosednji Avsuiji ;.li Italiji. Odkai je Slovenija avto ukinil prodajo koles in kolesnih delov . sn, > edini, ki jih imamo na zalogi. Prav tako pa se že d p \Q\ ti jamo,
da bomo nabavili opremo za
planince kai ie vsekakor prijetna novost a potrošnike.«
1)   Sedi j
VELIKA PRODAJNA AKC
[oviiica škofja loka
v času od 6. - 17. avgusta 10 °/0 popusta za plačila v gotovini
Proti odtoku deviznih sredstev
Zvezni izvršni »vet je pred kratkim sprejel več ukrepov. Nekateri se nanašajo tudi na turizem, in to predvsem na retencijsko devizno kvoto, ki J° dobivajo turistične in Potovalne agencije.
Vsak Jugoslovan, ki bo potoval v tujino, bo tako kakor doslej, dobili devizna sredstva v vrednosti 32 ameriških dolarjev, vendar po dnevnem tečaju. 12 dolarjev bo dobil Y gotovini, 20 pa v obliki ceka. To je novost, ki omogoča, da bo čeke lahko menjal le imetnik potnega dovoljenja in jiihče drug.
Novosti so tudi pri reten-p'jski kvoti. Ukrepi zveznega izvršnega sveta prepovedujejo Uporabo devizne kvote za financiranje izletov naših državljanov v tujino. Ta ukrep
najbolj prizadene potova ne in turistične agencije, saj potemtakem banke ne bodo več financirale izletov v tujino. Agencije lahko organizirajo izlete v tujino le z lastnimi sredstvi. Slovemja je sicer želela, da bi agencije lahko uporabljale sredstva devizne kvote vsaj za tako imenovane lastne stroške, vendar zveza tega ni sprejela. Ob vsem tem se lahko vprašamo, kako bo z dogovori o izletih v tujino, ki so jih naše agencije že sklenile s tujimi partnerji? Znano je namreč, da nekatere države, predvsem pa Italija in Avstrija, želijo recipročno izmenjavo turistov. Potovalne organizacije so zato zaradi teh ukrepov res lahko zaskrbljene. J. Košnjek
Industrijski kombinat Svit je bil ustanovljen 1962. leta. Od starega podjetja so podedovali 56 milijonov starih din dolga, kar je bilo v tistih časih veliko za tako majhno podjetje. Novo podjetje je dolg prevzelo in ga kmalu izplačalo. Začeli so z zelo nizkimi osnovnimi sredstvi, v starih stavbah, v katerih je delalo 140 ljudi. Proizvodnja se je sčasoma razširjala na nove izdelke, ki jih je potrebovalo tržišče.
Bujna rast podjetja je razvidna iz naslednjih podatkov: 1962. leta je bilo v podjetju 140 delavcev, ki so ustvarili 540 milijonov starih din celotnega dohodka. 1969. leta je bilo v podjetju 680 zaposle-
	l3j		O
Obiščite nas na Gorenjskem sejmu:
razstavljamo in prodajamo na 250 m! površine - velika izbira tehničnega blaga in pohištva — ZANIMIVI POPUSTI  —  POSEBNE  USLUGE   IN KREDITI
Hranite račune do kraja sejma za nagradno žrebanje
Ne zamudita ugodne priložnosti!
nih, ustvarili so 4 milijarde in 72 milijonov celotnega dohodka. Lani je v podjetju delalo 760 oseb, ki so ustvarili prek 6 milijonov S din celotnega dohodka.
S kako velikimi koraki podjetje napreduje, govori dejstvo, da so 1969. leta uresničili 131 milijonov starih din čistega dohodka (dobička), lani pa že 536 milijonov starih din.
Morda bo kdo takoj pripomnil, da so to dosegli z višjimi prodajnimi cenami. Toda to ne drži. V tem obdobju so se znatno povečale cene reprodukcijskemu materialu, prevozu in elektriki, toda podjetje »Svit« ima že več let ustaljene ali pa celo nižje cene kot 1965. leta (keramični elementi, ki so bili po 5000 starih din, so danes po 3800 starih din; bužir cevi (izolacijski material), ki je bil prej po 90 starih din za meter, je danes po 60 starih din).
V prvih treh mesecih letos so ustvarili 80 odstotkov celotnega lanskega dobička. In to samo s povečanjem proizvodnje, nc da bi pri tem za dinar zvišali cene. Ce bi pod-
jetje lahko dobilo denar za povečana obratna sredstva in strojno opremo, bi letos celotni dohodek povečali za 100 odstotkov v primerjavi z lani, s tem bi ustvarili prek milijardo starih din čistega dohodka. Direktor Maks Lavrinc je izjavil, da bi potrebovali eno milijardo in 700 milijonov starih din kredita, da bi lahko trikrat povečali proizvodnjo. Od lanskih 6 milijard starih din celotnega dohodka bi v prvem letu po izvršeni rekonstrukciji dosegli 17 milijard starih din. S tem bi postali najmočnejše podjetje v tej panogi v Sloveniji in najmočnejše podjetje v občini.
Skladišča Svita so prazna; sproti prodajo vse. Lahko bi prodali trikrat več kot sedaj.
Pomen Svita je tudi zaposlovanje žensk. V tej tovarni dela preko 500 žensk.
Toda nadaljnji hitri razvoj tega podjetja sc zaustavlja pred močno trdnjavo, na kateri piše: krediti za obratna in investicijska sredstva. Čeprav bi Svit ta denar zelo hitro vrnil.
J. Vidic
TOVARNA OBUTVE
alpina
ŽIRI
I
Cenjeni potrošniki
Znižali smo cene letošnjim modelom ženskih sandal
Oglejte si nove modele ženskih in moških jesenskih čevljev
Obiščite naše prodajalne v KRANJU, na JESENICAH in v ŠKOFJI LOKI
BAČA   TOVARNA VOLNENIH IZDFLKOV PocfbrcIO
nudi cenjenim potrošnikom na XXI. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju na razstavišču v Savskem logu hala A od 6. do 17. avgusta po sejemskih cenah: kamgarne za moške oblek, ženske kostime in težke kamgarne za moške in ženske plašče v modnih barvah iz čiste runske volne.
Izkoristite priložnost!
Priporočamo se!
999
0
Letuje največ otrok iz mest in okolice
Studentsko okrevališče v Gorenj
si
Gorenjske občine so letos namenile za letovanja zdravstveno ogroženih otrok 195 tisoč din, in sicer kranjska 80.000 din, radovljiška in tržiška po 35.000 din in škofjeloška občina 45.000 din. Za Jesenice nimamo podatkov. V zdravstvenih kolonijah letujejo šolski in predšolski otroci, ki jim letovanje priporočijo zdravniki. Zavod za letovanja Kranj, ki pripravlja počitnice  otrok,  ima svoje
domove v Novigradu in na Stenjaku. V Novigradu stane letovanje v eni izmeni, ki traja tri tedne, 840 din, na Stenjaku pa 625 din. Eno tretjino plačajo starši sami, eno tretjino občina in tretjino komunalni zavod za socialno zavarovanje. Vendar tisti starši, ki imajo nizke dohodke in bi stroške letovanja težko zmogli, plačajo manj ali pa so prispevka celo oproščeni, tisti z visoki-
Družbeni dogovor o štipendiranju
Na zadnji seji občinske skupščine na Jesenicah so dokončno sprejeli tudi nekoliko spremenjeni družbeni dogovor o usmerjanju, štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov. Podpisniki tega dogovora so se sporazumeli in zavezali, da bodo v skladu z načrti razvoja občine in SR Slovenije omogočali povečanje sredstev za izobraževanje kadrov, ki so potrebni za nemoten in pospešen družbeni razvoj in jih s posebno pozornostjo usmerjali v deficitarne stroke, šole in služba poklicnega usmerjanja bodo morali skrbeti za talentirano mladino in za razvoj vseh, ki se izobražujejo.
Podpisniki bodo zagotavljali in se zavzemali za takt zneske štipendij in posojil, ki bodo v skladu z ugotovljenimi življenjskimi potrebami učencev in študentov. Ti zneski bi se vsako leto povečali za realen porast življenjskih stroškov v celoti, še posebej pa naj hI se povečali ob porastu potreb učencev in študentov glede na stopnjo in vrsto izobraževanja.
Pri podeljevanju štipendij in posojil bodo imeli prednost tisti iz občine, ki bodo dosegli boljši učni uspeh in so v slabšem materialnem položaju in oddaljeni od kraja šolanja in pri tem upoštevali, da znašajo življenjski stroški učencev v letu 1971 640 dinarjev, študentov pa 760 dinarjev. Poleg zneskov za zagotovitev osnovnih življenjskih potreb bbdo uvajali čimbolj spod budne posebne oblike nagrajevanja uspeha, ki pa se v ugotavljanje osnove ne vključujejo. Stipendistom bodo omogočali tudi tesnejše povezovanje s proizvodnjo v delovnih organizacijah in z znanstveno raziskovalnim delom, podpirali in razširjali tiste težnje delovnih organizacij, ki s študenti, posebno tistimi iz višjih letnikov, sklepajo delovno razmerje. Taka razmerja morajo spodbujati hitrejši in kvalitetnejši študij ter vplivati na hitrejše vključevanje v delovne skupnosti.
Nastopali bodo proti neupravičenemu prevzemanju štipendistov, v vseh organih, ki odločajo o podelitvi štipendij in posojil bodo sodelovali tudi predstavniki skupnosti študentov in Zveze mladine Slovenije. V naslednjem petletnem obdobju perspektivnega razvoja občine bodo podeljevali štipendije In posojila v skladu z osnovnimi načeli in kriteriji tega dogovora ter samoupravne akte, ki urejajo podeljevanje štipendij, takoj uskladili z določili tega dogovora. Doslej podeljene štipendije in posojila, ki ne zagotavljajo izenačenih materialnih možnosti za šolanje, bodo valorizirali v skladu z ugotovljenimi življenjskimi stroški.
Skupnost študentov in Zveza mladine se še posebej obvezuj.-:.i da bosta aktivno sodelovali pri vseh ukrepih, ki naj omogočijo čim hitrejše in čim kvalitetnejše šolanja. Družbene organizacije zagotavljajo, da bodo vse štipendije in posojila podeljevale <e na podlagi jav-nega razpisa. Studente In učence bodo usmerjali k tistim štipenditorjem in posojilodajalcem, ki bodo ta Jegovor spoštovali.
D. Sedej
mi dohodki, pa več kot tretjino. Iz tega denarja se krijejo stroški oskrbe v domu in plačajo storitve zdravnika, medicinske sestre in vzgojnega osebja.
Junija so v Novigradu letovali predšolski otroci. Iz Kranja je odšlo v zdravstveno kolonijo 70 otrok, iz Radovljice 45, škofje Loke 50 in iz Tržiča 45 najmlajših. V tem mesecu je v Novigradu letovalo tudi 26 otrok iz vrtcev kranjske in škofjeloške občine.
Julija in avgusta pa letujejo šolarji. V Novigradu in na Stenjaku je na počitnicah 270 otrok iz Kranja in okolice, 135 iz Radovljice, 142 iz Škofje Loke in 90 iz Tržiča. Tako je in še bo letos letovalo ob morju 190 predšolskih in 637 šolskih zdravstveno ogroženih gorenjskih otrok.
Največ otrok, ki letujejo v zdravstvenih kolonijah, je iz mest ali bližnje okolice, medtem ko jih je zelo malo iz hribovskih področij. Vendar vzrok verjetno ni v tem, da bi bili kmečki otroci, pa naj bodo iz dolin ali hribov, bolj zdravi od mestnih. Vzroke bi lahko iskali drugje. Marsikje so šolarji med počitnicami še vedno najcenejši delavci. Nekaterim staršem pa se zdi preveč, da bi za letovanje otroka, pa naj bi mu sprememba zraka, morje in počitnice še tako koristile, odšteli 200 ali 300 din. L. B.
Poljanska dolina je v zadnjem času postala pravi raj za turiste. Obiskujejo jo turisti od vsepovsod. Mnogi obiščejo dolino le za dan ali dva, veliko pa je takih, ki tu preživijo svoj dopust. Ti se nastanijo po privatnih turističnih sobah ali gostinskih objektih, niso pa redki tudi tisti, ki so v dolini postavili svoj vikend. Ugotovili so namreč, da je dolina s svojo okolico zelo primerna za sprostitev po napornem delu in za nabiranje novih moči. Svež, čist, še neokužen zrak, prozorno čista Sora, ki je tudi primerno topla — to je tisto, kar privablja turiste v Poljansko dolino In Jim daje novih moči.
No, in v tej mirni in lepi dolini so si poiskali svoj prostor tudi študentje. Že četrto leto obiskujejo Gorenjo vas, kjer imajo v gostilni pri Anž-ku klimatsko zdravilišče. Na zdravljenje prihajajo Študentje iz ljubljanskih in mariborskih visokošolskih zavodov po napotilih zavoda za zdravstveno varstvo študentov. Prihajajo v skupinah po deset, vsaka pa ostane v zdravilišču po enaindvajset dni. Tako se zvrsti letno v Gorenji vasi okrog štirideset študentov.
Študentje se v Gorenji vasi dobro počutijo. Zabavo si lahko poišče vsak sam. Lahko se kopa na urejenem kopališču v Sori, hodi na sprehode po okoliških vzpetinah ali pa se ukvarja s športom — namizni tenis, košarka, nogomet. Navadno se že po nekaj dneh v skupini najde tu-kak dober zborček, ki skrbi še za ugodno počutje ostalih. Se nekaj. Za lastno zabavo lahko vsakdo priskoči na pomoč tudi pri delu na kmetiji. Navadno se študentje, ki so tu na okrevanju, prav radi vračajo v Gorenjo vas.
Za študente, ki so na zdravljenju, imajo pri Anžku pripravljen poseben jedilnik. €ostom pripravijo po pet res odličnih in močnih obrokov dnevno. Kljub obilni prehrani pa je penzion le 45 din na osebo. No, hrana pa vsem pomaga, da se v Ljubljano vračajo okrepljeni novim študijskim problemom naproti. V Gorenjo vas prihajajo študentje na zdravljenje zaradi zelo različnih bolezni. Velikokrat je vzrok slabokrvnost, ki je navadno posledica slabe prehrane med študijskim letom.
Gospodinja pri Anžu Cilka Ferlan mi je povedala, da je z gosti zelo zadovoljna in jih bo tudi v prihodnje še rada sprejela.
Tudi študentje kar ne morejo prelival iti biva.'a v Gorenji vasi. Sladoku i i so mi zatrdili, da tako i.«-- me hrane nimajo daleč naokoli. Potem pa še zrak, čista voda in vroče sonce in uspeh je tu. Zdravje se izboljša in naslednje študijsko leto tudi s študijem ni težav.
J. Govekar
MALO DOBRIH ZASEBNIH GOSTILN
Skofja Loka z okolico ima vse možnosti za razvoj turizma. Zc mesto s svojo srednjeveško podobo, zanimivimi pejsaži, ozkimi ulicami in mogočnim gradom z muzejem bi lahko privabilo marsikaterega gosta. Z uvedbo prostih soboto pa sta postali zanimivi tudi Selška in Poljanska dolina. Možnosti za nedeljsko rekreacijo, krajše Izlete, lov in ribolov je tam dovolj. Kljub temu se škofjeloška občina v razvoju turizma ne more meriti z drugimi gorenjskimi področji.
Oddelek za gospodarstvo skupščine občine Skofja Loka ic izdelal pregled zasebne gostinske dejavnosti v občini. Iz gradiva lahko ugotovimo, da je na loškem 44 gostinskih objektov v zasebni lasti. Zasebniki imajo tudi 165 turističnih sob. Ce k temu prištejemo še zmogljivosti hotela Krone v Skofji Loki, Doma pod Planino na T reji in planinskih postojank, ugotovimo, da imajo loški turistični in gostinski delavci pripravljenih za sprejem gostov 610 ležišč.
Zasebne gostilne v večini ne ustrezajo več zahtevam sodobnega gosta. Lc nekateri se lahko pohvalijo, da se pri DJih lahko dobi tudi topla hrana. Po dobri in raznovrst-
ni hrani slovi zlasti gostilna pri Zbontarju v Zalem logu in planinski dom na Gorope-kah, ki ga ima v zakupu zasebnik. Med solidna gostiš« a bi lahko šteli tudi mini hotel Zorka v Skofji Loki, gostilno pri Kavčiču v Žirch in gostilno Pri mostu v Skofji Loki.
Tudi zanimanje za gost m ske poklice je v škofjeloški občini premajhno. V vsej ob čini so lc trije vajenci v tej panogi gospodarstva, Poprečna starost gostincev |e dokaj visoka. V mestu pod Lubni-kom je 38 let, v dolinah in v Zireh pa kar 52 let. Več starih gostincev je izjavilo, da bodo primoram lokali za preti, ker ne zmorejo tlela Slaba je tudi strokovna izobrazba   gostinskih delavcev.
Srednjo strokovno izobrazbo imata le dva. priučenih pa jih je več kot trideset.
Da bi ustregli zahtevam gostov, bi bik) treba ve> ino iro-stiln temeljito obnoviti. Samo za obnovo lokalov bi potic bovali 290.000 dm. za nakup sodobne gostinske opreme 330.000 din, ureditev kuhinj, vrtov, sanitarij in turističnih sob pa bi to vsoto še nekajkrat povečala. Vendar toliko stroškov zasebni gostinci ne bodo zmogli. Da bi zagotovili razvoj zasebnega gostinstva, kar je za razvoj turizma na
loškem nujnost, bodo morala priskočiti  na pomoč turistična podjetja in obema. Turistično dejavnost na lo
tkem poživlja podjetje Trans*
turist. Z gradnjo sistema žičnic na Starem vrhu jc poŠt* vilo turizem v spodnjem koncu Selške doline in dalo možnosti za razvoj kmečkega tu-
ii/ma v teh krajih Jeseni bodo odprli v Skolii Loki hotel Transturist, nameravajo pa tudi preuredili 11 stavracijo ob avtobusni postaji. L. B.
ima svoje prodajne prostore na XXI. gorenjskem sejmu v osnovni šoli Simona Jenka.
Doslej največje znižanje prodajnih cen!
Na voljo vam je res kvalitetno blago, kakor:
• ženska, moška in otroška oblačila
• perilo
• nogavice
• pletenine
• vse za vašega dojenčka
• metrsko blago vseh kakovosti
• razni ostanki
• posteljnina
• zavese
• preproge, tekači
• frotirke
• dežniki
• galanterija
• kozmetika in parfumerija
Prodajne cene neka-terim artiklom so znižane tudi do 70 "/„
Pri plačilu s tujo valuto priznavamo, na že znižano cene dodatno še 10 % popusta.
Nakup v prodajnih prostorih Elita, Kranj, pomeni za vas prihranek na denarju in času.
Vsi, ki uporabljajo zahtevne aparate kot so: slušni aparati, magnetofoni, diktafoni, foto kamere, različne bli-skovne naprave in otroške igrače, dobro vedo, da potrebujejo za njihovo delovanje posebne baterije. Za to pa je poskrbela ljubljanska tovarna Zmaj. Jugoslovansko tržišče je oskrbela z nepogrešljivimi in zelo kvalitetnimi živo-srebrnimi baterijami. Izdelane so po vzorcu priznanih Mallorv baterij, saj je tovarna Zmaj podpisala dolgoročno pogodbo s svetovnoznano firmo Mallorv iz ZDA. Živosrebrne baterije imajo vrsto pozitivnih lastnosti. Njihova življenjska doba je izredno dolga, napetost pa ostane neizpremenjena celo pri najvišjih obremenitvah. Živosrebrne baterije so odporne proti pritiskom, udarcem in tresljajem. Uporabljamo pa jih lahko celo v vakuumu.
Novost na našem tržišču pa so tudi miniaturni tranzistorji, svetleča očala, alarmne naprave in diktafoni.
Mikron-tranzistor s slušalko je izredno majhen (63 x 48 x 11 mm). Za svoje delovanje potrebuje živosrebrno baterijo. Kljub temu, da je baterija velika kot večja tableta, je njena življenjska doba in kapaciteta kar petkrat večja od klasične baterije Leclanche sistema.
Svetleča očala so zelo uporabna, lc posebno priporočljiva pa so pri zelo natančnih opravilih. Sestavljena so iz plastičnih okvirjev in baterijskega ohišja. Njihova posebnost pa sta dve žarnici, ki sta vgrajeni namesto leč. Z gotovostjo lahko trdimo, da so ta očala izredno izpopolnjena baterijska svetilka. Razlika pa je v tem, da ostanejo pri njihovi uporabi roke proste, očala oziroma svetilke pa svetijo tja, kamor usmerimo pogled.
Ce želimo preprečiti, da bi kdorkoli odpiral določene predmete, potem vanje vgradimo posebno alarmno zvočno napravo, ki jo vidite na sliki. Tudi za delovanje te naprave so potrebne baterije.
Za konec pa si oglejmo še diktafon: ta aparat pa deluje na osnovi klasičnih ba terij.
Skoro v vseh baterijskih napravah lahko uporabljamo obe vrsti baterije klasične in živosrebrne. Ker pa se klasične baterije z vedno hitrejšimi koraki umikajo novim, to je alkalnim in živo-srebrnim baterijam, je ljubljanska tovarna Zmaj poskrbela tudi za njihovo izdelavo.
Omenimo naj samo še to, da tovarna ZMAJ ni poskrbela zgolj za naj različne i še baterije, temveč tudi za vrsto zelo uporabnih baterijskih naprav, med katere sodijo tudi aparati na fotografijah.
tovarna baterij in baterijskih naprav Ljubljana Šmartinska c. 28
Mario Vilh Si* v tržiškem paviljonu
Z razstave olj in skulptur Maria Vilharja
V netleljo je bila na planini Razor nad Tolminom proslava 75-letnice posoških planinskih društev. Udeležilo se je tudi precej Gorenjcev: pevci iz Kranja, folklorna skupina iz Gorlj, planinci z Jesenic in Gori j in drugi. Udeležence proslave so pozdravili tudi dr. Marjan Brecelj, dr. Miha Potočnik, zastopniki zamejskih Slovencev iz Gorice in Koroške in predstavniki planincev iz Gorlj in Jesenic. Na sliki pevski zbor iz Kranja, ki je na proslavi zapel nekaj pesmi. — Foto: A. Kocijančič
Praznovanje občinskega praznika so v Tržiču pričeli na predvečer 5. avgusta z otvoritvijo razstave olj In skulptur Maria Vilharja. Prikaz 18 slikarskih del in 10 kiparskih v metalizirani terakoti, železu in lesu, je odprl podpredsednik občinske skupščine Stanko Stritih, o avtorjevem delu pa je spregovoril akademski slikar Milan Ba-tista. Iz njegove ocene povzemamo: »Ustvarjalčcva likovna pot je polna ognjevitosti, nenehnega presnavl janja vidnega v čustvena področja. Njegova rutinirana impresionistična paleta povezuje pred-metnost in ozračje v trenutno doživetje, ki niha med pomladno vedrostjo in jesensko melanholiko. Barvno doživetje je često osnovno gibalo, ki dosledno želi komunicirati z gledalcem. Prav to hotenje, ki se izraža v črnih kontur-nih linijah oblikovanja pred-
metnostni in prostora, odkrl va umetnikovo neposredno draž in slikarjevo vrednost« Na prvi pogled je motivika, ki jo predstavlja Mario Vil-har, zelo raznolika, od intinV nega tihožitja prek notranj' ščine Postojnske jame do panoramskih vedut Istre, vendar je v vseh motivih nekaj skupnega: humani občutek s patino domotožja, utajen V liriko pozabljenih malih stvari, če nas v to ne prepriča slikarstvo, očitneje govore O tem njegove skulpture skupin, ki sem in tja v skriti karikiranosti pripovedujejo o poslanstvu umetniškega ustvarjalca, kakršen je predstavljeni avtor.«
Razstava v Tržiču je že 37. samostojna predstavitev Maria Vilharja (doma in v inozemstvu), odprta pa bo dO 15. avgusta. Morda še tO! obisk razstave je bil za trži-ške razmere dokaj lep. —ok
5-letni jubilej »Karavank«
Nocojšnji nastop folklorne skupine »Karavanke« iz Tržiča v Cankarjevem domu v domačem kraju bi lahko označili tudi kot jubilejni, čeprav skromni plesalci tega niso posebej poudarili niti na koncertnem programu. Folklorna skupina je bila ustanovljena na pobudo župana francoskega mesta Sainte Maric aux Mineš, da bi tamkajšnjemu prebivalstvu predstavili plese jugoslovanskih narodov. Iz skromnega koncepta pa se je ob prizadevanju tako organizatorjev kot mladih plesalcev razvila v najuspešnejšo amatersko kulturno skupino v občini. V petih letih so jih spoznali razen v Jugoslaviji še v Avstriji, Italiji, Švici in v Zvezni republiki Nemčiji ter seveda v Franciji, odkoder je prišla pobuda. Zdaj nastopa že tretja generacija plesalcev. Tako se stalno pomlajujejo, svoje kadre pa črpajo iz dveh folklornih krožkov, ki delujeta pod nji
hovim okriljem na osnovnih šolah v Krizah in v Tržiču. Predlanskim so imeli 36 samostojnih nastopov. lani 50 in s približno tolikimi računajo tudi letos. Pod korco-grafsko roko Marjana Vod-njova imajo naštudiranih 14 plesnih spletov iz vseh jugoslovanskih pokrajin, seveda pa svoj program stalno bogatijo / novimi. In ne nazadnje: zanjo gospodariti, saj so si z lastnimi sredstvi nabavili narodne noše (po osem parov) i/ petih jugoslovanskih pokrajin.
Nocoj bodo nastopili s sedmimi venčki plesov, program pa bo popestril tudi Trži-ški vokalni oktet, ki deluje v okviru Karavank. In eitraški ansambel Franca Ahačiča.
Pokroviteljstvo koncerta je prevzela združena lesna industrija Tržič, za nagrade obiskovalcem pa je to pot poskrbela dolenjska kreditna banka
—ok
Za občinski praznik bodo jutri v Knžah odprli novo šolo. — Foto: F. Perdan
Obiskovalci gorenjskega sejma pozor!
urkine novosti -NI ur k i na presenečenja
Na 700 kvadratnih metrih Murka razstavlja in prodaja pohištvo, gospodinjske stroje, zavese, preproge, okna, vrata itd. Drugi razstavni prostor Murke pa je v osnovni šoli, kjer prodajajo pletenine in srajce.
Oglejmo si nekatere posebnosti Murkinega paviljona.
Prvič Murka na gorenjskem sejmu predstavlja novosti z letošnjega salona pohištva: novo kuhinjo Brest, novo mini kuhinjo Marles in novo kuhinjo Gorenje.
To je novi prodajni program sodobnega kuhinjskega pohištva, sestavljen iz lepih in praktičnih kuhinjskih omaric, gospodinjskih aparatov, stolov in miz. Oglejte si te novosti Prepričali se boste, da boste / njimi lahko opremili tudi vaše stanovanje.
Murka vam priporoča, da si ogledate tudi novo spalnico podjetja Krasoprema, no-*o spalnico podjetja Garant ter novi dnevni sobi polona m tamara. Izbira pohištva v Murkinem paviljonu je res velika. Poleg stalnega programa za opremo dnevnih sob m Spalnic,  ki  ga razstavlja
Trgovsko podjetje Murka Lesce je star znanec na gorenjskih sejmih. Obiskovalci Murko prav gotovo dobro poznajo, saj je na vsakem sejmu pripravila razna presenečenja. In letos? Tudi letos Murka razstavlja na XXI. mednarodnem gorenjskem sejmu. Tokrat predstavlja izdelke 30 podjetij. In kje boste našli Murkin razstavni prostor? V novi hali v Savskem logu.
Meblo Nova Gorica, torej Murka prikazuje tudi nekatere novosti. Murkini strokovni sodelavci so nam povedali, da boste v njihovem paviljonu prav gotovo našli tisto, kar potrebujete. Med   posebnostmi,  ki jih
ima Murka na gorenjskem sejmu, omenimo tudi kotle za centralno kurjavo TžV Boris Kidrič — Stadler. Kotli T2V Boris Kidrič — Stadler so trenutno najbolj iskani. Na sejmu Murka prodaja kotle od 25 do 40 tisoč kilokalo-rij. Te kotle lahko uporabljate za kurjenje s premogom, koksom, oljem ali plinom. V istem oddelku pa Murka razstavlja oziroma prodaja radiatorje EMO Celje v velikosti 604/4, 604/6, 1104/4 in 1104/6.
Posebej vam Murka priporoča tudi stavbeno pohištvo. Prodajajo okna in vrata Je-
lovica Skofja Loka in Mizar iz Volčje Drage. Graditelji novih hiš lahko izbirajo med embaliranimi okni in vrati na dvojno odpiranje in med klasičnim stavbenim pohištvom.
V novi hali v Savskem logu ima Murka tudi bogato izbiro zaves in preprog. Izbirate lahko med različnimi dekorativnimi zavesami in zavesami iz diolena. Ta paviljon je največji na sejmu, v njem pa vam zavese brezplačno sešijejo.
To so glavne posebnosti in novosti Murke na letošnjem sejmu. Seveda pa v Murkinem paviljonu ne manjka tudi gospodinjske opreme. Murka razstavlja celoten proizvodni program gospodinjskih strojev Gorenje. To so odlični pralni stroji, hladilniki, električni   in   plinski štedil
Marlesova mini kuhinja v Murkinem paviljonu na gorenjskem sejmu v Savskem logu
niki, televizijski sprejemniki itd.
Vse to in še vrsto drugih izdelkov prodaja Murka po posebnem sejemskem popu-
stu. Odobravajo tudi potrošniška posojila. Vse informacije o potrošniških posojilih dobite v posebnem oddelku v Murkinem paviljonu v Savskem logu. ji
Obiščite torej Murko na gorenjskem sejmu. Prepričajte se o novostih in presenečenjih. Izkoristite ugodne sejemske cene in brezplačno dostavo blaga na dom! i
Kje?
Kdaj?
Kaj?
Zakaj ?
KOVIN OTE H NA
Reklamna prodaja
v paviljonu Kovinolehne Celje, blagovnica Fužinar Jesenice, in sicer v novi hali v Savskem logu v Kranju
v času Gorenjskega sejma od 6. do 17. 8. 1971
hladilniki Gorenje 135 1 Ia. od 1.100 din dalje
pralni stroji Gorenje Ia. od 2.299 din dalje
televizorji Gorenje črno beli od 3.0*7 din dalje
Poleg tega nov proizvodni program Gorenje Velenje HLADILNIKI, PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, PECI, TELEVIZORJI ... in še marsikaj zanimivega in primernega za res   ugoden nakup
izredni popusti pri nakupu z gotovino krediti brez obresti in porokov brezplačna dostava na dom
REKLAMNO
TOVARNIŠKO
ZNIŽANJE
STROJEV
Z LEPOTNO
NAPAKO
Vaš nakup bo zares ugoden edinole v paviljonu blagovnice Fužinar
Q/| Miha yT" Klinar
Aprilsko sporočilo 1941
Predigra
ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE
(Bertolt Brecht, Bericht der Serben)
Zdaj je Poljsko posvarila tudi Italija. Fašist Gayda je v časopisu
GIORNALE DTTALIA
odsvetoval
Poljski, naj se ne pridruži britanski in francoski 'obkoljevalni politiki do Nemčije'. Opozoril jo je na propad CSR, ki se je, kakor je Gayda izkrivljal, zanašala 'na garancijo Francije in Sovjetske zveze': »češkoslovaške je igrala prav na to karto, pa je igro izgubila, ker je bila karta napačna.« Poljska se 'lahko ozre tudi po drugih svarilnih zgledih' in razmišlja o 'usodi etiopskega Neguša (cesarja Haile Selasieja' ali Kitajske', pomisli naj na usodo Čang-Kai-šeka ali Negrina (predsednika republikanske Španije)' in 'vse tiste, ki so uživali čast angleške in francoske garancije in izgubili igro'.
V takem pisanju je bil seveda tudi del resnice, s čimer pa ne more biti rečeno, da ni bila zahrbtna imperialistična fašistična diplomacija hujša in še bolj podla kakor imperialistična diplomacija meščanskodemokratičnih kapitalističnih velesil. Te bi sicer rade obrzdale Hitlerjev in Mussolinijev imperializem, po kostanj v žerjavico pa poslale predvsem druge evropske države, med njimi, seveda, najraje Sovjetsko zvezo.
To je bilo bolj videti po nalašč lansiranih novicah, ki so jih širili v svet zahodne poročevalske agencije, kakor v javnih uradnih komunikejih vlad zahodnih držav. Tako je na primer francoska agencija Havas lansirala v svet novico, da se je 'Sovjetska zveza obvezala da bo ob morebitnem spopadu med Nemčijo in Poljsko oskrbovala Poljsko z orožjem in drugim vojnim materialom, svoje surovinske baze pa za Nemčijo zaprla', kar je seveda sovjetska agencija Tass 4. aprila 1939 zanikala.
Toda takim drobnim novicam svet ni posvečal pozornosti, čeprav so v politični igri marsikdaj mnogo bolj pomembne, kakor komunikeji ob uradnih obiskih, skrojeni po stari 'diplomatski' formuli in ki so največkrat daleč od res-n ice in resničnih pogovorov in dogovorov med posameznimi državami. Toda prav ti obiski vzbujajo v svetu največ pozornosti, pa četudi niso tako pomembni, kakor je bil tokrat izjemno pomemben
OBISK POLJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA BEČKA V LONDONU
Na tem obisku je Beck uradno potrdil, da sprejema poljska britansko garancijo, obenem pa je dal tudi Veliki Britaniji poljsko garancijo, s katero se je Poljska obvezala, da bo podpirala angleško politiko ne samo v Evropi marveč tudi v njenem kolonialnem gospostvu ter se v vsakem primeru postavila na stran Velike Britanije, kjerkoli bi bile ogrožene njene koristi. Seveda pa na teyi državniškem obisku niso govori i samo o tem. Poljska vlada je bila rasistično razpoložena do Judov na Poljskem prav tako kakor romunska v Romuniji ali jugoslovanska v Jugoslaviji, odkar so te države stremele za noti.m jo ureditvijo države po nacističnem vzoru. Tako je )■ imunska vlada zaprosila poljskega zunanjega ministra Beck a naj se ne samo v poljskem, marveč tudi v romunskem imenu obrne na ( hambeiiaina, da bi pomagal 'rešiti' poljski in romunski judovski problem. Tako je Beck izrazil v Londonu tudi željo, da bi bil 'poizkus rešitve mednarodnega judovskega vprašanja dobrodošel tudi za Poljsko in Romunijo.
Zastopniki britanske vlade so 'pokazali vse razumevanje za poljske in romunske težave v tem pogledu 'in obljubili, da' bodo proučili poljske predoge za rešitev tega vprašanja', kakor je potem Beck sporočil romunski vladi.
Kakšni so ti predlogi bili, o tem niso ne pred vojno ne po vojni objavili nobenega dokumenta. Verjetno pa je šlo za nekdanji Hitlerjev predlog ali pa vsaj za podoben predlog, po katerem naj bi Jude iz Evrope prisilno izselili na Madagaskar, kar je bilo v primerjavi s kasnejšo tragično usodo nemških in drugih evropskih Judov v Hitlerjevih taboriščih smrti še vsaj malo humano.
Brez dvoma pa so ob Beckovem obisku govorili tudi
O SOVJETSKI ZVEZI IN NJENI VLOGI V ZAVEZNIŠTVU PROTI HITLERJU
Anglija je hotela to zavezništvo izrabiti v popolnoma drugačne namene, o kakršnih je govorila na pogajanjih s Sovjeti in v skopih uradnih komunikejih, v katerih 'ni imela do zavezništva s Sovjetsko zvezo nobenih pomislekov'. Toda ti pomisleki so bili. To dokazujejo pogajanja, ki jih je zahod namenoma zavlačeval, pri tem pa izrabljal manjše države, kakor sta bili Romunija in Poljska, ki sta odklanjali sleherno zavezništvo s Sovjetsko zvezo. Ko bi bili po vojni objavljeni tudi vsi britanski, angleški in ameriški tajni dokumenti, kakor so bili nemški in italijanski, bi se morda pokazalo tudi tisto, kar so sovjetski diplomatje v toku pogajanj vedno bolj sumili.
Toda o tem bo še govora.
URADNO POROČILO O BECKOVEM OBISKU V LONDONU
je govorilo samo o sklenitvi 'obojestranske podpore med Poljsko in Veliko Britanijo' za primer, če bi bila 'ogrožena neodvisnost ene ali druge države', kakor je bilo sporočeno v komunikeju, ki sta ga podpisala zunanja ministra lord Halifax in polkovnik Beck.
»Pogovori med gospodom Bečkom ter lordom II ilil.ivom in menoj,« je v britanskem spodnjem domu poročal Chamberlain, »so zajemali obsežno področje in so prispevali k temu, da sta se obe vladi sporazumeli in popolnoma strinjali v vseh temeljnih vprašanjih. Obe državi sta izrazili pripravljenost o sklenitvi pogodbe, po kateri bi trenutna In enostranska britanska garancija do Poljske postala obojestranska . .. Gospod Beck je britanski vladi zagotovil, da poljska vlada čuti dolžnost nuditi Veliki Britaniji enako pomoč, kakor jo je naša vlada zagotovila Poljski. Ta sporazum ni naperjen proti nobeni določeni državi in bi stopil v veljavo šele tedaj, če bi bila katera od naših držav direktno ali indirektno ogrožena po kaki tretji sili ... Ta sporazum, ki še ni dokončno in precizno izdelan, ne ovira nobene od obeh držav pri navezovanju stikov z drugimi državami ali oviranju le-teh (če se ena od obeh držav s takimi stiki ne strinja).«
Taka formulacija je nudila Poljski možnost nestrinjanja s stiki s Sovjetsko zvezo, obenem pa dopuščala, da je Poljska formalno Se prizna vala pol jskonemško pogodbo iz leta 1934. Vedela
je, da bo
ODMEV BECKOVEGA LONDONSKEGA OBISKA V NEMČIJI
povzroči] reakcijo prav na podlagi pogodbe, ki sta jo sklenila januarja 1934 Hitler in Pilsudski.
In res je že naslednji dan državni sekretar
nemikega zunanjepolitičnega mada WeizsSčker poplical na popovi poljskega poslanika v Berlinu Lipskega in ga opozoril, da .Chamberlainova izja-va v britanskem spodnjem domu o pogovorih
s poljskim zunanjim ministrom Bečkom naspro tuje duhu nemško-poljske pogodbe iz leta 1934'
Pred sklenitvijo te pogodbe so bili odnosi mtc Nemčijo in Poljsko vselej napeti, ker je Nemčije še pred Hitlerjem zahtevala revizijo svojih vzhod nih meja, pa tudi vprašanje Gdanska in koridor ja ni bila Hitlerjeva iznajdba, marveč iznajdbe že predhitlerjevskih avtoritativnih vlad, čim j< zahod začel popuščati Nemčiji in korigirati \ njen prid versajsko pogodbo.
Ob dvanajstletnici podpisa pogodbe v Versail lesu (podpisana je bila 10. januarja 1920) je nem ški tisk že poročal 'o točkah versajske pogodbe ki jih je Nemčiji že uspelo razveljaviti':
»Dosegli smo črtanje točke o izročitvi take imenovanih vojnih zločincev,« so z zadoščenjerr poročali nemški meščanski nacionalistični časo pisi. To je bilo doseženo že kmalu po vojni, saj je vojni zločinec št. 2 feldmaršal Hindenburg postal leta 1925 predsednik Nemčije in kot tak januarja 1933 ustoličil Hitlerja kot državnega kanclerja in z njim največji zločin nad človeštvom vseh časov, leta 1934 po Hindenburgovi smrti pa se je Hitler s pomočjo revašističnih sil v Nemčiji prilastil še Hindenburgovo oblast in se proglasil za Fuhrerja Nemčije in nemške nacije.
»Dosegli smo predčasno opustitev okupacije Porenja.«
'Porenje so okupirali Francozi, ker se je Nemčija branila plačevati reparacije, pa tudi zato, da bi v prvih povojnih letih preprečili komunistično revolucijo v tem predelu Nemčije'.
»Dosegli smo praktično preklic reparacij in v principu PRAVICO ENAKOPRAVNOSTI V OBOROŽEVANJU. Naša NASLEDNJA ŽELJA JE ŽE VEČKRAT IZRAŽENA POTREBA PO SPREMEMBI NAŠIH VZHODNIH MEJA S POLJSKO, GDANSK IN KORIDOR TER SPREMEMBA MEJE NA PODROCIU GORNJE ŠLEZ1JE (v nemško korist, razumljivo)!«
Take zahteve je postavljal nemški tisk 12. januarja 1933, torej osemnajst dni pred ustoličenjem Hitlerja na oblasti, in seveda tudi že prej, zlasti v letih 1931—1933. To moramo vedeti, ker bi mnogi današnji zahodnonemški zgodovinarji in publicisti, ki obdelujejo čas pred drugo svetovno vojno, radi agresijo na Poljsko naprtiti samo Hitlerju in njegovemu najožjemu krogu, o drugih predhitlerjevih re\ anšist ičnih in milita« rističnih politikih pa moke. čeprav so prav tako odgovorni za zločin nad človeštvom v letih 1939— 1945, ker so tudi sami pripravljali temu zločinu pot.
Tudi Poljaki so že preti Hitlerjem reagirali s protesti proti zahtevam nemških militaristov m revanšistov. Tako so na primer že septembra 1931 vložili protest zaradi Gdanska, novembra 1931 proti nemškemu netenju za rešitev 'zgornje-Slezijskega Vprašanja', ki so ga Nemci tolmačili podobno kakor pri nas 'spoditjestajersko in koroško vprašanje'. Pa tudi na napad na Poljsko so se Nemci pripravljali že pred Hitlerjem, saj so le leta 1932 utrjevali svojo mejo s Poljsko v Vzhodni Prusiji. In ko so se leta 1932 in v začetku januarja 1933 pojavile v nemškem tisku in diplomaciji zahteve po spremembi vzhodnih meja, se je tudi na Poljskem pojavilo gibanje, ki se je takim nemškim zahtevam postavilo po robu in pozivalo Poljake na enoten odpor pod geslom:
»RAJE VOJNO, KAKOR DOPUSTITI SPREMEMBO MEJA!«
O tem so takrat i a/piav I jali tudi v britanski spodnji zbornici, vendar se takrat (15. marca 1933) Velika Britanija ni postavila v bran poljskih pravic in interesov, marveč je predlagala, da bi tako kakor v kila jsko japonskem konfliktu poslali na Pohsioo, na ozemlje tako Imenovanega koridorja, posebno nevtralno' komisijo, da bi poiskala 'ustrezno In koristno rešitev'.
Opozorilo gorske reševalne službe
Počitnice so in še plavati se bomo naučili. — Foto: F. Pcrdan
Plavalna šola v
Občinska zveza za telesno kulturo že sedem let organizira plavalne tečaje za mlade neplavalce. Pred tem je tovrstne tečaje vsako poletje pripravljal plavalni klub Triglav. Tako kot vsi dosedanji tečaji, je tudi letošnji, ki je bil na letnem kopališču v Kranju, trajal 14 dni. Vanj je bilo vpisanih 69 mladih neplavalcev, starih od 9 do 13 let. Med mladimi tečajniki pa so bili tudi mlajši, celo 6-letni otroci. Tečaji so bili vsak dan dopoldne od 9.30 do 1130, otroci pa so bili razdeljeni v šest skupin. Starši so za tečaj plačali 20 dinarjev, druge stroške pa je krila občinska zveza za telesno kulturo.
Ko se v pasjih dneh planin-sko-turistična sezona naglo vzpenja v svoj vrh, ko hiti po skrbno zavarovanih planinskih poteh v planinski svet pisana reka domačih in tujih Praznično razpoloženih ljubiteljev in obiskovalcev gora, na žalost prepogostokrat prihajajo iz osamljenih in odmaknjenih krnic in okrešljev Pojemajoči klici SOS, na pomoč.
Prav je, da so ponosni skal-ni vršci postali bogata last delovnih ljudi, veselimo se ugotovitve, da rekreativno Planinstvo naglo in uspešno hiti v množičnost in da pred našimi plezalci in alpinisti niso več varne najtežje, pretesne in strehaste kopne in zasnežene ter v led vkovane sJene. Planinstvo je naš množičen ljudski šport, mladina Pa se navdušuje za plezalni sport in alpinizem, kjer je treba čestokrat znati mnogo Več kot smo se kdaj koli in kjerkoli imeli priliko učiti.
Vse to pa postavlja pred slovensko planinsko skupnost v Prek 115 matičnih planinskih društvih, stotih mladinskih planinskih odsekih, 25 alpinističnih odsekih in 15 postajah Gorske reševalne službe, ki združujejo prek 65.000 aktivnih ljubiteljev gora, velike in odgovorne naloge. Vsi ljubitelji in obiskovalci gora morajo vsak čas vložiti maksimalne napore v načrtno in temeljito teoretično in strokovno praktično šolanje in vZgojo teh številnih obiskovalcev gora.
Gorski reševalci prav gotovo ne zmorejo vsega, na delu so tako rekoč vse leto, podnevi in ponoči, v pripeki Poletnega sonca in v strupenem mrazu ledenih zim. Vedno morajo biti pripravljeni °dpo\>cdati se svoje sreči, po-c[tku in zadovoljstvu. Kličejo lih iz Logarske doline, potna-Sati je treba v Trenti, pozabiti je treba na strah, napore ln nevarnosti, ko kličejo iz sten Jalovca, Triglava. Široke Peči ali Ojstrice.
Število lažjih, težjih in celo smrtnih nesreč se veča in množi iz leta v leto. Vsako leto, pozimi m poleti, morajo gorski reševalci posredovati m Pomagati v izredno težkih °kolixčinah  prek dvestokrat.
Planinskim    nesrečam na
Žalost prepogostokrat botruje
Neprevidnost, prcnagl jenost m površnost. Objestnost — Posebno mlajših — kaj rado m prepogostokrat izziva nevarnost m vabi smrt.
Ma lična pUutinske društva, mladinski in alpinistični odseki in še prav posebej postale Gorske reševalne službe Prirejajo teoretična predava-nia, plezalne šole, izlete, ture 2 *ZPOne, ki so vsi namenje-Pravdnemu    šo!anji4 in
vzgoji mladih ljubiteljev in obiskovalcev gora.
Kljub vsem opozorilom, se število lažjih, težjih in celo smrtnih planinsko-alpinistič-nih nesreč, katastrof in tragedij veča in množi-
Planinsko alpinistične organizacije bi morale zajeziti to dokaj žalostno in porazno ugotovitev.
Na planinski poti, izletu, turi in plezalno alpinističnem vzponu bi morali vsi pravi ljubitelji in obiskovalci gora na začetku planinske poti dobro vedeti t udi. za srečen konec. Na planinski poti ne bi smeli prehitevati svojega razvoja, kajti v gorah se ne da ničesar prehiteti, edino le v smrt. V gorah je skrajno neprevidno podcenjevati številne in velike nevarnosti gora ,prav tako pa je nedopustno precenjevati svojo opremo, znanje in sposobnosti. Mnogi gorniki prepogostokrat zahtevajo od sebe mnogo več kot znajo in zmorejo.
Šola gora bi se morala začeti že pri najmlajših, mladinski in alpinistični odseki bi morali z matičnimi planinskimi društvi in postajami GRS načrtno izvajati vzgojo pod naslovom »Pionir planinec«, ki naj skrbi za načrtno in temeljito vzgojo najmlajših in naj množične j ših ljubiteljev gora.
Vsi obiskovalci gora bi se morali dobro zavedati, da mora v gorah obvezno veljati pravilo': »Loti se le izletov, tur in vzptonov, za katere si primerno opremljen in za katere si dozorel«! Precenjevanje svojih sposobnosti in podcenjevanje številnih, velikih nevarnosti gora se kaj rado kruto in neusmiljeno maščuje.
V gorah je prepovedano in kaznivo ter nekulturno objestno prožiti kamenje, plašiti divjad in prekomerno, brezsrčno in vandalsko uničevati planinsko cvetje.
Lažje, težje in celo smrtne planinsko-alpiuistične nesreče, ki se grozeče množe, mečejo dokaj žalostno senco in temno luč na preko milijon vsakoletnih ljubiteljev in obiskovalcev gora. Gore naj nikakor ne bodo mrtvašnica naših delovnih ljudi in mladine, temveč vir lepote, veličine, miru in psihičnega ter fizičnega razvedrila. V gore moramo usmeriti in napotiti bogtUO oborožene ljudi, ki se bodo znali boriti proti lastnim slabostim in neznanju ter številnim velikim nevarnostim gora.
Številne manjše, lažje, težje in celo smrtne planinsko-alpinistične nesreče naj bodo vsem ljubiteljem in obiskovalcem gora resno opozorilo.
U. 2upanči£
Predstavnik občinske zveze za telesno kulturo v Kranju tovariš Ošina nam je povedal, da je v zadnjih sedmih letih, odkar organizirajo tovrstne plavalne tečaje, šlo skoznje blizu 1000 mladih neplavalcev in med njimi se jih je velika večina naučila plavanja.
V zadnjih dveh, treh letih obisk v teh tečajih ni več tolikšen, ker so se za učenje plavanja odločile tudi nekatere kranjske osnovne šole. Tako organizirajo redne plavalne tečaje za učence petih
Barbka Kadilec
in šestih razredov v Kranju osnovne šole France Prešeren, Lucijan Seljak, Simon Jenko in Posebna osnovna šola. Ti tečaji so v zimskem plavalnem bazenu v Kranju. Zbrani podatki kažejo, da so se v nekaj letih številni mladi prebivalci Kranja naučili plavanja. Pohvalno je tudi, da so se v zadnjem času odločile za tovrstne tečaje oziroma pouke tudi nekatere šole iz okolice Kranja. Lepe uspehe je na primer že dosegla osnovna šola Šenčur,« je povedal tovariš Ošina.
V soboto dopoldne smo na kranjskem letnem kopališču obiskali mlade Kranjčane in se pozanimali, kako kaj napredujejo v učenju.
»V moji skupini jih od 10 fantov in deklet osem že zna plavati. Ko smo pred 14 dnevi začeli s tečajem, ni nihče znal plavati in skoraj vsi so se bali vode. Danes pa nekateri že preplavajo bazen po
širini,« je povedala Rebeka
l'< nenta.
Breda Pečjak pa je pripomnila: V skupinah imamo največ fantov in deklet starih okrog 10 let. Prve dni smo se učili, kako se je treba potopiti, sledilo je sedenje v vodi in potapljanje ter odrivanje. Kmalu smo prešli na pobiranje kamenja z dna in ko so tako eni prej drugi kasneje zgubili strah pred vodo, smo začeli z učenjem prsnega stila. Tudi v moji skupini, so se vsi hitro naučili. Od osmih jih danes sedem že plava.«
Nazadnje pa smo o plavanju oziroma učenju povprašali še dva tečajnika, sedaj že plavalca:
Drago Logar (9 let in pol), obiskuje osnovno šolo Simon Jenko. Ko sem prišel prvi dan, me je bilo malo strah. Zdaj pa že preplavam bazen. Fino je, da sem se naučil.«
Barbka Kadilec (10 let), hodi v osnovno šolo Stane Žagar, »še glave si nisem upala zmočiti, ko sem začela obiskovati pouk plavanja. Zdaj pa že preplavam bazen. Vendar ne zdržim dolgo v vodi, ker me kmalu začne zebsti.«
Prizadevanja občinske zveze za telesno kulturo in nekaterih kranjskih šol, da bi se čimveč mladih čimprej naučilo plavanja, zaslužijo vso pohvalo in priznanje.
A. Zalar
Drago Logar
ZAPLET
Medtem ko posamezni, pa vse redkejši, protesti svetovne javnosti kdaj pa kdaj še spomnijo na neusmiljeno obračunavanji; generala Nimei-rija s svojimi nasprotniki, se je sudanski zaplet obrnil v ČjSIo drugo smer, natančneje rečeno: dobil samosvoje obeležje. Zelo jasno se namreč kažejo posledice udara in protiudara in to predvsem na zunanjepolitičnem področju. Ce je sedaj za Sudan in njegove notranje dogodke značilen predvsem dokončen obračun Nimeirija z levico (potem, ko je lani obračunal z desnico), iz katerega je izšel kot nesporen — vsaj v tem trenutku, gospodar svoje dežele, pa je na zunaj viden odločilen razkol z deželami, ki se bolj ali manj vežejo na Moskvo in kajpak s Sovjetsko zvezo samo. V tem trenutku jc mogoče mnogo jasneje ocenjevati, kaj se je v Sudanu pravzaprav zgodilo, pa čeprav vsi elementi za oceno še niso znani. Sovjetska zveza je s precej neprikritimi simpatijami gledala na pučiste, med katerimi so najvažnejši že mrtvi. Tako je šef sovjetskega diplomatskega predstavništva v Kartumu
edini med osebjem tujega diplomatskega zbora obiskal voditelja zarotnikov med njegovo kratko, komaj 72-umo vladavino. Malce manj očitno, pa še vedno tako zelo, da to ni moglo ostati skrito, je ravnala tudi Bolgarija in Nimeiri ni pozabil ne enega, ne drugega. Preganjanje komunistov in voditeljev sindikalnega gibanja je moralo vzbuditi proteste v sovjetskem tisku — ta pa le verno odraža stališča vlade in partije. In ko se je to zgodilo, je Nimeiriju postalo jasno, da se bodo odnosi s Sovjetsko zvezo slej ko prej poslabšali. Tako se je tudi zgodilo in kako slabi so ti odnosi, najbolje pričajo informacije o odpoklicih diplomatskih predstavnikov. Toda medtem se je zgodilo še nekaj drugega: Združena arabska republika je uradno sporočila, da brez pridržka podpira Nimeirija in njegov režim. To je kajpak vneslo v že tako napet položaj povsem nove razsežnosti. Znano je, kako zelo jc Sovjetska zveza
prisotna v Egiptu — politično, gospodarsko in vojaško. Nič manj ni treba poudarjati tudi vloge Sovjetske zveze v arabskem svetu nasploh, saj je Moskva rada (kajpak zato, da je utrjevala in varovala svoje širše strateške interese na tem področju) poveličevala svojo vlogo starejšega brata in zaščitnika arabskih dežel, ki gradijo svojo inačico socializma. Res je, da se ni kaj prida vmešavala v konkretne probleme samosvoje poti nekaterih arabskih narodov v socializem, res pa je tudi, da je vselej izražala pripravljenost pomagati na tej poti. Sedaj, ko sta Sudan in Sovjetska zveza v odkritem in ostrem sporu in ko se je Egipt postavil na stran Kar-turna, se bo skoraj zanesljivo spremenilo nekaj tudi v odnosih med Moskvo in Kairom in prav tako med Sovjetsko zvezo in arabskim svetom nasploh. Kaj se bo spremenilo in koliko, je v tem trenutku lahko le predmet ugibanja ... nedvomno pa drži, da se zgradba, ki so jo
v imenu sovjetsko-arabskega prijateljstva zidali petnajst let, vsaj rahlo maje. Najbrž ni verjetno, da bi se kar koj zrušila, toda vprašanje je vsekakor, kako odporna bo nasproti bodočim viharjem, ki jih na tem tako občutljivem koncu sveta nikoli ne manjka.
• • •
Medtem so se v Tri pol isu sestali voditelji petih arabskih držav na sestanku, ki je bil skoraj v celoti posvečen Jordaniji. Egipt, Libija, oba Jemena in Sirija so med drugim razpravljali tudi o predlogu Libijca Gadafija, da bi intervenirali s skupnimi močmi v Jordaniji in vrgli z oblasti kralja Huseina. Malo je verjetno, da bi do take intervencije tudi v resnici prišlo, čeprav naposled ni izključena — vendar samo v skrajno kaotičnih razmerah ob kakšnem morebitnem zelo krvavem spopadu med palestinskimi komandosi in Huseino-vo armado. Toda komandosi izgubljajo na moči, kajti poslednje čistke kralji ve vojske so resno zmanjšale njihovo število in bojne sposobnosti. O tem priča tudi dejstvo, da je doslej že več skupin ko-
mandosov pribežalo v Izrae in se vdalo, kar se dosle. menda še nikoli ni zgodilo, vsaj ne tako javno in v takem številu.
• • • In za konec še informacija o izjavi ameriškega zunanjega ministra VVilliama Roger-sa: povedal je, da bodo Združene države glasovale za sprejem Ljudske republike Kitajske v Združene narode, čeprav ne na škodo Formoze. To lahko jemljemo še za en dokaz izboljšanih ameriško-kitajskih odnosov v zadnjem času in mnogo realističnejšo politiko VVashingtona do najštevilnejše nacije našega planeta.
Slamnate strehe izginjajo
Prijateljstvo, ki se krepi
Mladi prebivalci francoskega mesta La Ciotat, ki že vi sto let meseca julija prihajajo v pobrateno mesto Kranj, se bodo čez nekaj dni poslovili in s skupino mladincev iz. kranjske občine odpotovali domov. Tudi kranjski mladinci bodo ostali v La Ci-otatu tri tedne. Obiskali smo francoske prijatelje in po-kramljali z njimi.
Profesor industrijskega risanja Jean Ileritier je tokrat vodja francoske skupine. Z ženo sta prvič v Jugoslaviji.
»Se bom prišel v vašo državo. Ko smo se odpravljali na tritedensko bivanje v Kranj, sem pričakoval, da se bomo lepo Imeli. Pričakovanja se niso le uresničila, ampak se imamo veliko lepše. Ne bom pozabil sprejema,
prijaznosti ljudi, tovarn, muzejev, pokrajine. Vršič in Trenta sta čudovita. Res da v teh vročih dneh malce pogrešam morje ob ažurni obali, toda vaša alpska pok raj i na je enkratna. Tudi vaša kuhinja, za katero nekateri menijo da se ne da primerjati s francosko, je odlična. O tem sem se prepričal med obiskom pri profesorju Jesc-niku.«
Lisette Taxil jc dijakinja gimnazije.
»Letos sem drugič v Kranju. Bila sem v vašem mestu že z lansko skupino in ne vem, zakaj mi je tokrat tukaj bolj všeč. Mislim, da je letošnji program bolj pester. Veliko sem že videla. Nikdar pa ne bom pozabila Bleda ia Postojne.«
Lisette Ta\H
Christian Arnaud pa je študent matematike.
Christian Arnaud
»Ze doma sem slišal o tem, kako lepo je v Kranju in okolici. Mislil sem pa. da le Jugoslavija revna dežela. Zdaj vidim, da sem se zelo /motit. Najbolj sem preseuo-Čen nad prijaznostjo ljudi. I\i se neka i ml jc pri vas zc lo všeč. To je veličina «ora, mir gamsi, vrnitev k rara-vi. Ne vem sicer, če ljudje tukaj to občutijo, toda zame ni Ntpfc ,.», kot da človek in Vršiču lahko posluša tišino, š'.i da, la bo ta obisk tako hitro r.iiitU.«
A /alar
Še pred nekaj leti so bile številne strehe po Gorenjskem, posebno na hlevih in kozolcih, pokrite s slamo. V zadnjem času jc takih streh vse manj. Slamo jc nadomestila opeka. Tudi ljudi, ki bi znali prekrivati strehe s slamo, skoraj ni več. Nekaj pa jih je na Gorenjskem še vseeno. Z enim izmed njih sem se imel pred dnevi priložnost pogovarjati. 7.5 letni Matevž RihtarSič iz. Trebije v Poljanski dolini je s slamo prekril številne strehe v bližnji in daljni okolici.
»Poklic .streharja' sem i|c-vzel po očetu,« mi je pripovedoval Matevž. »Kmalu po prvi svetovni vojni, ko sem se vrnil Iz ujetništva, me je oče vzel s seboj in me vpeli.« I v ta precej redek poklic. Takrat je bilo v dolini še veliko slamnatih streh in je bilo vedno dovolj dela. Sprva sva z očetom delala skupaj, ko pa oče nI mogel več, sem vse delo moral "'•evzctl Jaz. Veliko dola je h"<v«
Matevž je v mlndih letih veliko p revan d ral, Poznali so ga vse dol do Ljubljane.
»Ja, veliko sem prehodil. Prekrival |em streho no kra lih Okrog Cerknn. no Pol lan ski dolini In Ifl daleč no No-trnnlsVom — borovnica, R:»-kek. \v tor Se no mnotrih dn'«'h Vm"h. Vse sem orc-hodll Sel s«Mn zlufraj ob
fr^b od dntna In včasih hodil hldl '"»o s-dom ur do cl-S'"vi!-> s'm-i se potom od dom-' zadržal tudi po cel mesec Ko sem naredil streho nrl onemu, me Je že prišel isk;d drugI. Veliko streh sem« prekril v teh lotih«
Kljub temu, da je Matevž velikokrat delal na visokih strehah, se je le enkrat huje poškodoval. »Od višine se mi ni pa nikdar zavrtelo,« nu je povedal. »Višja če je bila streha, lepše se mi je zdelo. Kljub temu mi je enkrat le spodletelo in sem padel s strehe. Dobil sem precej hude notranje poškodbe. Po tistem so mi rekli zdravniki, da sem Železen. Velikokrat me je namreč na strehi prepihal veter, a nisem bil nikdar resno bolan. No, po okrevanju som bil kmalu spet na strehi. Kmalu me je doletela še ona nesreča. Pri nekem kmetu som ravno dokončal streho in si Jo šel še od znotraj ogledat. Nekoliko temno jc bilo in padel som v hlev ter si zlomil nogo. Tudi hud zlom me ni potrl in kmalu po okrevanju sem spet stikal DO strehah.«
Kljub letom je .strehar' iz Trebije še prav čvrst. Ce ga kdo potrebuje, ie |e vedno pripravljen zlesti na streho in jo popraviti.
»Malo, malo jo še slamnatih streh,« pravi. »Tudi pra-M i/ene slame za strehe skoraj nI več. Tako streho bodo prav kmalu le še za nm/el, a ie vprašan|e, če Jo ho so kdo znal izdelati. Tudi ja/ ne bom več mogel prav dolgo. Z eno nogo sem že v grobu,« je bolj za šalo kot zares ob kom u povedal M i!e\ž.
Veliko spominov in doživetij se je nabralo Matevžu v teh letih. Zaupal mi je, d.i bi mu jih zlepa ne zmanjkalo, če bi začel pripovedovati.
J. Govekar
Urejen os kamnov
fcares velika skrb za ohranjenje naravnega okolja. V olimpijskem naselju pri Munchnu so že odrasla drevesa skrbno zasadili, jih varno oprli, korenine pa zavarovali pred izsušitvijo s plastjo Zemlje, debla pa s posebnim ovojem. — Foto: dr. Kraker
Nekaj sto turistov vsak dan aH bolje rečeno vsako noč pre-*Pi v kampih na Gorenjskem. Večina turistov s šotori je že 8e2nanjciu>. z urejenostjo teh kampov, radi se ustavljajo, nekateri se v naslednjih letih radi vračajo. Seveda pa vsi kampi, ?**e<l njimi je precejšnja izjema le Sobec, niso tako urejeni *°t bi turistični kamp moral biti, niti niso higienske razmere včasih na zadovoljivi višini. Vendar pa je po oceni sodelavca *avoda za zdravstveno varstvo v Kranju v zadnjih letih veliko o°Ue. Dovoljenje za kamp sanitarna išpekcija izda, če je v »airtpu zagotovljena zadostna količina tekoče pitne vode, če *° urejeni sanitarni prostori. Večji kampi naj M imeli tudi e,ektriko, povezani naj bi bili z zdravstveno službo, organizirano pa naj bi bilo tudi odvažanje smeti.
Kamp ob Sončevem bajar-lu Je kol že rečeno med naj-jjajbolj urejenimi kampi, kjer
Urisl ne s;im(,, tla prespi in °'va čez. dan v urejenih higi-^kih razmerah, pač pa se
a'dio razvedri ob mini golfu, otfOci pa na igrišču. Problem *ase je |c- bajar sam, saj se ^ batnega dna d\ iga mulj. Y** Pa kaže, da za sedaj ljubiteljev bivanja na prostem 10 ne moti.
Kamp ob hotelu Zlatorog Bohinju j« letos bolje urc-Je'1 k(>i lani. Organizirano \t
tlvažanjc smeti enkrat na le
^c'n. čeprav bi sanitarna injekcija  želela,  da   bi smeli
JJvazafl p;, potrebi, te lani j? rransturiatovi delavci ob-'J,,l,liali asfaltiranje glavne y[l v kamptl, vendar pa vse
r*j*. da tudi letos poti v
2 kampu ostanejo prašne.
Blej4ki kamp Zaka je med '■'■'leneišiini camni. V nižini n° (,t> Večjih  nalivih podlal
0? v«xia rada zali je iatoM
, * kampu je tudi jezersko , ,Da,,šče, ki pa ni urejeno
a*° kol bi bilo zaželeno. Ku-
ba dan praznijo košarice za smeti in če res vlada med šo lori mir in tišina, kar je pogoj za vsak dober kamp. Turistična društva bi se morala zavedati, da mnogi ljudje izberejo bivanje v naravi zaradi zdravja in športa. Le malo kampov pa ima v neposredni bližini kako manjše Športno igrišče ali improvizirane naprave za razgibavanje. Dostikrat ni potrčimo veliko in drago investiranje kot je
palcu greni hojo ostro kameli ie. pa tudi otrok, ki se dri-ČS po toboganu ne prileti na mehko mivko, pač pa na precej trdo podlago.
Mladinski dom v Bohinju ima prav tako solidno urejen kamp s toplo vodo in priključkom na elektriko. Glede na naseljenost in pa bližnjo razširitev kampa pa so sedanje sanitarije že pretesne in jih bo treba povečati.
Radovljiški kamp ob letnem kopališču je dokaj dobro urejen. Ima pa malo prostora, zato ga bodo verjetno prestavili.
Kampi na Gorenjskem so
še v Gozd Martuljku in v Pod-lliibelju. Nekaj šotorskib naselij kot na primer v 7 »brv niči pa ni urejenih in sani tarna inšpekcija nima pregleda.
Morda pa bi kazalo ob dejstvu, da je sanitarna inšpekcija še kar zadovoljna z urejenostjo kampov na Gorenjskem, posvetili več pozornosti tudi drugačni urejenosti kampa. Ni vse, če se večkrat
Z malo stroški in več iznajdljivosti je možno urediti v bližini kampov sprehajalne steze s preprostimi napravami za razgibavanje, tako nujno potrebno za sodobnega človeka. — Foto: dr. Kraker
mini golf, za mladino je na primer dovolj že samo en koš za košarko, za odrasle pa urejena peščena sprehajalna steza. Ko smo že pri stezi, bi se lahko nekateri kam pi zgledovali po blejski Rikli-jevi športni promenadi — nič lažjega kot ob stezi pripraviti nekaj debel za pretegovanje hrbtenice in lovljenje ravnotežja. Tudi kakšna klop seveda ne bi bila odveč. Mimogrede bi ob peščenih po-
teh izkoristili tudi potočke, katerih vodo bi ujeli v pretočne bazene, tlakovane z okroglimi kamni. Po mnenju zdravnikov bi bil tak sprehod pravo zdravilo za naše noge, ki komaj še kdaj hodijo bose. Skratka, s taborjenjem naj bi bilo povezano kar največ priložnosti tudi za gibanje — s tem jc pravzaprav smisel bivanja v naravi tudi dosežen.
L. Mencinger
Z mnogo turističnega posluha se da tudi manj zanimiva mesta, ki so vredna ali tudi ne vredna ogleda, zahiltrcsiratl turista. Napis na kočiji vabi v zračno zdravilišče pri Hamburgu. — Foto: dr. Kraker
GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ
ISTOR-O-NAL
Piše dr. Ivo Valič
Chitral (izg. Čitral) je ime za gorato pokrajino, ki zajema velik del vzhodnega in južnega Hindukuša na severu Zahodnega Pakistana. Zaradi težkih dostopov in prehodov je skoraj odrezana od ostalega sveta in je bila dolga stoletja samostojna kraljevina. Kralj, ki je od priključitve kraljevine k Pakistanu še po II. svetovni vojni imel vso posvetno oblast, je bil šele pred nekaj leti tudi formalno odstavljen. Sedaj so namesto njega postavili političnega komisarja. Citralci naj bi bili potomci Indogcrma-nov in so samostojen narod s svojim jezikom. Kasneje kot drugi so sprejeli muslimansko vero in se tako vključili v veliko versko skupnost. Chitral je tudi glavno mesto in trgovsko središče pokrajine. Šteje okrog osem tisoč prebivalcev in je enako kot druga naselja oaza v tej gorati puščavski pokrajini. Stisnjeno je v ozko dolino med visoke, popolnoma gole vrhove. Kjer priteče s teh gora v dolino voda, so na naplavinah zrasla večja in manjša naselja. Ljudje so od vsepovsod speljal] vodo po kanalih in spremenili puščavska tla v rodovitno zemljo. Speljani daleč po strmih bregovih, vklesani v skalne stene ali potekajoči prek prepadnih sten dovajajo kanali vodo na sleherni košček obdelane zemlje. Majhne, posebej zato narejene lopate, s katerimi Citralci vzdržujejo kanale ali
napeljujejo vodo iz ene njivice na drugo, so poleg primitivnega pluga njihovo glavno poljedelsko orodje. Voda jim pomeni vse. Poljedelstvo in živinoreja sta glavni in edini gospodarski panogi Chitrala in komaj zadostujeta za skromno preživljanje njegovih siromašnih prebivalcev. Pokrajino oživljajo ovce, koze, osli, ki so poglavitno prometno in tovorno sredstvo, v nižjih predelih tudi konji in mršavo govedo. Prebivalci gojijo predvsem ječmen in riž ter poleg marelic, sliv in jabolk še nekaj drugih kultur. Okrog naselij je mnogo zelenja, največ sadnega drevja in topolov pa tudi orjaških platan, ki v vročih dneh dajejo prijetno senco. Sicer pa je Chitral zgrajen kot vsa druga naselja iz blata, kamenja in lesa in le malo je stavb iz drugačnega, novejšega gradbenega materiala. Stanovanjske hiše, ki so kot vse muslimanske zgradbe obdane z visokim zidom in pokrite z blatom, niso v centru. Tu so le majhne, lesene trgovinice in obrtniške delavnice velikosti največ šestih kvadratnih metrov, stisnjene ob edini ulici mesta, ki je kake tri metre široka ter dober kilometer dolga in ima še dva, tri krajše odcepe. Na tej ulici se odvija vse življenje. Zbudi se z dnem in zamre z nočjo, ko nekateri trgovčiči in obrtniki postavijo svoje postelje kar pred lokal ali na njegovo streho in tam prespe noč. Mesto še nima elektrike. Po
trgovinicah je naprodaj vse mogoče pisano blago, stara roba in šara, ročni izdelki; po delavnicah krojači, sedeč po turško, urno poganjajo z roko kolesa šivalnih strojev, kovač kuje, mizar se ubada s primitivnim orodjem, čevljar čevljari, pek peče čapa-tije ... Ponekod je obešena velika železna tehtnica in lesena računala so še močno v rabi. V temnih čajnicah z nekaj vegastimi klopmi, mizami in pričnami je vedno na razpolago čaj z mlekom, najbolj razširjena pijača Azije. V vročih dneh te resnično najbolj odžeja in poživi, le zavreči moraš vse higienske predsodke. V Chitralu imajo tudi nekaj džipov in celo par starih kamionov, ki z neprestanim glasnim hupanjem strašijo ljudi, da kot kobilice skačejo izpred njih. Najimenitnejše stavbe v mestu so mošeja, kraljevi dvorec in hotel, le da se jih ne sme zamišljati po evropsko. Seveda je nepogrešljivo tudi igriŠČe za polo, saj je tu njegova domovina. Igra je podobna hokeju, le da igralci dirjajo za žogico na konjih po travnatem igrišču. Mesto leži  na višini   1500 m   in ga
lezi
pOtim i redko pobeli sneg. Markantno podobo mu daje v nebo segajoči, v večni led okovani Tirich Mir (7700 m), najvišji vrh Hindukuša. Po našem prihodu v Chitral nas je še isti dan sprejel komisar, ki nam je dal za spremstvo na razpolago nekaj policajev. Sprejem v stari muslimanski hiši je bil slo-
Chitral In Chltralci. V ozadju Tirich Mir — 7700 m — najvišji vrh Hindukuša
Bodoči nosači iz Chitrala
strmih ovinkih, katerih avto vesen. Noč smo prespali kar na betonski ploščadi letališča. Ob točno določeni uri je zjutraj prispelo vseh sedem najetih džipov, na katere smo naložili vso prtljago in se še sami stisnili poleg. Ker se s šoferji nismo mogli pogoditi za ceno prevoza, smo se odpeljali v mesto k policijskemu poveljniku. Ko mu je naš zvezni oficir potožil, da navijajo cene, jih je poklical k sebi in jih strahovito nahru-lil. Po doseženem spora/umu — obe strani sta nekoliko popustili — nam je zaželel SreČTH) pot in se priporočil PO povratku za zdravniško uslugo.
Potem se je začela nepozabna vožnja. Ce kdo zeli preizkusiti svoje živce, mu jo močno priporočamo! Test bo zanesljiv! testa je le za nekaj deci-metrov širša od džipa in bi jo komaj lahko prevozilo še kako drugačno vozilo. Ravnih odsekov skoraj ni, zato je še v drugi prestavi le redko možno voziti. Vijuea sc strmo navzgor in navzdol še huje kot kača, pod skalnimi oboki in čez sumi j i vernost ičke, prek ozkih hudourniških sotesk in prepadnih sten visoko nad deročo reko Mastuj. Poleg šoferja in prtljage nas je bilo na vsakem džipu še po štiri ali pet. Pri-dru/il se nam je tudi policijski inšpektor z. dvema poli čajema. Vsak šofer je imel še pomočnika, katerega je Franci kmalu krstil za »breinzo«. Ime je hitro prišlo v splošno uporabo, saj jc zadelo v črno! »Bremza« je kot opica eepel neku zadaj na avtu in je prišel do polne Veljave na številnih ostrih in
ni mogel zvoziti v en mah Ko je avto zapeljal v ovinek ga je »bremza« ustavil, da sc ni zaletel v steno, takoj nato je sledila vzvratna vožnja, kjer je »bremza« bliskovito podložil velik kamen pod zadnje kolo, da vozilo ni zgrmelo po bregu in že je dal znamenje za nadaljevanje vožnje. V teku se je povzpel nazaj na avto do naslednjega ovinka, ko je precizno ponovil svoje > bi ein/an je«. Naj povem Se to, da je bilo več džipov sploh bi cz ročne zavore, če pa so jo imeli, je niso uporabljali. Plašči na kolesih so bili pa tako obrabljeni, da jih se na odpadu ne bi vzeli! Pomočnik »bremza« je skrbel tudi za čiščenje avla, v/ranje z zaganjačem, na vsakih nekaj kilometrov pa je s polivanjem vode hladil motor. V sedmih mah smo tako prevozili s krajšimi postanki kakih 70 km in si    prihranili    najmanj dva
dni marša. Koghozi, Maroi,
Harenis, Reshun, ("harun so bila naselja — oaze na naši poti. Na njej smo srečavali z različno robo težko nato*
vorjene osliče in ljudi z brernenl na plečih, v rokah pa dežnik, da jih je branil vročih sončnih žarkov. Ob poti je mnogo čajnic, kjer so /a utrujenega popotnika na razpokam preproste prične, /a živ ino pa staje.
Ko smo pozno popoldne imeli zloženo vso robo v  hladnem marc-
liencin sadovnjaku v C narav
nu, smo bili veseli, da je bil ta del poti za nami. Za nameček in boljše počutje smo se    se    namočili    v črnem,
mrzlem Mastuju in ipralJ i/
sebe  debeli pi.di
RADIO
Poročila poslušajte vsak dan ob S-> 6., 7., 10., 12., 13., 15., **•» 22., 23. in 24 uri ter rajski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. Ur» ter radijski dnevnik ob 9., **•» 13., 15., H., 22., 23. in 19.30.
7. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.50 Pionirski tednik — 9.35 S pihalnim orkestrom — 9.50 Za-varovalnica Sava svojim poslušalcem — 10.15 Pri vas do-ma — 11.00 Turistični napotki 2a tuje goste — 12.00 Na dagnji dan — 12.10 Druga su-Ua za godala — 1230 Kmetski nasveti — 12.40 Vedri *Y°ki s pihalnimi orkestri — J3.30 Priporočajo vam — 14.10 JSrajo veliki zabavni orkestri £•30 Poje sopranistka Zinka Kune — 15.30 Glasbeni inter-ttiezzo — 15.40 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo Se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v rit-^ — 18.00 Aktualnosti doma * Po svetu — 18.15 Simfoni-Ja v Es-duru — 18.45 S knjiž-neea trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z an-^hlom Borisa Kovačiča — 4100 Večer z napovedovalko *Jdo Lesjak — 20.30 Zabav-*a.radijska igra — 22.20 Od-jaia za naše izseljence — ^5 S pesmijo in plesom v
iiOvj
teden
Dr"«l program
k«!v^ Paleta zabavnih zvo-p„ . WX5 Im-oslovanski Kg^.jabavne glasbe - 17.15 18 40 t   m(-,,utl'i in ritmov —
lQn ,a'' n,;|i'U1' ansambli nib J , 0h Popevkah in ples-
1 Melodijah —20.05 Svet in
^daja in tiska CP »Go-Jf"x'ski tisk« Kranj, Ulica "j*« M Jada - Naslov Kr-'1.   -a ,n "Prave "sta:
*v?V' Trg revoludja 1, Jv"a  občinske skupšči-
ne
. ^ Tak. račun pri SDK ■ Kranju 515 1 135 - Te J*foni: redakcija 21-835 «■860; uprava lista, ma-'Ooglasna in naročniška •'užha 22 152. - Naročnl letna 32, polletna 1« ^ . cena za eno številko 2 »>ara Mal| oglasi: bc 9*» 1 din
rta din
. naročniki imajo Neplačanih objavljamo.
_      Popusta. Neplačanih
mi — 20.20 Operni koncert — 22.15 Okno v svet — 22.30 Glasba v ljudskem tonu — 23.55 Iz slovenske poezije
8. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.15 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
— 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z  domačimi ansambli
— 14.05 Slovenske narodne pesmi v Važnih izvedbah — 14.30 Humoreska tega tedna
— 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Igramo za razvedrilo — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne
— 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse
Drugi program
9.35 Iz domače zakladnice
— 11.35  Svetovna reportaža
— 11.55 Opoldanski koncert lahke glasbe — 14.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Veliki zabavni orkestri — 19.40 Madžarske popevke — 20.05 Športni dogodki dneva —- 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Dunajski slavnostni  tedni 1971
— 23.55 Iz slovenske poezije
9. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pesmice za najmlajše — 9.30 Z orkestrom jugozahod-nega nemške 'a radia — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje gotU
— 12.10 Iz češke simfonične zakladnice — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 I ah ka glasba slovenskih avtorjev
— 14.35 Naši poslušalci česii tajo in pozdravljajo — 15.40 Poje  moški zbor iz Vrtojbe
— 16.40 S Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti do-mt in po svetu 18.15 Si« nali — 18.35 Orgle v ritmu — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Mi nute z ansamblom Vilija Pe-tnea — 20.00 Odlomki iz opere Aida — 21.00 Melodije z vodali — 21.30 Pol ure z Ati-
jem Sossom — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z orkestrom Michael Lanncr — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Priljubljene slovenske popevke — 19.00 Kulturni mozaik — 20.30 Pota našega gospodarstva — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 23.55 Iz slovenske poezije
10. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 S pevcema Arsenom Dedičem in Ga-by Novak — 9.40 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Sunčanica — 12.30 Kmetijski 'nasveti — 12.40 Vedri zvoki z ansamblom Borisa Kovačiča — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 18 tednov — 18 oktetov — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital fagotista Srečka Koro-šaka — 16.40 Z orkestrom Radia Beromunster — 17.10 Popoldanski simfonični orkester — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvidenjc — 18.45 Melodije s pevko Meto Malus — 19.00 Lahko noč, otroci — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.45 Majhen koncert lahko glasbe — 22.15 španska glasba — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Mo/.uk melodij in ritmov — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Minute za Mozarta — 21.00 V korak s časom — 21.10 Ameriški kvintet trobil — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov — 22.15 Ljudje med se boj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 I/ slovenske poezije
11. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Z orkestrom Morite Car lo — 9.40 Stare slovenske na rodne — 10.15 Pri vas doma
— 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pesmi Pavla šivica — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi
— 13.30 Priporočajo vam —•
14.10 Ob lahko glasbi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Gozdovi pojo — simfonična pesnitev
— 17.10 Srečanje z mojstri francoskega glasbenega impresionizma — 18.00 Aktualnosti doma in .po svetu — 18.15 Iščemo popevko poletja
— 19.15 Glasbene razglednice
— 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v starem studiu — 21.15 Ob slovenski lahki orkestraTni glasbi — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Izložba hitov in glasbeni ekspres — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.30 Na   mednarodnih križpotjih
— 20.40 Večerni concertino — 21.40 Portret sopranistke Fe-licije VVeaters — 22.15 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije
12. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Vesela godala — 9.45 Pesem iz mladih grl — 10.15 Pri vas doma
— 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Iz opere Faust — 12.30 Kmetijski nasveti —? 12.40 čez polja in potoke z godci in pevci — 14.10 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Pesmi z južne poloble i/vaja ansambel Kučora — 16.40 Z orkestrom Radia Stut-tgart — 17.10 Koncert po /eljah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu
— 18.30 Operetne uverture — 18.45 Naš podlistek - 19.15 Minute z. ansamblom Atija Sossa — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Mlajša generacija slovenskih skladateljev — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Zvoki iz godal — 19.05 Melodije po pošli — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 Naš intervju — 21.40 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Recital violončelista Daniela šafrana — 23.55 Iz slovenske poezije
13. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Popevke s slovenskih festivalov — 9.45 Skladbe za mladino — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Virtuozne kaprice za klavir in violino — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koračnice s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Slovenski skladatelji lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Suita za godala — 16.40 Z orkestrom Metro Goldvvvn Maver — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasbeni vsak dan — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 Poje komorni zbor iz Gradca — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
13.05 Paleta zabavnih zvokov — 16.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob sprejemniku -- 17 15 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Popevke in plesni ritmi — 20.05 Od premiere do premiere — '^1.00 Novi posnetki violinista Tomaža Lorenza — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih ad-drov — 23.55 Iz slovenske poezije
Svet delovnih skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje po sklepu 5. seje z dne L 7. 1971
javno dražbo za prodajo
osebnega avtomobila audi — 72, letnik 1966, izklicna cena po knj#žni vrednosti 22.515,00 dinarjev.
Dražba bo v sredo, U. avgusta 1971 s pričetkom ob 15. uri v garaži občinske skupščine Kranj Interesenti si lahko osebni avtomobil ogledajo eno uro pred pričetkom dražbe.
Dražbeni pogoji:
1 osebni avto sc proda po knjižni vrednosti, ter se izpod izklicne cene ne proda,
2. izdražitelj mora plačali kupnino takoj po izdražitvi oziroma ob podpisu kupoprodajne pogodbe,
3. pravico dražbe ima vsakdo, ki bo plačal 10 % pologa.
Svet delovne skupnosti skupščine občine Kranj
Kranj CENTER
7. avgusta ameriški barvni film SKRIVNOSTNI PLANET OPIC ob 16., 18. in 20. uri, amer. barv. voj. film LADJA FANTOM ob 22. uri
8. avgusta amer. barv. CS film ZGODILO SE JE V AMERIKI ob 15. uri, amer. barv. film SKRIVNOSTNI PLANET OPIC ob 17. in 19. uri, premiera špan. i tal. barv. CS filma 7 2ENA ZA 7 KAVBOJEV ob 21. uri
9. avgusta italii.-špan. barv. CS film 7 ŽENA ZA 7 KAVBOJEV ob 16., 18. in 20. uri
JO. avgusta italij.-špan. barv. CS film 7 ŽENA ZA 7 KAVBOJEV ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORžIC
7. avgusta amer. barv. CS film ZGODILO SE JE V AMERIKI ob 16. in 20. uri, amer. barv. film RODIL SE JE UPORNIK ob 18. uri
8. avgusta ameriški barvni film SKRIVNOSTNI PLANET OPIC ob 14. uri, franc. barv. film BEY, BEY, BARBARA ob 16. uri, amer. barv. CS film ZGODILO SE JE V AMERIKI ob 18. uri, amer. barv. film RODIL SE JE UPORNIK ob 20. uri
9. avgusta ameriški barvni film SKRIVNOSTNI PLANET OPIC ob 18. uri, amer. barv. CS film ZGODILO SE JE V AMERIKI ob 20. uri
10. avgusta angl. barv. CS film UMAZANA IGRA ob 18. in 20. uri
Cerklje KRVAVEC
7. avgusta amer. barv. CS film MAŠČEVALEC IZ RIM-ROKA ob 20.30
8. avgusta amer, barv. CS film MAŠČEVALEC IZ RIM-ROKA ob 17. uri
Tržič
7. avgusta amer. barv. CS film CUSTER Z ZAHODA ob
18. uri
8. avgusta amer. barv. CS film CUSTER Z ZAHODA ob 15. uri, slov. barv. film MASK ARADA ob 17. uri, premiera jugosl. filma POTOVANJE NA  MESTO  NESREČE ob
19. uri
Kamnik DOM
7. avgusta amer. barv. film TARAS BULJBA ob 18. uri, ameriški barvni vojni film M. A. S. H. ob 20. uri, premiera italij.-špan. barv. CS filma 7 ŽENA ZA 7 KAVBOJEV ob 22. uri
8. avgusta amer. barv. film TARAS BULJBA ob 15. in 19. uri, amer. barv. voj. film M. A. S. H. ob 17. uri
Jesenice RADIO
7. avgusta amer. barv. film TUDI KONJE STRELJAJO
8. avgusta amer. barv. film TUDI KONJE STRELJAJO
9. avgusta italij .-špan.-mehi-ški barvni CS film ZLATI NABOJ
10. avgusta špan.-francoski barv. CS film CERVANTES
Jesenice PLAVŽ
7.—8. avgusta špan. franc. barv. CS film CERVANTES
9. —10. avgusta amer. barv. film TUDI KONJE STRELJAJO
Dovje Mojstrana
7. avgusta amer. barv. film ŠTIRJE V NEVIHTI
8. avgusta italij. barv. film ČISTO NARAVNO
Kranjska gora
7. avgusta amer. barv. film PETERICA V AKCIJI
8. avgusta italij.-franc. barv. film SERAFINO
10. avgusta italij.-špan.-me-hiški barvni CS film ZLATI NABOJ
Jesenice DELAVSKI DOM " 7. avgusta italij. barv. film CISTO NARAVNO
8. avgusta amer. barv. film PETERICA V AKCIJI, italij -špan.-mehiški barvni CS film ZLATI NABOJ
Radovljica
7. avgusta amer. barv. film SKRIVNOSTNA JUSTINA ob 18. uri, franc.-italij. barv. film JOHNNY BANCO ob 20. uri
8. avgusta amer. barv. film SKRIVNOSTNA JUSTINA ob 16. uri, ameriški barvni film BULIT ob 18. uri, mehiški barv. film POSTELJA ob 20. uri
9. avgusta danski barvni film DEVICA IN VOJAK ob 20. uri
10. avgusta slov. barv. film MAŠKARADA ob 20. uri
skofja Loka SORA
7. avgusta franc. barv. film DOKTOR V RDEČEM PLAŠČU ob 18. in 20. uri
8. avgusta italij. barv. film PRAVI ČLOVEK Z ZAHODA ob 17. in 20. uri
9. avgusta italij. barv. film PRAVI ČLOVEK Z ZAHODA ob 19. uri
10. avgusta jugoslov. barvni film KDOR POJE, NE MISLI SLABO ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
7. avgusta amer. barv. film VENEC KALUŽNIC ob 20. uri
8. avgusta franc. barv. film ZADNJI NASLOV ob 17. in 20. uri
7. AVGUSTA
16.20 Mladinsko košarkarsko prvenstvo Evrope (RTV Beograd), 18.10 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.25 Po domače z ansamblom Ludvika Lesjaka in Viškimi fanti, 18.55 Bratovščina Sinjega galeba, 19.25 Mozaik, 19.30 TV kažipot, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Melodije, ki ste jih radi poslušali, 21.35 Maščevalci — serijski film (RTV Ljubljana), — 22.25 Pristanek vesoljske ladje Apollo 15 (Mondo-vizija) — 22.40 Svet otokov in atolov, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik, 2030 Spored italijanske TV
8. AVGUSTA
9.35 Pisano domače (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Pika Nogavička, Svet otokov in atolov, 11.35 Mestece Pcvton (RTV Ljubljana) — 15.25 športno popoldne, 18.10 Dežela faraonov —  ameriški   film,  19.50 Cik-
cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Sinjska alka (RTV Zagreb) — 21.55 Glas na obisku, 22.20 Poročila, 22.35 Športni pregled (JRT) --Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored  italijanske TV
9. AVGUSTA
17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.35 Drejček in trije marsovčki, 17.55 Risanka, 18.20 Obzornik, 18.35 Vojaški vozniki (RTV Ljubljana) — 19.05 Maksi-meter (RTV Beograd) — 19 50 Cikrak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Vaterpolo Partizan : Mladost, 21.35 Spominska plošča — TV drama, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost, 19.05 Maksi-meter (RTV Beograd) — 19.50 T V prospekt 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV
10. AVGUSTA
16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.20 TV obzornik, 18.35 Prijatelj Ben — fjjm, 19.05 Peter Sar-stedt, 19.35 Znamenitosti male dežele, 19.50 Cikcak, 20.90 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 VVestern Union — ameriški film, 22.05 Evropsko atletsko prvenstvo v Helsinkih, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb) - 18.30 Zna nost (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Sarajevo) — 19.05 Maksime-ter (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt. 20.00 TV dnevnik   (RTV   Zagreb)  — 20.30
Spored Italijanske TV
11. AVGUSTA
18.30 Pika Nogavička švedski film, 19.05 Risani! lutkovni filmi, 19.30 Na «4 mi stezi, 19.50 Cikcak, 20 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20* Kam gredo divje svil" 21.35 Naša srečania na tuj«?5 22.15 Poročila (RTV Ljubljj na) — Drugi spored: 1" Kronika (RTV Zagreb) ' 18.30 Glasbena oddaja (Rjj Beograd) — 19.00 Propaga* na oddaja (RTV Zagreb) 19.05 Srečanja (RTV 8* grad) 19.50 T V prospe*1 20.00 TV dnevnik (RTV Zj greb) — 20.30 Spored M janske TV
12. AVGUSTA
15.55 Evropsko atlets* prvenstvo, 18.20 Obzorm 18.35 Družina — film, l^J Enkrat v tednu (RTV Lj«; Ijana) — 19.20 Vse življe« v letu dni (RTV Beograd) ' 19.50 Cikcak. 20.00 T V dn* nik, 20.25 3-2-1, 20.35 Vojflj in mir — film, 21.25 X*1 stoletje, 22.15 Evropsko aI letsko prvenstvo, 23.00 P°r° čila (RTV Ljubljana) H Drugi spored: 18.15 Kron* (RTV Zagreb) — 18.30 NJ' rodna glasba (RTV SaraJ* vo) — 19.00 Enciklopedij 19.20 Serijska oddaja (R* Beograd) — -19.50 TV Pr* spekt, 20.00 T V dnevni* (RTV Zagreb) — Spored i*3' 1 i janske TV
13. AVGUSTA
15.55 Evropsko atletsK" prvenstvo, 18.00 Obzorni*' 19.00 Mestece IVvton — lil"1' 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 S Pj smijo in plesom : Dvigni m veso — ameriški film, Odiseja miru. 22.50 PoroČflJ (RTV Ljubljana) — DruJ spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 1830 Narodna gWj ba, 19.00 Humoristična o& daia (RTV Beograd) - l^5" TV prospekt, 20.00 TV dne*
mk (RTV Zagreb) italijanske TV
Spore*
15.55    Evropsko atletsko prvenstvo,     18.15 Obzornik,
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiii.......it itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiii........iimiimiiiimiiii......iiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiu.....miimiiiiiiiiliilillllll*
GORENJSKA OBLAČILA KRANJ
v novi hali Gorenjskega sejma v Savskem logu razstavljajo in prodajajo svoje izdelke
ZNIŽANE CENE DO 60'
o
UGODEN  NAKUP ŽENSKIH  OBLEK,  PLAŠČEV,  KOSTIMOV IN KRIL
S.........m.....iiiiiiiiniiiiiiiiiii.....umnimi!.....miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii......i........mamurnom...............mm........iiiuhiihh..........u........um......i.......mu.......i......i.................».....i.......minimumu...........um.......trn.
i^agrarJria križanka
VODORAVNO: 1. travnata stepa v tropskih krajih, 7. slovenski pesnik, Lojze, 13. vojaško vozarstvo; tren; prtljaga za na pot, 14. zora, Svit v latinščini; ime slavne ruske ladje iz oktobrske revolucije, 15. obod, oklop, kar nosi oklepnik, 16. trojanski kralj, oče Hektorja in Parisa, po njem nasledniki Priamidi, 17. država v Indokani ob Vietnamu, 18. točka, pika (ocenjevalna enota), 19. ime zagrebške pevke zabavne glasbe Štefok, 20. Izoldin ljubimec iz keltske povesti, junak VVagner-jeve opere, 23. stara mati, 26. prostor, površina, areal, 27. ime ameriškega izumitelja Thotnasa Edisona, 31. kotlina v Hrvaškem primorju od Bakra do Novega, 33. mesna prikuha, 34. kmetijski stroj za več operacij, 35. prebivalec Krope, 36. ime jugoslovanske filmske igralke Dravič, 37. vrsta japonske obrambe.
1	2	3 •1	4 ,	5	6		7	a	9	10	11	12
13							1t					
15				Hiti								
17				w	iS				m m	19		
			20	21					22			
23		25		26						26	29	30
31			32					33				
j							35 ■					
k							H					
NAVPIČNO: L slovnični pojem, 2. Noetova barka, 3. ime igralca in režiserja Brat ine. 4. zdravniško spričevalo, pismeno potrdilo, 5. stadion v Budimpešti (Nova ekonomska politika), 6. prva in zadnja črka abecede, 7. vrsta morske želve, 8. razvalina, podrtija, 9. pisana tropska papiga, tudi predujem, 10. globok nezavest, tudi decimalna vejica, 11. židovsko moško ime, prvi visoki svečenik v Izraelu, 12. pleme, rod, pasma, 16. opravilo, 17. delo, tudi služabnik, 18. karaibski čolnič iz enega debla, 21. kemična prvina (znak Rn), 22. novačenje, re-krutiranje, 23. latinski izraz za jajce; v arhitekturi okras v obliki jajca, 24. modni izraz za zelo kratko krilo, miniaturen, 25 portugalska rastlina indigo, iz katere so prvotno izdelovali anilin, 28. živalska ustnica, 29. del telsa med glavo in trupom, 30. reka v Švici, pritok Rena, 32. japonski kraj, zapadno od Tokia, 33. Talisova oranžada, 35. Kmetijski kombinat.
Q Rešitev pošljite do četrtka, 12. avgusta na naslov: Glas, šji Trg revolucije  1, Kranj, z oznako  Nagradna križanka.
# Nagrade: 1.:	30 din, 2.: 20 din, 3.: W din.		6
		4	
		08194	1006
		09724	1006
i rt® Ji E	1 iH B S m wfl	61654	506
		429204	10.006
*aBBi£v i'ii*# I m**		45	30
		10155	500
Poročilo o žrebanju srečlt		27215	2(KX)
51. kola, ki lc bilo 5. 8. 1971.		039005	10.000
		4636	200
Srečke s	so zadele	02386	500
končnicami	din	13596	500
90	10	156606	10.000
300	50	293046	10.000
86980	500	7	6
140850	10.000	2fW7	506
680220	10.000	41657	2006
31	10	372927	10.006
41	10	379217	10.006
91	10	560887	10.006
77201	1000	797427	10.006
620571	10.000	98	10
92	20	06028	1000
591 »2	200	65738	500
89132	1000	67778	500
165462	10.000	769588	50.000
506612	150.000	9	6
33	20	88119	506
813	100	109469	10.006
83013	500	302499	10.000
187513	10.000	633589	10.000
Vabi vas hotel Letališče Brnik in novo urejeni Brniški gaj
Hotel obratuje od 11   do 23. ure. Primeren za zaključene družbe.
Gaj je zelo primeren za kolektivne piknike, družinske in krajše izlete.
Ob ugodnem vremenu od otvoritve 7. avgusta dalje vsako nedeljo ples ob živi glasbi.
Postrežcni boste z zajamčeno pristnimi vini in jedili na žaru.
Obiščite letališče Brnik!
V KRANJU
Solata 3 din, špinača 3 do
4 din, korenček 3 do 4 din, slive 4 do do 4,50 din, jabolka 2,50 din, limone 6 din, česen 8 din, čebula 2,80 do 3 din, fižol 6 do 7 din. pesa 3 din, kaša 4 do 5 din, paradižnik 2,50 do 3 din, kumare 3 din, breskve 5 do 6 din, marelice 7 din, ajdova moka
5 do 6 din, koruzna moka 3,50 din. jajčka 0,70 din, surovo maslo 15 do 16 din, smetana 12 din, orehi 28 do 30 din, klobase 5 din, sir skuta 6 do 7 din, sladko zelje 2 do 2,50 din, kislo zelje 4 din, cvetača 5 din, paprika 4 do 5 din, krompir 1 din, koleraba 2,50 do 3 din, lubenice 3 do 4 din,
NA JESENICAH
Solata 3 din, špinača 2,60 din, korenček 4,10 din, slive 4,90 din, jabolka 4,90 do 5,90 din, limone 7 din, česen 8,50 din, čebula 2,50 din, fižol 4,80 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, paradižnik 3,85 do 4.20 din, ajdova moka 6,15 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,75 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 27 din, klobase 4,60 din, sir skuta 7,10 din, sladko /e lic 1,25 din, kislo zelje 3,20 din, cvetača 4,70 din, krompir 1,20 din
V TRŽIČU
Solata 3 din, špinača 5 din, korenček 4 din, slive 5 din, jabolka 3,50 din, pomaranče 3,50 din, limone 7 din, česen 9 din, čebula 3 din, fižol 8 din, pesa 3 din, kaša 3 din, čebulček 3 din, paradižnik 3.80 din, marelice 6 din, breskve 6 din, hruške 6 din, ku mare 2 din, ajdova moka 4,20 din, jajčka 0,70 din, surovo maslo 22 din, smetana 12 din, orehi 30 din, sir skuta 7,50 din, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 2,50 din, cvetača 5 din, paprika 5 din, krompir 1,40 din, grozdje 6 din, banane 7 din
Osnovna šola MATIJA VALJAVEC Preddvor
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
UČITELJA ZA
BIOLOGIJO-KEMIJO
PRU ali P
UČITELJA
RAZREDNEGA
POUKA
za podružnično šolo Kokra
Razpis velja za nedoločen čas. Stanovanja so na razpolago.
GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na pgled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, ctnogralska, uinctnostno-zgodovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je Odprta razstava del slikarja Antona Repnika iz. Mute. :
Izbor diapozitivov s komentarjem prikazuje to pot Radovljico.
V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji in razstava risb Petra Jova-noviča iz Zgornje Žetine v Poljanski dolini.
V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji v isti stavbi pa razstava del slikarke Grete Pečnik iz Pirana. V gotski kleti so razstavljene barvne reprodukcije francoskega slikarja H. Rousseauja (1844—1910).
Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
puročiii so se
V KRANJU
Žuna Ivan in Novak Pavla, Zcjtlar Stanislav in Krsnik Ida, Dolinar Anton in Zaje Zofija Sonja, Košir Marko in Penko Tatjana, Šolar Anton in Kozjek Marija, Bidovec Marjan in Oman Dunja
V SKOFJI LOKI
Lutar Stanislav in Gaber Marta, Krek Alojz in Mikluž Marija, Šubic Jane/, in Ga-ličič Olga, Loborec Rudolf in Bedjanič Zdenka, Pošebal Franc in Bevk Jožeta, Pintar Anton in Kcjžar Ivana. Zavr-šnik Konrad in Bogataj Helena, Frclih Anton in Adol-šcl Rafaela
V TRŽIČU Meglic Jožef in Meglic Vida
V KRANJU
Bertoncelj Frančiška, roj. 1901, Zupane Stanislav, roj 1938, Zupan Antonija, roj. 1913, Štica Gavrilo, roj. 1935 Boh Alojzija, roj. 1907, Gae-nik Frančiška, roj. 1902, Co-tič Jožef, roj. 1893, Vovk Anton, roj. 1902
Na XXI. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 17. 8. vam s posebnim sejemskim popustom po znižanih cenah nudimo ženske in moške čevlje po najnovejši modi.
Obiščite nas na razstavišču L Savski log in razstavišču II. šola Simon Jenko
KERN STANKO, modno levljarstvo, Kranj, Partizanska cesta 5.
OD RATEČ DO RODIN
TURISTIČNI RAZGLEDI
Mojstrana, vas v zgornje-savski dolini med Jesenicami in Kranjsko goro, leži na 641 m nadmorske višine. Mojstrana je izhodiščna točka za izlete v triglavsko pogorje skozi doline Kot, Vrata in Krmo. V mnogo primerih jo obravnavajo s sosednjo vasjo Dovje, ki leži na drugi strani avtomobilske ceste, na sončni strani ob vznožju Karavank. Pozimi lahko v Mojstrani dobite hrano in prenočišče v naravnem zdravilišču hotelu Triglav sredi vasi, študentskem okrevališču Sonja Marinkovič, gostilni Pri Cilki in gostilni pod Kepo. Vso poletno sezono pa sta zasedena hotel Triglav in okrevališče Sonja Marinkovič, povsod drugje je dovolj prostora. Mojstrčani oddajajo tudi vse poletje in zimo turistične sobe. Te so letos razvrstili v posamezne kategorije: za najcenejšo boste odšteli 8 dinarjev, za sobo prve kategorije pa 14 dinarjev.
V Mojstrani stoji romanska cerkev sv. Klemena, zdaj opuščena, a nekdaj svetovno znana cementarna, ob vhodu v dolino Vrat pa betonski stebri za vodno korito. Domačini vam lahko pokažejo tudi ostanke rudnikov železa in topilnic.
Okolica Mojstrane je zelo lepa. Dovolj je prostora za taborjenje. V Vrata vodi dobra cesta. Samopostrežna trgovina na vasi je vedno založena
KONKURENČNI KRUH
V Mojstrani lahko dobite kruh iz treh virov: doma za-mesenega in v stari kmečki peči pečenega, samopostrežni trgovini v Mojstrani ga nabavlja Žito Lesce, Valentin B rezan pa ga me si in peče v svoji pekarni sredi vasi.
»Kje ste kupili tele štruce belega kruha?* smo vprašali priletno ženico z mrežo v roki.
»Odkar ga doma ne moremo več peči, ga pri Brežanu kupu jem.k »7.akaj pa ravno tam?* »Ja, boljši se mi zdi, čeprav je tudi v trgovini zelo dober. Vaščani smo s tole konkurenco kar zadovoljni, saj je zdrava, mi pa lahko izbiramo*
Pekarna in prodajalna pri Brežanu sta bili že zaprti, zato smo poiskali Rrcžana v njecovem stanovanju f>
»Kaj bi v ča .opis pisati» je sprva nekoliko nasprotovala njegova žena, »saj veste, ljudje na vasi te gledajo včasih nostrani, češ: privatnik je. Ampak veste, pri nas ne
poznamo osemurnega delavnika, noč in dan moramo delati, da gre. Zdaj moramo delati vsi, vsa družina, ker niniamo pomočnika. Pekarna je stara nekako 60 let. V Mojstrani je stala pekarna Že veliko prej, pri Ambrušču se je reklo.*
»Na dan spečemo v povprečju 160 kg kruha,* je dejal Valentin, »nekaj ga prodamo v naši prodajalni, vsak dan pa ga tudi vozim na bližnjo karavlo. Poleti je promet največji, ker izletniki in turisti kupujejo večinoma pri nas. Kruh naročajo tudi v počitniških domovih v Mojstrani in okolici. Verjemite, trdo delo je, garaško.*
»Ljudje pohvalijo kvaliteto Vašega kruha.*
»Tega sem najbolj vesel, kdo ne bi bil. Verjetno je nekoliko boljši zaradi tega, ker ga pečem v manjših količinah. Povsem razumljivo je, da pri velikih količinah ne moreš zahtevati najboljše kvalitete.*
Valentin Brežan
DE GAULLE IZ MOJSTRANE
»Zakaj vam pravijo de Ga-tdle?* smo pobarali Janeza Kotnika.
»Ja, veste, takole je bilo. Nekega večera, te pred leti, sem sedel v Aljaževem domu v Vratih. Neki Francoz me je dolgo gledal, od vseh strani ogledoval nato pa razburjen in navduicn pristopil, segel v žep in privlekel na dan miniaturni k'pec francoskega predsednika Dejal je, da sem mu na moč podoben Od tedaj dalje me vsi tako kličejo in celo turisti se me spo minjajo in za naslov na raz-
glednice napišejo le de Gau-lle.m
Janez Kotnik — d« Ganile
»Vi ste že dvaindvajset let aktivni član turističnega društva, kajne?*
»Da, ie zelo dolgo skrbim za turiste, ki pridejo v Mojstrano. Letos je le vse zasedeno. Imamo J? zasebnih turističnih sob s 120 posteljami. Poleti prihajajo k nam turisti s Sobca, z Bleda in iz Bohinja in ostanejo dan alt dva, pozimi pa privablja naša vlečnica, ki stoji na dokaj lepem smučarskem terenu.
Turisti prihajajo od vsepovsod, naivce je Nemcev in Nizozemcev. Nemalo je tudi planincev, ki prihajajo včasih Z avtobusi in se odpravijo naprej v Vrata, Kot m Krmo.
Sicer pa smo letos lepo uredili naš park in skrbimo za čistočo na vasi. Mojstrano turisti hvalijo in vedno znova prihajajo semkaj,« pravi de Gaulle. »Upamo, da bo tako tudi v prihodnje«.
VESELO OMIZJE
»Ej, dečva, prised' no en mau!« so me pred samoj>o-strežno trgovino povabili k mizi veseli mladi fantje
»Če res pišeš o Mojstran', napis', da nam manjka punc!«
»Bežite no, taki fejst fantje boste pa že znali kaj poiskati!*
»Ja, kje, ljuba duša. kje? V Mojstran' so se te vse pomo žile ali pa so kje zunaj, v Nemčiji. Mejdunej, še zapit' se bomo, Če bo šlo t'ko naprej!*
»Kje pa sc zabavate?* »Se pa na Žalost bolj malo, če mislite plese in podobno Med tednom posedimo v go-
stilni, najraje pri Cilki, v sobotah in nedeljah pa jo mahnemo v hribe. Nekateri se poleti kopljejo na Bledu, pozimi pa smučajo. Precej dobro vlečnico imamo in primeren teren.«
»Ali ste vsi planinci?*
»Ja, kar nas je tukaj za mizo, prav vsi. V planinah smo kot doma. Ni nam mar za morje, veliko raje smo po stenah in planinskih domovih.*
»Ali res mladina odhaja iz vasi?«
»Bo kar držalo, ja. Nekaj jih hodi na Jesenice v srednje šole in se pozneje zaposlijo v tovarni na Jesenicah ali kje drugje, nekaj jih je odšlo na delo v tujino, najmanj pa jih ostane doma na kmetiji. Kaj bi delal in garal na kmetiji, ko pa tako ni nobenega haska, nobenega zaslužka. Večina imamo doma njive in travnike, z njimi se ukvarjajo bolj starejši kot mi. Pomagamo te pri večjih delih, košnji, žetvi itd.«
»Res ne bi ostali doma, na kmetiji?*
»Pod nobenim, še tako u-godnim pogojem ne!*
»Ali v Mojstrani zares ni nikoli nobenega plesa?«
»Nc, v Mojstrani ne. Cilka ima nekaj plošč, v hotelu Triglav so na okrevanju invalidi. Le na Dovjem, na ka ravii, ki je zdaj preurejena v gostišče, igrajo vsako soboto in nedeljo zvečer neki godci. Tam gor je še kar le po in zdaj, poleti, so to gostišče >odkrili« tudi Avstrijci, kj tjakaj redno zahajajo. Če smo doma, je jasno, da jo mahnemo tja gor. Da le pre-ženemo ta presneti dolgčas! Oh, ko bi bilo vsaj nekaj punc!« vzdihujejo mladi Mojstrčani,« teh nam pa resnično manjka!«
Pa so res fantje! Tale Ur-šičev Miha, Zimov Srečo m drugi. Taki, da jim čisto nič ne verjamem, da ne morejo dobiti deklet. Z vsemi »žav-bami so namazani, jezik vrte naprej in nazaj in vse preveč so radi veseli, nagajivo prebrisani in fantovsko neug-nani, da nc bi osvojili nežnih src. Radi so sami, v svoji koli ne zmanjka. Ponoči pa dru-bi, kajti le tedaj jim zabave in veselih domislic ni-— no ja, takole vsak po svoje — pod okna in okenca na vas! Kajne, fantje?   D. Sede]
Tovarna čipk,
vezenin
In
konfekcije
vezenine
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
a) prebijalec kart za vezi* ne stroje
b) varnostnega inženirja
Pogoji:
poda): tekstilni tehnik z odsluženim vojaškim rokom;
pod b): končana visia tehniška varnostna šola ali tekstilni tehnik, ki se je pripravljen šolati za varnostnega inženirja.
Stanovanja ni na razpolago P<< .kusni rok do treh mesecev. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za OD.
Pismene prijave z ustrezno dokumentacijo naj kandidati pošljejo na naslov Vezenine, Bled, Kajuho-va 1. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave.
Občinski sodnik za prekrške v Tržiču
razpisuje
prosto delovno mesto administratorke
Pogoj: upravno administrativna šola.
Nastop službi- možen takoj Ponudbe pošljite do 20. avgusta 1971 na naslov: sodnik za prekrške Skup ščine občine Tržič.
MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
229
»O ta nasmeh!« Slavko ga ne more pozabiti. »Bogve, ali jo bom še kdaj videl.« ga zaboli, kakor ga ni še nikoli. »Nobena ni tako nežna, tako lepa,« opazuje dekleta in jih primerja z Marjetko, pa ga vse puščajo hladnega, kakor da so nezanimive. »Najlepša je, najlepša na svetu,« si govori. »Taka je morala biti Jelvica,« se spomni taborjenja na Krnu in pesmi o trentarskem sholarju, ki jim jo je pripovedoval pesnik Lovrenčič:
V oči je tvojih čar
zagledal se sholar
in prosi, da bi mile
v življenje mu svetile.
Vse dni in vse noči
srce po tebi hrepeni
ti mojih sanj cveteča
ljubezni sladka sreča!
O čuj, o euj moj klic,
ne skrivaj svojih lic,
sholarju se prikaži,
srce mu potolaži . . .
»Ja, kakor Jelvica,« zašepeta Slavko, v srcu Pa se mu prebuja hrepenenje, tako da je misel na Idrijo že zdavnaj pokopana, pa tudi njegov sklep, da bo za veliko noč odšel tja, v trenutku pozabljen.
»Le kaj bi hodil? Ne bosta zamerila, če me ne bo. Tu bom ostal,« si pravi. Tole sinje nebo in sonce in to kar čuti ta hip v sebi, pa Ljubljana, l^i se mu zdi danes lepa kakor še nikoli, lepa zaradi Marjetke, ki jo je videl prvič sinoči in ki mu jo je pričaralo v srce prav to nebo in prav
to sonce in dan, ki že daje slutiti pravo, resnično pomlad, vse to ga priklepa, da ostane tu, kjer je Marjetka, ki ga celo v mislih omamlja s svojo nežno lepoto. »Tvoje oči nebo, tvoji lasje zlato, pesem tvoje ime . . .,« vztrepeta Slavko ob ritmu in melodiji besed, ki se mu porajajo v srcu in se zlivajo v rime in harmonijo, mu širijo in stiskajo prsi, kjer čuti neko sladko bolečo tesnobo, ki se noče in noče sprostiti, dokler popolnoma mehansko ne seže po beležnici in svinčniku, naglo, a nežno, kakor da bi se bal, da mu bodo besede, ki jih čuti v sebi, zbežale in se na veke razblinile, če jih ne bo zapisal, takoj zapisal:
Tvoje oči nebo, tvoji lasje zlato pesem tvoje ime posoda moje srce za razcvetele bele
marjetice
»Pesem ... saj to je pesem ... prava, resnična pesem ...« strmi v napisano, kakor da ne verjame, da je sam napisal. »Pa bi jo sprejela in razumela, da sem jo napisal zanjo,« se vprašuje in strmi v notes. Tako je zaverovan v svojo prvo pesem, da niti ne opazi, da ga nekdo že dalj časa opazuje, kakor da bi se mu rad približal in ga nagovoril.
»Slavko?«
Šele ob tem vprašujočem glasu Slavko dvigne pogled in zagleda pred seboj moškega, ki se mu zdi znan, a se ne more takoj spomniti, kje ga je srečal in videl.
»Ti si. Kajpak, ti si,« mu moški seže v roko, Slavko pa še vedno začudeno strmi vanj in čuti v svoji roki moško, raskavo žuljasto dlan, kakr-šrc imajo progovni delavci.
»Sc poznava z železnice?« bi ga Slavko vprašal, ko bi ta hip ne prepoznal v moškem idrijskega rudarja Franca Vidmarja, Pahorjcvega pri-
jatelja. »Vi? Vidmar? Nisem vas... Nisem vas takoj prepoznal.«
»Jaz, jaz,« pritrjuje rudar.
»Pa tu v Ljubljani?«
»Kaj hočeš? Pobegniti sem moral.«
»Pobegniti?« ga Slavko ne razume.
»Nisi bral? Fašisti so mc hoteli ubiti?«
»Ubiti?«
»Ubiti . . . ubiti.. .«
»Pa Pahor? Pa Pahor?« vprašuje Slavko. »Pred štirimi dnevi smo ga pokopali . ..« »Pokopali?« onemi Slavko.
»Pokopali. Ja, prav na Jožcfovo, prav na njegov god,« pritrjuje rudar Vidmar.
»So ga ubili?« se Slavku stiska grlo.
»O ne. Umrl je. Zadušilo ga je. Silikoza, veš. Poklicna rudarska bolezen, ki pokopava rudarje. Prah in strup, ki ga vdihavamo, dokler nam pljuča ne obleče kamen.«
»Da je umrl?« Slavko še vedno komaj verjame.
»Umrl. Lep pogreb smo mu pripravili. Z rudarskimi in rdečimi zastavami. Fašistom smo hoteli pokazati, da smo rdeči, še vedno rdeči . . . Oni pa, saj veš, oblast imajo in se zato čutijo močne . . . oni pa iz Gorice in drugih krajev nad nas ... Mene so iskali. Ubiti so me hoteli. Ubiti med Pahorjevim pogrebom. Grozilna pisma so mi že od jeseni pošiljali. Zdaj pa so zares pridih v Idrijo Napadli so nas,« pripoveduje Vidmar odsekano in razburjen. Zanj so ti dogodki še vedno živi, saj so se zgodili šele v sredo, na Jožefovo, torej pred štirimi dnevi. »Napadli med pogrebom . . . Smrt Vidmarju, so tulili po italijansko . . . Morali smo odložiti krsto, v kateri . e bil Pahor in se udariti z njimi... Ja, zapodili smo se vanje in jih premlatili, da so pokazali pete... A v Idriji, saj razumeš, nisem kljub ie-mu mogel več ostati. . . Sodrugi so me pregovorili, naj se zatečem sem čez mejo . . . No, in tako sem že dva dni tu . . . Moral sem, čeprav tudi tu ni za nas varno. To so mi že dali vedeti in mi zagrozili, da me bodo pri priči izročili Italijanom, če se bom spozabil in tudi tu rovaril kot komunist... Eh, težki hudi časi prav povsod.
——
Najprej čakanje, potem zdravljenje
Sedel sem v čakahtici neke splošne ambulante med bolniki, ki so nestrpno čakali trenutek, da bodo lahko vstopili v ordinacijo. Mnogi med njimi so prišli že pred šesto tttO m upali, da bodo prej opravili. Toda čeprav je bila ura ie devet, so še vedno Potrpežljivo sedeli. Bolniki v čakalnicah se ločijo samo po bolezni, sicer pa ni razlike nierf profesorjem ali dijakom, delavcem ali uslužbencem. Edini cilj vsakega je priti chnprej na vrsto in zapustiti soparno čakalnico. Nekateri *0 prišli iz oddaljenih krajev lt} zato so venomer pouavlja-b da morajo čimprej opraviti, ker bodo sicer zamudili v,<ik alj avtobus.
Čeprav se bolniki prvič vi-dii<>, sklepajo trenutna poznanstva, da bi si s pogovo-'<"" krajšali čas. Vsak si naj-9e sogovornika in potem drug drugemu tožita <> bole-Unskih težavah. Zelo pogosto Pa pogovor zaide tudi na dru ta področja. Na koncu si .e ^Povečujejo razne osebne ali družinske težave. Med pogovorom stalno pogledu jejo na Ur" m kar nc morejo verjeti, ll" U tako dolgo čakajo. Na trenutke je nekomu čakanja dovolj m lačne se glasno pri-
toževati nad zdravnikom in drugimi, češ da delajo prepočasi in jim ni mar za bolnike. Toda, ko spozna, da s svojimi pritožbami ne bo nič dosegel, mirno čaka naprej. Ko pa pride na vrsto, pozabi na večurno čakanje in je srečen, da je končno opravil.
Kazalec na uri se je bližal številki deset. Vrata v ordinacijo so se le redko odprla. Ob vratih je stol, ki pomeni za vse veliko olajšanje in konec čakanja. Na njem vedno Sedi tisti, ki ho naslednji VStopil v ordinacijo. Kdor enkrat ta stol zasede, se mu ni bati, da bi kdo pred njim vstopil v ordinacijo. Če pa se zanaša preveč na poštenost in tega ne stori, ga lahko nekdo drug prehiti. Prvi potem negoduje in v čakalnici se razvije zanimiv pogovor o nekulturnih posameznikih, ki vedno pridejo zadnji in hočejo hiti vedno prvi.
Ob desetih ie prišla sestra in povedala, da gre zdravnik ~a pol ure na malico. Ravno v tem trenutku pa je vstopil mladenič z. ranjeno roko. Oh pogledu na številne Čakajoče je skremžil obraz. PreŠiel jih je in Vprašal najbližjega, kdo Ordinira, Ko je zvedel za zdravnikovo ime in pa tu, da
je odšel na malico, je mladi mož pripomnil: »Tega pa že ne bom čakal. Kadar pridem, je na malici.« Hitrih korakov je odšel. Ženska v kotu je takoj pripomnila: »Mladina je danes nemogoča. Mi smo stari, pa moramo čakati. Mladi imajo časa na pretek, pa ne Utegnejo. Saj pravim, predobro jim gre. Imajo vse, kar si poželi j o. V mojih časih tega ni bilo.«
Večinoma so ji pritrjevali in na vse mogoče načine dokazovali, kako drugačni so bili časi, ko so bili sami mladi.
Pogovor 0 mladini pa se je kmalu sprevrgel v negodovanje. Minila je skoraj ura, zdravnik se pa še ni vrnil z malice. Nekdo je vstopil (j ordinacijo in vprašal sestro, ali mislijo nadaljevati ali ne. Sestra ga je odslovila z. besedami, da se tudi zdravniki utrudijo in postanejo lačni, in torej potrebujejo čas za počitek in malico. Rekla je, da ni nič hudega, če porabijo nekoliko več časa.
Ženska srednjih let, ki je stulela poleg mene, je čakala samo zato, da bi vprašala zdravnika, zakaj mora plačevati zdravila. Potem je začela pripovedovati žalostno zgodbo o revščini, v kateri živi. Zal ni mogla ra.umeti, da mora zdravila plačati vsak. Poskušali smo ji razložiti, a hie: uspeha. Nekdo jc pripomnil, da samo tuberkuloz-
ni in sladkorni bolniki dobivajo zdravila brezplačno.
Vse to je čakajoče tako prevzelo, da so popolnoma pozabili na to, da se zdravnik še ni vrnil. Bil je odsoten že debelo uro. Ko so nekateri že hoteli oditi, je le prišel. Pred mojimi očmi so se vrstili že znani prizori — eden vstopi v ordinacijo, drugi zasede njegovo mesto pri vratih, ostali preštevajo, koliko jih je še pred njimi in se pogovarjajo. Zopet se pritožujejo nad zdravniki, nad tem, da bi bilo treba glede čakanja nekaj urediti itn. Med te težave pa vpletajo svoje težave in vsakdanjosti — kot je tista o vremenu.
Bližal se je čas, ko zdravniki prenehajo z delom. Ča-
kalnica je bila še vedno polna. Tisti, ki so prišli pozno, so uvideli, da ne bodo prišli na vrsto in so odšli raje domov. Drugi pa, ki so čakali že več ur, so še vedno upali, da niso prišli zaman. Moški pri vratih je vz.dihnil in dejal: »Saj to je tisto. Prideš in čakaš, postajaš vse bolj nervozen, na koncu pa niti na vrsto ne prideš.«
Nekaj po dvanajsti uri je prišla sestra. Z odločnimi besedami je dejala: »Za danes je konec. Pridite jutri!« Tu ni pomoči. Ljudje so nejevoljno zapuščali čakalnico. Prišli bodo jutri, si poiskali nove sogovornike in nadaljevali z igro, ki se odvija v čakalnicah naših zdravnikov. Igralci se menjajo, dejanje ostane.
M. Gabrijelčič
Za vikend, piknik, za dom v blagovnici v Tržiču
Mercator
za vsak dan pa — kava mercator
sveži krofi in pecivo sveže meso, piščanci, drobovina
masa za čevapčiče — za peko na žaru
suhomesnati izdelki in salame sadni sokovi, brezalkoholne pijače
brezalkoholno pivo KARAKAT
In tako smo spet pri tem starem naslovu! Kajti še o nekaterih preddvorskih vaseh se moramo pogovoriti, da bo zapis vsaj zaokrožen, £e že ne bo mogel biti popoln. S tem mislim tudi na polpreteklo zgodovino kraja, ki bi zaslužila izčrpnejšo obravnavo, mislim pa tudi na gore, ki obdajajo Preddvor in njegove vasi kot dobre, varujoče roke, strokovnejše opise umetnin in naravnih spomenikov, lepot pokrajine, poglede na tamkajšnjo floro in favno, na kamenine in zemljo, na podnebne razmere in podobno. — Seveda bi pri pravem opisu nekega kraja ne smelo manjkati statističnih podatkov, opisov družbenopolitične dejavnosti pa tudi manifestacij ljudsko-prosvelnega dela in še in še.
Tako obsežen opis nekega kraja pa že zahteva kar celoten samostojen zbornik, ne pa le nekaj stolpcev, ki jih more ponuditi naš Glas. — List mora namreč obravnavati še druge gorenjske kraje, % ki že predolgo čakajo, da bi prišli na vrsto. — Lc zato bom moral tako pohiteti in končati pisanje o Preddvoru in njegovih vaseh že v tem mesecu. Prepričan pa sem, da bodo prijateljske vez*, ki so bile v času zapisov stkane med domačini in Glasom, trajno ostale.
KOKRA OB KOKRI
Raztresenim naseljem, zaselkom in samotnim kmetijam v soteski Kokre — od Preddvora pa vse do Spodnjega Jezerskega — pravimo Kokra. To je ena od »najdaljših« slovenskih vasi, saj meri od enega konca do drugega več kot 12 km! — Zato preberimo — za uvod ali za ogrevanje, kot se danes pravi — starinski opis Kokre:
»Malo se je doslej pisalo o skrili kokrski dolini, in vendar  jc   ta   kraj ljubeznivo
PROJEKTIVNO
PODJETJE
KRANJ
CESTA JLA 6/1 (nebotičnik)
IZDELUJE NACRTE
ZA VSE
VRSTI I il U>1 Hi
gorsko zatišje, v nižavi posejano z njivami in senože-timi, v višji legi pa obdano z gozdi, nad katerimi se vzdi-gujejo skalni vrhovi (Grinta-vec 2559 m, Kočna 2484 m. Greben 2060 m). Nekoliko čutila mora seveda človek imeti do prirodne lepote, potem pa se mu tudi navidezno zapuščeni kraji zdijo prijetni. Obče znana med rastlinoslov-ci je bogata zaloga raznovrstne tukajšnje flore. Prave vasi v tri ure dolgi dolini ni nobene: hiše so raztresene sem-tertje, nekaj ob cesti, nekaj v hribih, število hiš je okoli 400.«
Sonca in kruha je v Kokri vedno primanjkovalo. Trdega dela v nekdanjih fužinah, v kamnolomih, gozdovih in na žagah pa je bilo vedno dosti. A kaj, ko so glavni del dobička zasegli tuji gospodarji, najprej kokrški graščaki, potem pa podjetniki, ki so izkoriščali gozdove in rezali les (Heinrihar, Dolenc in dr.) ter bogatili z izvozom drob-ljenega porfirja. Trdnih kmetij je le malo in še te so bolj v gorskih dolinah. Najviše ležeča kmetija na področju preddvorskega krajevnega urada je gotovo Suhadolni-kova (Zg. Kokra št. 56), katere gjsn; .*:■. '.e Jrrv.z ŠLular. Ta samotna gorska kmetija leži v dolini, ki se odpira proti Kokrškemu sedlu. Su-hadolnikova domačija s številnimi gospodarskimi poslopji, predvsem stajami in seniki, leži v visini med 900 in 980 m.
POGLED V ZGODOVINO
ppaw rvie    zasledimo ime
W~ Kokra v stari listini iz I. 1147 v zve/i t imenom minilTl fialll »Majnharda pl. Sehababa iz Kokre«. V tem času (1147-1154) so ime Kokre pisali seveda drugače kot danes, pisali so namreč Chochcr. Potem se je ime še na razne druge načine pisalo. V listinah zasledimo se celo rajdo inačic: Coker, Goker. Kokr, Gankker, Ganker, Ko-ker, Kaker. Kanncher, Cho-cher itd.
Katero ime je pravo'' Seveda je >edaj to naša Kokra! Toda odkod to ime? Vsekakor je rečica dobila ime Še v preddovauski dobi, tako kot mnogo drugih naših rek in gora Saj po zvenu je imenu Kokra zelo blizu antična Corcora, Corcac, Can-
"ii,. p i tudi druga imena ilirskega ali še starejšega izvora: Krka, Komati, Karavanke, Krk, Kroka, Krf, Kar nija, Korotan, celo Kropa idr. — Se to je treba povedati, da teče na sloven -kem ozemlju še ena iveica s tem imenom Na Koroškem pri Podkloštru (Arnoklstein) dobiva Zilji desni piitok Kokro fftankerfl  Tudi  pritok Tera
(Torre), ki izvira pod Jalovcem v Beneški Sloveniji, se podobno imenuje.
STARA FARA
Nekoč je veljala Kokra kot samostojna župnija, zdaj pa je le podružnica preddvorske. Nekako na sredi doline, tam, kjer se Kokrin tok obrne skoro pravokotno proti zahodu, so že pred 1. 1390 zgradili cerkvico, posvečeno Devici Mariji. Stala pa ni tam, kot stoji današnja (zgrajena 1. 1797), pač pa nekoliko više, v bregu, kot še danes kažejo ostanki razvalin. Stara cerkev je imela tri oltarje, obdana pa je bila z macesni, smrekami, brezami in gabri. Do svetišča je vodila strma steza. Cerkvica »Marije čistega spočetja« je dolga stoletja veljala kot božja pot, saj se je letno zvrstilo tjakaj kar deset romarskih procesij: iz Preddvora, Potoč, Srednje vasi, štefanje gore, Jezerskega, Možjancc, Hotemaž, Tr-stenika, Viševka in Visokega.
češčenje Device Marije je bilo razširjeno že od 1.431, čeprav je bilo njeno brezmadežno spočetje kot verska resnica razglašeno šele 1. 1854. Ali je stvar mogoča ali ne — na to področje razpravljanja nam ne kaže zaiti, čeprav sodobni medicinski znanosti stvar ni tako neverjetna, kot se zdi preprostemu človeku.
Vsekakor pa bo zanimivo prebrati  Trubarjev zagovor te verske resnice: Kokr sonce skozi ta glaž.
gre,
glaž se ne razbije —
tako je rojen Jezna bil
iz Device M h i je.
Samostojnost je kokrška cerkvena soseska dobila šele 1. 1787. Odtlej je imela stalnega duhovnika. V cerkvi je poleg glavnega Se dvoje oltarjev: na moški strani je sv. Urban (slikal Leopold Laver), na ženski strani pa je sv. Ana (slika! Matija Bra-daška). Kipe v cerkvi (na glavnem oltarju) je izdelal kipar Ambro/ic iz Kranja.
Krog cerkve je še danes pokopališče. Na njem spe, poleg domačinov, ki so z naravno smrtjo zakliučili svoje življenje, tudi nesrečne žrtve okupatorjevega divjanja v Kokri dne 20 julija 1942. Tega dne so Nemci zažgali več hiš na tem področju, moške pa po,trebit Nato so trupla zmetali v Ogenj . . Tako se ie pobesneli sovi až nik znesel mul talci, katerih vseh skupaj je bilo Štirinajst Preživeli domačini so po od hodu zločincev zbrali na pogoriščih nekaj o/tMiiih kosti    in    jih    p )kOf> di v
skupen "!r,b nt potopehšču
V Kokri.
(D Hjfl prihodnjič)
Črtomir Zoreč
Seznam učbenikov za osemletko
Začenjamo z objavljanjem seznama učbenikov za osemletke v naslednjem šolskem letu. Seznam je pripravila založba Mladinska knjiga. Nekatere učbenike, kot Otroci v prometu ne navajamo v seznamu, ker jih posebno na nižji stopnji učitelji ne zahtevajo. — Učbenik za matematiko za prvi razred osnovne šole bodo učenci kranjske občine dobili brezplačno, denar za nakup je zagotovila TIS. Menda bodo ti učbeniki matematike brezplačni tudi za prvošolce nekaterih gorenjskih občin, vendar se zaradi počitnic tega ni dalo izvedeti.
I. razred
Završnik, Gerlanc: Prvo berilo Neunzig, Sorger: Učimo se matematike
II. razred
Cvetko, Gerlanc, Ribičič, Savli, VVinkler: Drugo berilo
Završnik, Žabkar: Druga računica
jJII. razred
Cvetko, Gerlanc, Ribičič, Savli, VVinkler: Tretje berilo
Završnik, Žabkar: Tretja računica Bizjak: Svet pred domačim pragom
IV. razred
Cvetko, Gerlanc, Ribičič, Savli, VVinkler. Četrto berilo
Jalen: Spoznavajmo slovenski jezik
Završnik, Žabkan četrta računica
Tomšič: Spoznavanje narave
Binter: Spoznavanje družbe
Tomšič: Tehniško risanje
V. razred
Jamar, Klopčič, Šafar: Peto berilo
Jalen: Spoznavajmo slovenski jezik
Zadovc: Nemška vadnica
Kas, Pilgram: Angleška vadnica
Brčan: Spoznavanje narave
Binter: Spoznavanje družbe
Žabkar: Matematika
Žabkar: Vaje in naloge iz matematike
Tomšič: Tehniško risanje
VI. razred
Mihelič: Šesto berilo
Jalen: Spoznavajmo slovenski jezik
Vlašič-Gvozdič: Srbohrvatska vadnica
Muhvič: Nemška vadnica
Kos, Pilgram: Angleška vadnica r
Metelko: Zgodovina
Kompare, Kranjc, Zgonik: Zemljepis
Brčan: Biologija
Žabkar: Matematika
Zgonik: Vaje iz geografije
VVeber: Vaje iz zgodovine
Brčan: Vaje iz biol0
Žab!:.....      Vaje i" iz matematike
Me.ioi i; T.-lnnei'.: pOttfc Tomšič: Tehnično risanje
VII. razred
Mihelič: Sedmo berilo
Bunc: Spoznavajmo slovenski jezik
VlašieGvozdič: Srbobrvatska vadnica
Muhvič: Nemška vadnica
Kos, Pilgram: Angleška vadnica
Grobelnik: Zgodovina
Kvatermk, Žabkar, Stalec: Fi/ika
Pire: Nauk o človeku
Kranjc, Oblak, Zgonik: Zemljepis
Žabkar: Matematika
Pretnar: Kemija
Zgonik: Vaje iz geografije
Grobelnik: Vaje iz zgodovine
Žabkar: Vaje in naloge iz matematike
Tomšič: Tehniško risanje
VIII. razred
Mihelič: Osmo berilo
Bune: Spoznava jmo slovenski je/ik
Muhvič: Nemška vadnica
Kos, Pilgram: Angleška vadnica
Skerlj: Zgodovina
Kranj... lah, Oblak: Zemljepis
Vodnik, Vukehc   Razvojni nauk — biolo. \\
Kvatermk, šlalec, Žabkar: Fizika
Kornhauscr. ()rt',.mska kemija
Žabkar: Matematika
Zgonik. Vaje iz geografije
VVeber: Vaje i' zgodovine
Žab kar. Vaie m naloge iz matematike
Delovni zvezek za gospodinjstvo
Tomšič: Tehniško risanje
zadnje čase boljši, dobri, vendar premajhni za tako delo. Še posebno za tisto delo pri peči, ki je najtežje, najbolj zahtevno in nevarno. Vendar je zdaj, ko delamo na štiri izmene, lažje.«
Na postaji pred tovarno je vstopil v avtobus postaran možak, Šestdesetih let. Trdno se je oprijel sedeža in utrujeno sedel. Ves zguban v obraz, z močno osivelimi lasmi se je z obema rokama oklepal sedeža in vso pot topo zrl predse. Staro, a še žilavo in krepko telo se je skrčilo. Tedaj se mi je pogled ustavil na njegovih rokah, širokih, krepkih, močnih členkov in otrdelih žuljev. Te roke so bile navajene dela, garale so vse življenje, brez zastoja, dan za dnem.
In porodila se je zamisel za razgovor z ljudmi na tistih delovnih mestih, ki veljajo za naporna, težavna, težka, fizična. O tistih poklicih, ki se opravljajo v znoju, vročini, z zadušlji-vimi plini v ozračju.
ŽELEZARNA JESENICE
Obrat martinarne. Vročino ■ peči je bilo čutiti na vsakem koraku, delavci so hiteli z delom. Pod varnostno čelado so se nabirale kaplje znoja, obleka se je prilepila na oznojeno telo. V obratu Je po nekaj urah postalo za naključnega obiskovalca nev-
Vzdržno.
Kemperlc Rudolf, 52 let, za-Poslen kot žerjavovodja v obratu martinarna:
»V Nemškem rudu na Primorskem sem se rodil, zdaj Pa že ](, |ct živim na Dov-J(-'in, imam družino in dva 0,1 oka. Ker sem invaid, so nK' pred dvema letoma premjestili v skladišče, kjer sem
Ponv
■Ali . .ojim otrokom odsvetovali zaposlitev na tako odgovornem in obenem tako težavnem delovnem mestu?«
»Sin obiskuje Zadnji letnik ,^'talurške šole na Jesenicah ln se bo tako prav gotovo za-Poslil v tovarni. Ce bi prišel • tako tovarno, kot sem jo vi-**ej Prej sam, hi mu odsvetoval, Tedaj jc bilo še vse za-•tarelo, delo pa mnogo bolj '■'   no kot sedaj. V teh letih
St' le marsikaj spremenilo, v °*nogocem Izboljšalo, moder-m'"alo. Zdaj se mi delo zdi "»nogo lažje, osebni dohodki Vl*i' Sprva na velikem, 20-to,)skeni žerjavu skoraj ne bi V/(-h/a|, ;, scrn sc potem na-J«l. Na vse. Tudi na vro-C'n° in zatohel zrak«
Franc /rim, 45 let, ZapO slcn kot topilec v obratu martinarne:
»Po rodu sem iz. Prek mm ja, 25 let sem že na Jesenicah in v železarni, od tega že 16 let v martinarni. Na svojem delovnem mestu moram skrbeti predvsem za to, da založim peč in da proizvodnja nemoteno poteka. Seveda so tudi pri nas razni problemi, tudi v proizvodnji, ko zmanjka surovin ali se pojavijo okvare na strojih. Se nekaj let bom najbrž delal, potem nc bom mogel več. Mislim, da so naši osebni dohodki glede na zahtevnost
in težavnost dela premajhni, čeprav so znatno višji od tistih pred nekaj leti, ko je bila železarna v hudi krizi.«
Dominik Soklič, 33 let, domačin z. Jesenic:
»že 14 let sem zaposlen v martinarni kot 1. pomočnik topilca. Imam dva otroka in če bi le mogel, bi jima odločno odsvetoval delo na takem delovnem mestu. Lahko bi se sicer zaposlila v tovarni, železarni Jesenice, vendar ne tu, v tej vročini. Zdaj je nekoliko bolje, ko delamo \  štirih izmenah.«
»Ali bi radi zapustili delovno mesto in se zaposlili drueie?«
»Ne vem. Nc bi ga najbrž zapustil, preveč sem sc že privadil vsemu. Tu sem in tu bom najbrž tudi ostal, čeprav se s takimi izkušnjami ne bi nikoli več tukaj zaposlil.«
Obrat plavž
Tudi v obratu plavžev je bilo vroče. Poleg vročine je ozračje polno svinca žvepla in le malo ie mlodih delavcev, ki bi v obratu os'ali dali čnsn. Vztrajajo le starejši, odporni«
šefko Suljanovič, 34 let, zaposlen kot topilec:
»Rojen sem v Savskem mostu v Bosni, živim na Jese nicah in dvanajsto leto teče, odkar sem opravil tečaj za topilca in se zaposlil v obratu plavž. Doma imam tri majhne otroke in prav zares bi jim odsvetoval zaposlitev na takem delovnem mestu. Delo je preveč naporno in vzdrže zares najbolj trmasti, najbolj žilavi in odporni. Sam vem, kako prihajajo in odhajajo, že vseh dvanajst let. Le malo nas ostane. Tudi sam bi šel, pa kaj, navadil sem se in najbrž bom ostal. Zdaj sem zdrav in še dobi o se počutim.«
Ivan Berlot, 39, zaposlen kot delovodja v obratu plavž:
»Dvanajst let sem na plavžu, zadnjih šest let kot obra-tOVOdja in vem kaj pomeni delo na takem delovnem mestu. Tisti, veste, tisti prvi plavžarji, so odšli, prihajajo pa novi in izredno malo jih ostane za dalj časa. Zdi se mi, da bi moralo biti delo tukaj bolj vrednoteno, bolj upoštevano. Tu je precej nesreč, opeklin, zastrupitev s plinom.  Osebni  dohodki so
Jože Terčič, 41 let, zaposlen kot kontrolor v železarni Je-
»V Železarni sem na tem delovnem mestu že 11 let. Skrbim za disciplino na delovnih mestih in za varnost pri delu. Prekrškov ni veliko, med njimi so najbolj pogostni predčasno odhajanje z delovnega mesta, fizično obračunavanje, vinjenost itd. Vendar se mi pri vseh teh odgovorih dozdeva,« pravi Jože Terčič, ki me je spremljal po obratih, »zdi se mi,, da ljudje kar prevečkrat pozabljajo na posojila in kredite, ko prejemajo svoje osebne dohodke. Vsak pravi le to, koliko dobi, nič pa ne ali noče pomisliti, da ima morda še enkrat toliko posojila. Osebni dohodki so se v železarni precej zvišali, odvisni so od tarifnih postavk, ki so postavljene glede na težavnost nekega delovnega mesta. Prav tako pa delavce, ki pridejo v tovarno, zaposle tam, kjer jih primanjkuje, delavci pa imajo potem še vedno možnost, da nanišeio prošnjo za tisto <' ' bi jim
naib^;'
Želczarji,     u.... ..narji in
plavžarji, niso negodovali, in se pritoževali, ko sem jih spraševala o težkih delovnih razmerah, vročini, plinih. Samo skomignili so z rameni, češ, navadili smo se že. Dobro vem, da tudi drugam ne bi odšli, kajti ni tako enostavno in lahko zapustiti delovnega mesta, na katerem si leta in leta delili s sodelavci dobro in slabo. Niso omahljive! aH lenuhi, ki b' stremeli le po boljši plači in lažjem delovnem mestu. Garači so, delavni in pošteni in z obraza se jim bero odločnost in trdna volja. Vem da bodo ostali, kaltl ob Jeklu se kali tudi njihov Tiiačnf
D. Scdej
MARTA odgovarja
IMa taborjenju — skrb in za dobro počutje v
Branka V. iz Kranja — V
kratkem grem na morje. Kupila sem blago svetleče rumene barve za obleko, ki bi jo nosila zvečer. Obleka naj bo dolga z nekoliko večjim izrezom. — Stara sem 22 let, 65 kg težka in visoka 171 cm.
Marta — Desni model ima globok koničast izrez, hrbet pa ni odkrit. Naramnice so ozke. Obleka je spodaj nekoliko razširjena. Ob robu ima prišit okras v črni barvi.
Druga obleka je prav tako dolga. Ob okroglem izrezu je rahlo nabrana. Nabrani so tudi rokavi, vendar ob roki niso stisnjeni. Ob spodnjem robu sta prišiti dve vrsti »volan«. Lahko izbirate med romantično krojeno obleko in bolj klasično večerno.
Smo sredi poletja, v času dopusta, izletov, taborjenja ob morju ali kje drugje. Bivanje v naravi zahteva čas za privajanje na novo okolje, določene navade pri bivanju na prostem in seveda previdnost in zmernost življenja na prostem sploh. Dr. Ana Krakcrjeva je pripravila nekaj navodil dopustni-kom, ki preživljajo prosti čas v naravi, pod platneno streho.
Prve dni na dopustu je treba biti posebno previden. Preveč sonca lahko našemu nenavajenemu telesu zelo škodi in dopust je kaj lahko pokvarjen. Ne samo sončne opekline, tudi druga obolenja, ki jih povzroči dolgo in nepremično ležanje na soncu, nam zagrene dopust. Ni vredno želje za hitro por-javelostjo pričati z nekajdnevnim aH celo daljšim obolenjem. Nasprotno od posledic sončenja so nenadne ohladitve, ki se jim ne v planinah in ne na morju ne izognemo. Zato ne na dopust brez tople obleke. Vsekakor pa je taborjenje ena od oblik dopusta, ki jo je treba izkoristiti kar največ za gi-
banje. Lahka telovadba, igra z žogo, tek, sprehodi, to so najboljši načini, da prežene-mo celoletno zasedenost organizma in ga oživimo z novimi drugačnimi aktivnostmi, kot jih jc bil vajen.
Taborjenje ob morju je vsekakor prijetno, vendar pa skriva nekaj neprijetnosti. Kopanje v bližini pomolov, v bližini motornih čolnov, ob vetru, na plavajoči blazini ob visokih valovih je lahko smrtno nevarno. Preden skoči preveč ogret plavalec v vodo, mora pomisliti, da mu lahko odpove srce. Podobno se lahko zgodi po obilnem obroku aLi po kakem hudem naporu. Bolniki kot so astmatiki, telesni invalidi, srčni bolniki naj se ne kopljejo brez   spremstva.   Ljudje z
za zdravje naravi (1)
okvaro bobniča naj sluhovod zavarujejo z vato. Zanje tudi ni priporočljivo dolgo kopanje in senčenje.
Oči zavarujemo pred premočnim soncem z očali s stekli in ne s takimi iz plastične snovi. S preoblačenjem v suhe kopalke se izognemo marsikakšnemu obolenju. Slamnik na plaži ni samo okras, pač pa v resnici varuje pred premočnim sončnim sevanjem. Če so na ramah že opekline, potem nobena krema ne pomaga več. Pri hujših opeklinah bo zdravnik predpisal posip ali obkladke. Najbolje je mirovati in piti veliko tekočin. Zdravniška pomoč je nujna, kadar z opeklinami nastopijo hujše motnje splošnega po-' čutja, mrzlica in podobno.
Medtem ko se nam na plaži niti najbolj odkritosrčen bikinl ne zdi spotakljiv, pa nam navadna dvodelna kopalna obleka, v kateri lastnica prikoraka v restavracijo na kavo, pokvari tek ali razpoloženje. Dobremu obnašanju v lokalu, pa čeprav je tik plaže, na ljubo je treba obleči prek kopalne obleke vsaj daljšo bluzo ali pa noge oviti s kosom blaga kot je to na naši sliki. Krilo, ki ga zavežemo okoli pasu in je pravzaprav le velika pravokotna ruta, je letos ob morju velika moda — pa še praktično je.
Kronično vnetje dihal -
kroničen bronhitis (3)
če bi dihalna pot ostala nepoškodovana, bi pod normalnimi pogoji lahko te cevi sčistili s kašljem, izdihom. Pri poškodovanih ceveh pa to ni mogočen. Proces se nezadržno širi v globino in enako spremembe nastajajo tudi v vedno manjših dihalnih poteh do končnih formacij — dihalnih mehurčkov. Ker je osnova dihanja in s tem tudi življenja na osnovi izmenjave pJRnov — kisika in ogljikovega dvokisa ravno v teh mehurčkih, vsaka bolezenska sprememba v njih moti ta osnovi proces. Zaradi takšnih sprememb se zmanjša površina, ki je potrebna za izmenjavo teh plinov. Bolnik zaradi tega občuti dušenje kljub zadostni količini zraka. Pri vdihu še nekoliko lažje vdihnemo zrak, toda pri izdihu naletimo na hudo oviro (razširitve dihalnih poti in zožitve zaradi sluzi in gnoja) in bolnik hlasta za zrakom ob občutku, da se mu bodo pljuča razpočila kot balon.
Tak je bolnik s kroničnim bronhitisom. Leta in leta ga muči kašelj včasih suh, včasih z izmečkom. Kadar pa vzplamti infekcija, ima bolnik temperaturo ter gnojen ali gnojno krvav izpljunek. Bolnik ima tudi napade težkega dihanja. Zaradi teh težav in zaradi stalne prisotnosti infekcije (skrite ali Izražene) bolnik počasi hira, dobiva značilno barvo in izraz težkega kroničnega bolnika. Razumljivo, da tudj njegova delovna sposobnost hitro up:!da. Bolezen zahteva tudi zdravljenje v bolnici. Sčasoma se kroničnemu bronhitisu pridruži še opešanje srca, kar Je razumljivo zaradi tesne povezanosti obeh organov. Obogateno s kisikom in za življenje brezpogojno potrebno kri srce dobiva iz. pljuč in jo potem poganja proti najbolj oddaljenemu delu telesa. Ko je tam izrabljena, se vrača v srce In od tam v pljuča, kjer se ponovno napoji s kisikom. Zato Je razumljivo, če eden od teh organov peša, da bo začel pešati prej ali slej  tudi drugi.
dr. Gorazd Z.avrnlk
Razstavni prostor Kovinotehne na Gorenjskem sejmu
E X P O RT
KOVINOTEHNA
IMPORT
Jeseničani in prebivalci zgornjega dela Gorenjske dobro poznajo blagovnico Fu-činar, ki jo je pred leti na
Jesenicah odprla eeljska veletrgovina Kovinotehna. 2e v izredno kratkem času si je blagovnica Fužinar pridobila
velik krog kupcev. Ta krog se je še razširil, ko je pred tremi leti Kovinotehna iz Celja prvič razstavljala na Gorenjskem sejmu. Razstavni prostor je bilo treba zaradi izrednega zanimanja vsako leto povečati. Letos bo Kovinotehna Celje, blagovnica Fužinar z Jesenic, imela že 120 m2 razstavnih površin ali še enkrat toliko kot lani. Kupcem bo na voljo še veliko večja in pestrejša izbira blaga. In zakaj so kupci z
nakupom pri Kovinotehni iz Celja zadovoljni? Odgovor je preprost. Zadovoljni so predvsem z nizkimi cenami in hitro dostavo kupljenega blaga na dom. O teh dveh privlačnostih mi je pripovedoval poslovodja Fužinar j a na Jesenicah Jože Rezek.
»Blago kupljeno pri nas, dostavljamo po vsej Gorenjski brezplačno. No, to morda še ni taka privlačnost, še bolj so naše stranke zadovoljne s takojšnjo dostavo. Vemo, da je dostava šele po dolgem času preživela. Kupec ima najrajši blago, ki ga kupi, takoj doma. Druga ugodnost pri nas pa so nizke cene. Nismo navdušeni nad raznimi žrebanji in reklamami. Od tega nima potrošnik praktično nič. Zanj so pomembne predvsem ugodnejše, nižje cene. Denar, ki mu ostane, lahko porabi za druge nakupe.« •
Na letošnjem sejmu so v paviljonu celjske Kovinotehne, blagovnice Fužinar z Jesenic, obiskovalcem na razpolago predvsem izdelki priznane slovenske tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja — hladilniki, pralni stroji, štedilniki, peči, televizorji in še marsikaj drugega. To so sami kvalitetni in moderni izdelki te slovenske tovarne, ki se lahko pohvali tudi /. izredno dobro urejeno servisno mrežo. Kupec je res lahko prepričan, da je kupil dober gospodinjski aparat.
Kovinotehna iz Celja je za obiskovalce XXI. gorenjskega sejma v Kranju pripravila še nekaj izjemnih ugodnosti. »Vse kredite dajemo brez obresti in porokov,« mi je povedal poslovodja blagovnice Fužinar Jože Rezek. »Pri nakupih z gotovino pa priznavamo posebne popuste. Kupec lahko pri nakupu stroja prihrani tudi 300 do 400 din. Menim, da bo v našem paviljonu vzbudili še posebno pozornost drobni gospodinjski pripomočki po izredno dostopnih cenah. Pozabili nismo niti na otroke. Ob obisku našega razstavnega prostora bodo dobili zastonj reklamne balončke, ki smo jih pripravili prav za to prHožn^sl «
Kovinotehna iz Celja, blagovnica Fužinar Jesenice, še posebno opozarja obiskovalce sejma na nakup pralnih strojev in hladilnikov z lepotno napako, ki so jih dobili iz tovarne in jih prodajajo na sejmu po zelo ugodnih cenah.
Vse priprave na sejem kažejo, da bodo imeli obiskovalci paviljona celjske Kovinotehne, blagovnice Fužinar z Jesenic, veliko možnost izbire in bodo tudi dobro postrežem. To pa je tudi porok, da bo blagovnica Fužinar na Jesenicah dobila nove prijatelje, ki se bodo radi odločili tudi za obisk blagovnice na Jesenicah. Krog takih se namreč vedno bolj širi. -jg
Proizvajalec in prodajalec
razstavlja in prodaja stanovanjsko pohištvo in stavb n o pohištvo na gorenjskem sejmu
Ugodnosti:
popust 5 °f0
brezplačna dostava
za stanovanjsko pohištvo
kredit do 10.000 din
prav tisto pohištvo, ki si ga želite
I
OBIŠČITE NAS NA XXI. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU
SAVSKI LOG - NOVA HALA OD 6. - 17. VIII.
'.■'0 jfc|p§y
POHIŠTVO
1
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
na XXI. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju v prostorih v Savskem logu razstavlja in prodaja:
jedilna in tehnična olja meso in mesne izdelke mleko in mlečne izdelke krompir in močna krmila
kmetijsko mehanizacijo domačih proizvajalcev
ZASTOPSTVO IN PRODAJA Iz konsignacijskega skladišča v Kranju
SCHROCK
trosilci hlevskega gnoja 2,5—4 t cisterne za gnojevko samonakladalne prikolice od 15—23 m'
PASaUALI
traktorji, motokultivatorji, prekopalniki In kosilniki od 3,5—30 KM z vrsto raznih priključkov
PRIPOROČAMO SE ZA ODISK!
I MLADI ROD
w
Konfekcija
Mladi rod
Kranj
obvešča cenjene potrošnike, da v svoji prodajalni v Tomšičevi ulici prodaja letno otroško konfekcijo po zelo znižanih cenah.
Obiščite nas,
zadovoljni boste.
m ur
POHIŠTVO VRATA OKNA f ZAVESE PREPROGE GOSPODINJSKI STROJI
21. GORENJSKI SEJEM
OD 6.-1 7. AVGUSTA V SAVSKEM LOGU V KRANJU
©A© • ©A © A© • ©A ©A©* ©A
Prodajalne z modnim blagom sodelujejo na Gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 17. 8. 1971.
Obiščite nas v osnovni šoli Simona Jenka, kjer boste lahko ugodno kupili ženske kostime od 120,00 din dalje in drugo modno blago po znižanih cenah
•®A ©A® • ©A © A© • ©A
NAS VIDENJE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 6 DO 17  AVGUSTA 1971
Vs« strokovr.; in komercialna Pojasnila vam nudi Agrotehnika v Ljubljani. Celju Mariboru. Mur *ki Soboti. Ljutomeru, Poreču Zagrebu. Beogradu in na sejmu * Kranju Nadomestni deli zago tovljeni.
BCS
MILANO (Italija)
Najnovejša motorna kosilnica mod. 622,—- II. serija, motor ima 13 KM. Stroj ima menjalnik s 4 prestavami. Jamstvo je 3 leta za vse dele, ki so v oljni kopeli In 1 leto za ves stroj. Lastnik Ima 2 brezplačna servisna pregleda. H kosilnici je mogoče kupiti ie 9 priključkov. Pogon na bencinski ali Diesel motor.
II
MILANO (Italija)
Za nego vrtne trater ročna.-mo-. torna in električna kosilnica.
sušam
LUZZARA (Italija)
agrotehnika M
Traktorji in motokultivatorji Poseben traktor s pogonom na vsa 4 kolesa MT 65  Motor: Diesel. 4 taktni. 30 do 40 KM. 8 pri Idjučkov
MENGELE
GUNZBURG NA DONAVI (Zahodna Nemčija)
ZA  TRAVNIKE  NA  NAGIBIH IN RAVNINAH:
Nenadomestljive samonakladalne Prikolice i veliko zmogljivostjo °d 16 m do 32 m' Naprava za nakladanje napolni prikolico v oekai minutah Priporočamo si lažne kombajne za koruzo in tro silce gnoia
ZA HRIBOVSKE PREDELE kombi naprava VViesel za košnjo trošenje, obračanje in zgrablja-nje ter za trošenje rudninskih gnojil Motor ima 9 KM; motorna kosilnica ALPINIST od 6 do 7,5 KM in s težo 150 kg z obračalnikom
ZA VSE PREDELE tračni obračalnik HEUBLITZ za trošenje redi. obračanje, zgrab Ijanje in trosen|e zgrabkov Delovna širina od 2,25 do 2,50 nt Priporoča Kmetijski inštitut Slo veni|e
mutHuiiniiii W
............ »«<Mii  W»mitlt.'»i>U«M   *TMK 1»
LMMMM&I
SUBOTA — 7. AVGUSTA 1971
OBIŠČITE   NAS   NA   GORENJSKEM   SEJMU V KRANJU V SAVSKEM LOGU DOBRO BOSTE POSTREžENI
Gostilna Blažun
GRASIC FRANC, Cesta talcev 7 (Klanec)
Priporočamo se za obisk!
saua umro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
potrebujemo
večje število delavcev
v starosti od 18 do 35 let za delo v proizvodnih delovnih enotah
Nudimo:
• OD v višini od 100.000 do 200.000 S din
• možnost napredovanja
• organizirano uvajanje in usposobitev
Možnost zaposlitve takoj!
Delo v treh izmenah.
Zaželena je zaključena osemletka.
Prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati z odsluženim vojaškim rokom.
Podjetje krije stroške prevoza na delo in z dela v višini nad 24 din.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja najkasneje do 13. avgusta 1971.
Vabimo vas na letovanje v NOVIGRAD
Podjetje SAVA Kranj ima v času od 1. do 10. in od 10. do 20. septembra v počitniškem domu »Zavoda za letovanje Kranj« v Novigradu na voljo še večje število ležišč v tri- in štiri-posteljnih sobah.
Cena dnevnemu penzionu za odrasle 36.— din na dan, za otroke do 10. leta starosti pa 25.— din na dan.
Objekt v Novigradu je zelo moderno urejen, posebno lepa pa je okolica počitniškega doma. Interesenti za letovanje imajo redne avtobusne zveze za Novigrad iz Ljubljane v jutranjih urah.
Prijave za letovanje z vplačilom sprejema SAVA, kadrovska služba — oddelek za družbeni standard, Kranj, Škofjeloška cesta 8, telefon 22-521, int. 220, do 25. avgusta.
Cenjeni potrošniki!
Obiščite naš paviljon na XXI. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 17. avgusta v Savskem logu, hala A
Veletrgovina Živila Kranj
Kmetovalci in obrtniki, POZOR!
Elektrotehna Ljubljana, poslovalnica Kranj
vas vabi na ogled svojega paviljona na Gorenjskem sejmu.
Pripravili smo vam veliko izbiro elektromotorjev, motornih žag, vrtalnih in brusilnih strojev, ventilatorjev in hidrofor-jev, agregatov in drugih električnih orodij po ugodnih
cenah.
Vse ostalo blago široke potrošnje vam nudimo v veliki izbiri v prodajalni Elektrotehna, Kranj, Prešernova 9.
Na svidenje v paviljonu ELEKTROTEHNE
Obvestilo!
Cenjene poslovne prijatelje obveščamo, da je zaradi gradbenih del vhod v ČP Gorenjski tisk iz križišča Moša Pij ade in Nazor je ve.
Za razumevanje se lepo zahvaljujemo
Kmetijska zadruga
Skofja Loka
sprejme za izpopolnitev delovnih in učnih mest:
1. avtomehanika
2. šoferja tovornega avtomobila
3. skladiščnika v mlekarni
4. kurjača parnega kotla
5. vajenca za avtomehanično stroko
Pogoji za razpisana delovna mesta so naslednji:
pod 2.: poklicna šola za voznike motornih vozil; pod 3.: nižja strokovna izobrazba; pod 4.: opravljen izpit za kurjača visokotlačnega parnega kotla z avtomatiziranim kurjenjem. Prednost imajo kandidati z ustrezno prakso. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru.
Interesenti naj pošljejo prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in z dokazili o strokovnosti do 16. avgusta 1971.
Turistično prometno podjetje
Creina Ki^nj
Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta delovna mesta
1. vodja ekonomata v podjetju
2. šefa strežbe v hotelu
3. skladiščnika
4. več šoferjev v tovornem prometu
5. več sprevodnikov
6. čistilka v hotelu
Pogoji:
pod I : trgovski   pomočnik   s  prakso na podobnih
delovnih mestih; pod 2.: hotelski   tehnik   .di  VK  gp.stinski delavec,
praksu zaželjena, ataroel nad 30 let;
Pod 3.: kvalificirali delavec kovinarsk« siiokc ali priučen kovinarski delavec s prakso na ona Kih ali podobnih delovnih mestih;
Pod 4.: zaključena lola za voznike motornih vozil,
piakša zaželena; pod 5.: zaključena osemletka.
Kandidati naj se osebno zglasljo v kadrovski službi Podjetja. Informaciji- po telefonu 210-81.
Uprava javne varnosti v Kranju
bo na javni dražbi v sredo, 11. avgusta 1971, prodala naslednja osnovna sredstva:
2 osebna avtomobila
zastava 1300, letnik 1967 in 1968, izklicna cena 10.000 in 12.000 din
3 osebne avtomobile
zastavi 750, letnik 1967 in 1968, izklicna cena 8.000 in 9.000 din
nekaj pisarniškega inventarja:
mize, risalne garniture, stojala za fotoaparate in podobno
Začetek dražbe bo ob 15. uri pred garažami skupščine občine Kranj.
Iz pisarne UJV v Kranju
Industrijski kombinat
Planika
Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas:
1. korespondenta
v splošni službi z dokončano dvo ali štiriletno administrativno šolo z obvladanjem strojepisja in po možnosti ~ nekaj prakse; dvomesečno poskusno delo,
2. 2 prodajalca
v prodajalni obutve v Kranju
Pogoj: kvalificiran trgovec, dvomesečno poskusno delo.
Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili sprejema kadrovski oddelek !S dni po objavi.
VOZNIKI — IZLETNIKI
Izognite se gostemu prometu in zavijte na staro gorenjsko cesto.
V GOSTIŠČU POSAVEC se boste dobro okrepčali in odpočili.
SPECIALITETA GOSTIŠČA: ribe, žabe, odprta vina.
S
Speceriaa
Za obisk se priporoča Veletrgovina ŠPECERIJA BLED
Dve raznašalki
za dostavo jutranjika Delo naročnikom na dom in
uličnega prodajalca
časopisov sprcjmc.no takoj.
Zelo dober zaslužek in ostali pogoji. Ponudbe sprejema podružnica CGP Delo Kranj, Koroška c. 16.
Ko kupujete pohištvo ne pozabite obiskati paviljon
SIPAD-a
na Gorenjskem sejmu hala A
Izkoristite
• ugodne cene
• 5 % sejemski popust
• brezplačna dostava do 15 km
• potrošniški kredit do 10.000 din z 2-letnim odplačilom in 20 % pologom
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
V avgustu razprodaja konfekcije po znižanih cenah
rj r-rr ph|p
KUHINJA MNOGIH KOMBINACIJ - KUHINJA VAŠIH ŽEUA
c
Prodam MAGNETOFON grundig 247 de luxe z mikrofonom GDM 317 za 4100 din, STROJ za pomivanje posode candv stipomatic za 1900 din. Kern, gostilna Cerklje 37 na Gorenjskem 3751
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku 3842
Poceni prodam dobro ohranjeno KOPALNO KAD. Malo Naklo 3, Naklo 3858
Poceni prodam dobro ohranjen vprežni OBRAČALNIK. Žiganja vas 32, Tržič 3859
Prodam suha BUKOVA DRVA in kompletne CEVI za motorno slamoreznico. La-hovče 52 3860
Prodam dobro ohranjeno moško zimsko SUKNJO. Naslov v oglasnem oddelku 3861
Prodam 550 kg BETONSKEGA ŽELEZA premera 10 mm. Cena 4,50 din. Pol junec Stanko, Župančičeva 10, Kranj 3862
Prodam vprežni IZRUVAC, priključen na traktor (hidravliko). Vogljc 90 3863
Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK, otroško POSTELJICO, TV in radijsko MIZICO. Oman Hilda, Skokova 15, Kranj 3864
Dvodelno PREDPRAŽNO MREŽO 200 x 80 cm in 80-li-trski električni BOJLER prodam ali zamenjam za beton sko železo. Bidovec, Srednja vas 7, Golnik 3865
Prodam 8 m suhih Smreko vih DESK in PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku 3866
Prodam drugo košnjo stoječe TRAVE. Bakovnik Marija, Visoko 50 3867
Prodam mlado KRAVO po teletu in starejšo KRAVO z mlekom ter kupim ali zamenjam za kravo, vsaj (edem mesecev brejo KRAVO. Gole. V i šel niča 13, Zg. Gorje 3868
Prodam KRAVO po teletu. Ješc, Poljšica pri Podnartu
3869
Poceni prodam trajnožare čo PEC kiipersbusch. Stoši-čeva 4, Kranj. Doma od 8. do 11. ure 3870
Prodam 100 kosov OPEKE monta 12, ŽELEZO premera 7 mm, PUNTE in BANKINE Moše 36, Smlednik 3871
Prodam ZAGOZDE, PUNTE, BANKINE, DESKE in nekaj »ŠPIROVCEV«. Šenčur, Delavska 13 3872
Prodam MAGNETOFON philips. Giacomeli, Smledni-ška 35, Kranj
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 60 kg. Srednja vas 29, Šenčur 3874
Prodam dva KONJA, stara sedem let, nov GUMI VOZ, športni GUMI VOZ in nov BCS OBRAČALNIK, Majd-nek, Lesce 3875
Poceni prodam vzidljiv KOTEL za centralno kurjavo.' Smledniška 23, Kranj
3876
Prodam 700-litrski vinski SOD in BARAKO. Zlato polje  15 a,  Kranj 3877
Poceni prodam kombiniran (športni in globok) OTROŠKI VOZIČEK. Polajnar, Cerklje 66 3878
Prodam   lepe PRAŠIČKE,
stare šest tednov. Lahovče 39i Cerklje 3879
Prodam 90 kg težkega PRAŠIČA in SVINJO za pleme. Psa t a  17, Cerklje 3880
Prodam 100 kg težkega PRASKA. Pšata 9, Cerklje
3881
Prodam SLAMOREZNICO brea puhalnika. Luže 6, Sen-čur 3882
Prodam mlado KRAVO si-mentalko po teletu. Predoslj« 1, Kranj 3883
Prodam ROČNO KOSILNICO »agria« in obračalnik« Naslov v oglasnem oddelku-
Prodam SPALNICO. Rotaf Jože, Podnart 56
Prodam okrog 1000 kg 'H'" tonskega ŽELEZA, premera » in 10 mm. Ogled na naslovu: /(.■lovec Ana, Radovljica« Ljubljanska 30 3923
Prodam več šest tednov t:l' rih PUJSKOV pasme landi i -Selo 32, Žirovnica 3925
Slovenija |^J^j'
Poslovalnica Kranj, Titov trg 1 Poslovalnica Kranj, C. JLA 10
avto
Obiščite naš paviljon na XXI. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 17. avgusta v novih prostorih v Savskem logu. Pri nakupu kolesa ali motornega kolesa vam nudimo ugoden sejemski popust.
Prepričajte se — zadovoljni boste!
Prodam staro KUHINJSKO POHIŠTVO, dvojno POMIVALNO KORITO, električni ŠTEDILNIK in HLADILNIK. Veličkovič, Kranj, Moša Pi jade 6, telefon 21-486 3924
Prodam SEME rdeče detelje in REPE. Vogljc 73, Šenčur 3926
Prodam lesene elemente za sestavljivo garažo. Naslov v oglasnem oddelku 3938
KUPIM
Kupim PUHALNIK za seno, lahko starejše izvedbe. Bernard, Zg. Senica 16, Medvode 3884
(OTOfcNA VOZILA
Prodam FORD TAUNUS 17 M. letnik 1964. Ogled pri avto-ličarju Torkarju v Lescah
3885
Ugodno prodam PRIMO. Pangeršica 3, Golnik 3886
Poceni prodam dobro ohranjen KOMBI. Mihelič Francka, Golnik 25 . 3887
Poceni prodam FIAT 850, letnik 1967 (karamboliran). Pelhan Jože, Breznica 37, Žirovnica 3888
Prodam predelan MOPED *" 14 (peta prestava in drugo) *a 3000 din. Ciril Vajs, Ceš-nJevek 16, Cerklje 3889
Ogodno prodam RENAULT Otatrco), letnik 1968. Plenulj. fcibno 13, Bled 3890
•godno prodam FIAT 750. Skol jeloška 33, Kranj 3891
l*Odam malo rabljen MO-
PED
ponv e\pres po znižani
*ni Sp Duplje 24 a 3892
Ogodno  prodam »KIPER, razn, v/METI  in PLATIŠČA St> za tovorni avto. Sedej MJdvik.  avtoservis. Jesenice, K,uiičeva 25 3893
SENTA
skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 224153
Kombinati, kmetijske za "'uge, posestva, kmeta valei!
Odkupujemo pšenico in v$e vrste žitaric po naj y* S j i h dnevnih cenah Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu.
Prodajamo najkvalitet J|elso moko, krmilno mo-jO. koruzo, pšenični zdrob ,n koruzni zdrob.
Skladišče je odprto od 730 a° 16 ni c vsak dan tudi v soboto
Prodam MOTOR JAWA 90
ccm. Kržišnik Andrej, Šolska ulica 6, Skofja Loka 3894
Prodam FIAT 600 v voznem stanju, lahko tudi po delih. Bernard, Zg. Senica 16, Medvode 3927
Prodam OPEL REKORD, letnik 1965. Šenčur, Zupanova 16 3928
Prodam AVTO KOMBI v voznem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 3929
Prodam karamboliran VW. Bašelj 7, Preddvor 3930
Prodam FIAT 1300. Kern Franc, Srednja vas 69, Šenčur 3931
STANOVANJA
Upokojenec z ženo brez otrok išče neopremljeno SOBO in KUHINJO v Kranju, Skofji Loki ali okolici. Gre za hišnika ali vratarja. Ponudbe poslati pod »takoj«
3895
Pošten fant, soliden, išče SOBO v predmestju Kranja, gre tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku 3845
Tistemu; ki mi preskrbi SOBO in KUHINJO, dam visoko nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 3896
Starejša upokojenka išče SOB/) s KUHINJO. Da nagrado in plača eno leto naprej. PreSemova 10, Kranj 3897
Opremljeno SOBO v sredini mesta oddam takoj intelektualcu. Naslov v oglasnem oddelku 3898
Dekle z otrokom nujno išče SOBO v Klanju. Naslov v oglasnem oddelku 3899
Iščem enosobno STANOVA N1E v Skofji Loki ali okolici. Ponudbe poslati na podružnico Glasu v S kol ji Loki pod »Mirna« 3900
Oddam opremljeno in ogrevano SOBO. Naslov v oglasnem  oddelku 3902
Takoj sprejmem na brano in STANOVANJE mlado dekle. Ostalo po dogovoru. Ivanka Kosir, Kovor 74, Tržič 3902
Pošten, miren tant, uslužbenec išče vsaj delno opremljeno SOBO v Kranju, Naklem ali Žabnici. Plača zelo dobro. TeKIon 22 874 Kranj ml 17. ure dalje ali poslati ponudbe poti »dober plačnik« 3903
Miren ŠTUDENT išče SOBO v Kranju. Santi Krnil, Ce I je. Tovarniška 15 3932
Prodam trisobno STANOVANJI' \ stolpnici v novem naselju škol je Loke. Stanovanje si lahko ogledate in do bite informacije vsak dan od 10 do 12 ure do 1. septembra. Naslov v oglasnem oddelku 3933
Iščem dva TESARJA (krovca) za prekritje hiše. Naslov v oglasnem oddelku 3847
Sprejmem VAJENKO za strojno plctiljstvo. Grajzar, Valburga 34, Smlednik 3904
Upokojena uslužbenka sprejme kakršnokoli honorarno DELO. Naslov v oglasnem oddelku 3905
FANT sprejme delo za KOPANJE JARKOV za vodovod in kanalizacije (vajen tega dela). Naslov v oglasnem oddelku 3906
POUČUJEM in INSTRUIRAM nemščino. Naslov V oglasnem oddelku 3907
Sprejmem popoldansko HONORARNO ZAPOSLITEV. Ponudbe poslati pod »mlajši moSki« 3908
Sprejmem pošteno in čisto UPOKOJENKO za varstvo 3 mesece starega dojenčka, lahko je tudi starejša tovarniška delavka. Stanovanje in brana zagotovljena. Naslov v oglasnem oddelku 3909
Nudim hrano in stanovanje ŽENSKI ali ZAKONSKEMU PARU, ki bi pomagal meni in mojim družinskim članom pri gospodin )skib delih na manj Si hribovski kmetiji. Ponudbe poslati nu pod ružni co Glasa v Skofji I^oki pod »Poljanska dolina« 3910
ki.(d l\sKI KLUB POD RFCA pri Kianju zaposli takoj NATAKARJA ali NATAKARICO za vodstvo bifeja na Pod reč i. Nastop službe takoj ali po dogovoru 3911
Sprejmem    VAJENCA za avtoličarsko  stroko. Torkar Anton,   Lesce,   Begunjska 12 3912
GOSPODINJSKO POMOČ N1CO, lahko začetnico, sprejme štiričlanska družina v Ko pru. Ostalo po dogovoru. In-formacijc na naslov: Haupt-man. Groharjevo naselje 65, Skofja l.oka 3934
Iščemo KLARINETISTA in TROBENTARJA za narodno zabavni ansambel. Naslov v oglasnem oddelku in v podružnici Glasa v Skofji Loki 3935
GOSPODINJO in VARUHINJO za dopoldanski čas od 7. do 13. ure iščemo. Ponudbe poslati pod »Sredi Kranja« 3936
Mlajšo PRESIVALKO za usnjeno galanterijo zaposlim stalno, lahko tudi priložnostno, zaželjena praksa. Naslov v oglasnem oddelku 3937
£ST!LA
POSESA
MHHHMa
V najem v zamem POSESTVO, delno bi ga takoj odkupil. Ponudbe poslati pod »Gorenjska« 3913
Prodam PARCELO za vikende. Voda in elektrika zraven. Naslov v oelasnem oddelku 3914
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijo v Stražišču. Jerančič Jože, Bičkova 10, Kranj 3915
Prodam 10O0 m' veliko PARCELO z lokacijskim načrtom v Cirčah ali zamenjam za ustrezno v bližini Ljubljane. Ogled od 14. do 20. avgusta. Feliks Tavčat, Vodice 60 nad Ljubljano 3916
Prodani HIŠO na Brezjah. Ogled v popoldanskem času. Potočnik   Mariia,  Brezje 48,
p. Brezje 3917
IZGUBLJENO
V ponedeljek, 2. avgusta, sem v Kranju izgubil moški PRSTAN z napisom »7. 7. 71 Lojzka«. Poštenega najditelja prosim, da ga proti visoki nagradi vrne, ker mi je drag spomin. Mrgole Ciril, Gore-njesavska 36, Kranj 3918
ROLETE lesene, plastične, tudi mini in {aluzije naročite zastopniku špilerju, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-046. Pišite, pridem na dom 3919
ELEKTROMOTORJE strokovno na novo PREVIJAM. Holv Zdenko, Kranj, Straži-šce, Delavska cesta 24 3811
KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje na jkv alitetneje že preko 40 let KAPELJ V., ba-krokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 24 2644
V najem oddam GARAŽO za nedoločen čas pri kranjski pekarni tistemu, ki mi posodi 3000 din. Naslov v oglasnem oddelku 3920
Nujno potrebujem 10.000 din POSOJILA za nakup stanovanja. Vrnem v enem letu z obrestmi. Naslov v oglasnem oddelku 3921
PfflBEBfrVE.
Gostilna »ZARJA« TRBOJE prireja v nedeljo, 8. avgusta, tradicionalno VESELICO, na kateri bo igral LOJZE SLAK s FANTI IZ PRAPROTNA. Pcleg dobre domače postrežbe oo tudi kegljanje za ko-štruna. Vljudno vabljeni!
3849
GOSTIŠČE VALBURGA »ŽLINDRA« priredi vsako soboto ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel METODA PRAPROTNIKA. Vabljeni!
3922
Podjetje Pekarna in slaščičarna Skofja Loka
razpisuje javno licitacijo
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja:
1. dostavni avto »Avala« 2,5 t
neregistriran, v voznem stanju, letnik 1965;
2. sladoledni stroj — uporaben
3. razne peči za kurjenje na drva in premog
4. razno posteljno perilo
5. različni drobni inventar
Licitacija bo v torek, 17. avgusta, ob 10. uri na sedežu podjetja v Skofji Loki, Kidričeve 53, Ogled licitiranih predmetov je možen na aVdeŽki podjetja. Licitira jo lahko pravne in fizične osebe
Pekama In slaščičarna Skol ja Loka
nesreče
PREHITRO V OVINEK
Med Staro Fužino in Srednjo vasjo v Bohinju je v torek, 3. avgusta, zvečer voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije dr. Martin Donner zaradi neprimerne hitrosti ni mogel zvoziti ovinka. Avtomobil je zletel pod cesto. Voznik in sopotnica sta bila lažje ranjena in se zdravita v jeseniški bolnišnici. Škode na avtomobilu je za 20.000 din.
Z MOPEDOM V JAREK
V sredo, 4. avgusta, popoldne je v Veštru v Selški dolini voznik mopeda Martin Krek s češnjice v ovinku zapeljal v 60 cm globok jarek in padel. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
SPREGLEDAL OVINEK
V križišču na cesti tretjega reda med Gorjami in Jesenicami je v četrtek, 5. avgusta, ob 23.30 voznik osebnega avtomobila Alojz Dornik iz Zg. Jarš v ovinku peljal naravnost, ker ni vedel, da ima cesta tu ovinek. Ko je zavrl, je njegov avtomobil obrnilo, zaneslo s ceste po bregu kakih 80 metrov. Avtomobil se je ustavil ob drevesu nad strugo Radovnc. Voznik in sopotnica sta bila v nesreči le lažje ranjena in se zdravita v jeseniški bolnišnici. Škode na avtomobilu je za 15.000 din. L. M.
Neurje v frzicu
V noči na 5. avgust je divjalo nad Tržičem neurje. V vasi Hudi graben je hudournik nanesel do mostu in na cesto med Tržičem in Begunjami nad 200 kubičnih metrov kamna. Cesta je sicer prevozna, vendar pa je promet težavne j ši. Voda je udr-la v kletne in stanovanjske prostore Jožeta Pernuša, Hudi graben št. 3 in pustila v hiši kamenje. Pri reševanju živine iz hleva je skoraj utonila Pernušova žena.
Voda je močno poškodovala žago Jožeta Grabna. Potok Meščenik je prestopil bregove in voda je zalila turistični kamp. Turisti so se morali odseliti. Prostor nekaj časa ne bo primeren za kampiranje zaradi blata in kamenja.
Voda je prestopila strugo tudi pri mreži električne centrale Bombažne predilnice in tkalnice Tržič.
Materialna škoda še ni ocenjena, je pa precejšnja.
V četrtek, 5. avgusta, popoldne je izbruhnil večji požar na hlevih last KžK Kranj v Lahovčah. Pogorelo je ostrešje hleva v velikosti 12 x 60 m. Ogenj se je pokazal pod puhalnikom, ki je metal slamo na hlev. Škode je za približno 120.000 din. Vzroke požara še raziskujejo.
Zahvala
Ob izgubi naše ljube mane
Antonije Zupan
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji na kakršenkoli način lajšali njeno dolgotrajno trpljenje. Toplo se zahvaljujemo vsem Spremljevalcem na njeni zadnji poti, gospodu župniku za lepe besede ob odprtem grobu, darovalcem cvetja, pevcem, dobrim sosedom in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih* stali ob strani.
žalujoči: hčerka in sinova z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, 4. avgusta 1971
JUG0BAIMA
10. oktobra žrebanje 1. kola
denarne loterije v Jugobanki
Lastniki dinarskih in devizr ih hranilnih vlog vezanih nad 13 mesecev, dobe za vsakih 1000 dinarjev eno srečko.
Vse dobitke 1. kola loterije v Jugobanki, v skupni vrednosti 1,000.000 dinarjev, bomo izplačevali v gotovini.
Vabimo vas, da nas obiščete v naši banki, kjer vam bomo nudili podrobnejše informacije.
JUGOBANKA
Titova 32 in Celovška 106, LJUBLJANA Titov trg 7, CELJE
I
ZASTOPSTVO
TRIESTE TRST
zanetti&porfiri
PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo dl Piazza št. 2, telefon 36-262
SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76 4287 in 76 4886
SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih tiitovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.)
Via Severo št. 30 telefon 76 4287 in 76 4286
ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil
Via I.occhl št. 26/3, telefon 93-787
Mladinsko državno prvenstvo v plavanju
Odlično tretje mesto za Triglav
Trodnevni obračun mladih plavalcev in plavalk za naslove državnih prvakov je za nami. V vseh treh dneh se je na ljubljanski Koleziji borilo nad 170 tekmovalcev in tekmovalk iz 15 jugoslovanskih klubov. Naslov najboljšega v ekipni konkurenci je prepričljivo pripadal zagrebški Mladosti, medtem ko so mlade plavalke in plavalci kranjskega Triglava osvojili odlično tretje mesto.
2e nekaj let nazaj ponavljamo, da levji delež k odlični uvrstitvi nosijo ženske predstavnice in ta praksa se je pokazala tudi že na letošnjih tekmovanjih. Tri-glavani so le zaradi njih letos spet osvojili plavalni pokal PZS, pa tudi tretje mesto na pravkar končanem mladinskem prvenstvu je njihova zasluga. Ne smemo pa delati krivice tudi fantom, saj se srčno borijo za vsako točko in čimboljše uvrstitve. Tako je šmid osvojil bronasto kolajno na 1500 m kravel ter bil osmi na 400 m kravel, njihova štafeta na 4 x 200 m in 4 x 100 m kravi je bila peta oziroma osma.
Pri dekletih je bila tokrat najboljša Ivlandeljčcva, saj je osvojila dve zlati kolajni na 100 m in 200 m prsno ter srebrno v štafeti 4 x 100 m mešano. Druga najuspešnejša Triglavanka je Porentova. Njen izkupiček so tri bronaste med posameznicami na 100 m hrbtno, 400 m mešano in 200 m delfin. Srebrno odličje pa si je tokrat priplavala tudi Pajntarjcva na 200 m prsno ter bronasto na 100 m prsno.
Zanimiv je bil tudi obračun za točke v ekipnem tekmovanju. Prvo mesto je bilo že na startu oddano Mladosti, pa tudi drugo je bilo rezervirano za reško Primorje. Za tretje mesto pa se je vnel hud boj med splitskim POŠK-om in Triglavom. 2e po prvem dnevu so Splitčani vodili za 955 točk. Drugi dan so Triglavani zmanjšali razliko na 135 točk, zadnji dan pa so jih v finišu premagali kar za 1230 točk.
Končni vrstni red ekip: 1. Mladost 41854, 2. Primorje 30718, 3. Triglav 15824, 4. POSK 14598, 5. Ljubljana 14490 itd. -dh
Danes mednarodni atletski miting v Kranju
Odlična udeležba
V počastitev občinskega praznika v Kranju bo atletski klub Triglav organiziral danes, v soboto, 7. avgusta veliki medna rodni atletski miting pod naslovom Kranj' 71. Pokrovitelj tekmovanja bo kranjska tovarna obutve in športne opreme Planika. Nastopilo bo veliko mednarodno znanih tekmovalcev, kateri s svojimi •'ezullati segajo že v sam svetovni vrh. Naj omenimo samo nekaj takih imen: liancesco Are« (Italija), trenutno najhitrejši tekač "a svetu na 300 m, tretjini »sirani na 1500 m ter šesti v teku na 800 ni, Zdrav-•«> Pečar (Olimpija), ki Študira na slovili ameriški univerzi Provo, ki je l«>stiuk državnega rekorda v metu diska, nadalje •MfcjjHf, metalce kladiva, m bo prav na tem tekmo-ViU»ju zaradi dobrih pogo-"cv   in   forme poskušal
postaviti uov državni rekord.
Od ostalih boljših tekmovalcev bodo nastopili: Branko Vi vod (višina), Lcngvel (200 m), Djurja I-"očič (200 m), Ljubica Mrdža (208 m), Antunovi-čeva (daljina), Luciano Sušanj (206 m), Marjan Gredelj (disk), Novo Ko-vačevič (5000) m), Roland (5000 m), Potsch (kladivo) itd.
Od domačinov bodo tekmovali: balkanski mladinski prvak v teku na 800 m Iztok Kavčič, tret-jeplasirana na balkanskih igrah v metu diska Metka Papler, Milek, Prežel j, Udovč, Kaštivnik, Ravnikar, Vegnuti,  Bitenc Itd.
Udeležba bo kvalitetna in bo nedvomno današnji atletski miting na kranjskem stadionu ena najkvalitetnejših atletskih prireditev zadnjih let v Kranju.
D. zumer
Tenis
Odprto prvenstvo Kranja
V počastitev občinskega praznika Kranja je marljivim teniškim delavcem uspelo pred dnevi organizirati odprto prvenstvo Kranja v tenisu. Zasedba igralcev je bila odlična, saj so nastopili skoraj vsi najboljši igralci tenisa Slovenije. Zaradi dežja jc bila prekinjena igra moških v finalu in prvak Kranja bo znan šele v Mariboru.
Rezultati: polfinak — Sven-šek (Branik) : Poljanec (Triglav) 6:2, 6:3, J. Mulej (Triglav) : M. Mulej (Branik) 2:6, 6:7. V igri za tretje in četrto mesto je Triglavan Poljanec premagal klubskega kolega J. Muleja s 6:3 in 5:4.
• dh
Košarka
Spet kvalitetni turnir
Košarkarski klub Triglav bo danes in jutri spet organizator kvalitetnega košarkarskega turnirja. V počastitev občinskega praznika Kranja se bodo namreč na košarkarskem igrišču pomerili košarkarji Kroja, Jesenic, mladinske reprezentance Slovenije ter domači Triglav.
Na lanskoletnem prvem turnirju so presenetili domačini, saj so v borbi za prvo mesto premagali igralec bivšega drugozveznega ligaša Slovana.
dh
ŽIVIUA
Pogovor tedna
Janez Sušnik:
Vsem enake pogoje
Tokrat smo za spremembo uvrstili v našo rubriko ne športnika, niti ne športnega delavca ali trenerja pač pa predstavnika občinske skupščine, in sicer Janeza Sušnika, podpredsednika skupščine občine Kranj.
Revija Telesna kultura je pred dnevi objavila zelo zanimiv razgovor s tov. Sušnikom o problematiki teles* ne kulture v kranjski občini in naša športna redakcija se je odločila, da ga v nespremenjeni obliki objavi tudi v našem listu.
£ Tovariš Sušnik, povejte nam, kaj je občinska skupščina Kranj zadnje čase storila za telesno kulturo?
»V zadnjem letu ali morda še nekoliko dalj so bila prizadevanja občinske skupščine za reševanje mnogih problemov v telesni kulturi precej večja kot prej. Pravzaprav bi bil krivičen, če bi trdil, da si je prizadevala samo občinska skupščina. Mislim, da gre priznanje za reševanje problemov na tem področju celotni občinski skupščini, pri čemer bi predvsem veljalo omeniti temeljno izobraževalno skupnost, odbor za gradnjo šol in vzgojno varstvenih ustanov in še koga.
Mislim, da so bila prizadevanja usmerjena v glavnem v to, da bi prišli do čimboljših pogojev za samoupravno organizirano telesno kulturo v naši občini.
Po drugi plati pa smo si prizadevali, da zagotovimo sredstva za smotrn pouk telesne vzgoje na šolah. Pri tem smo imeli pred očmi seveda najprej zdravstveno stanje naših šolarjev. Zavedamo pa se tudi, da bi bila dobro organizirana telesna vzgoja na šolah osnova za razvoj telesne kulture za vse občane naše občine.«
0 Pri tem gotovo mislite na nove športne objekte, ki šolski mladini nudijo dobre pogoje za pouk telesne vzgoje, hkrati pa privabljajo starejše občane na rekreacijo?
»Da. V zadnjem času smo zgradili športne parke pri osnovnih šolah Cerklje, Preddvor, Stražišče in na Zlatem polju pri Kranju. Vse te šole imajo poleg telovadnic še parke z asfaltiranimi ločenimi igrišči za košarko in rokomet, na njih lahko igrajo tudi odbojko, ob njih pa so najnujnejše atletske naprave. Tako imajo pogoje za nemoten pouk telesne vzgoje vse osnovne šole, razen ene, ki pa bo dobila čez dve aH tri leta poleg športnih naprav tudi novo atorr** -
Q Vsi ti objekti so gotovo stati tcuivj tioijarja?
»V ta namen je občinska skupščina s prispevki delovnih organizacij vložila več kot 200 starih milijonov. Vendar pa to še niso vsa sredstva, ki smo jih v naši občini namenili za gradnjo športnih objektov. Poleg omenjenih milijonov so namreč za popravilo ali izgradnjo novih objektov zbrali sredstva občani kraja, kjer so zgradili nov objekt. Ta sredstva so prišla iz njihovega samoprispevka, iz dotacij občinskega proračuna in denarja, ki sta ga prinesla loto in športna stava.
Temeljna izobraževalna skupnost je dala namenska sredstva za dejavnost šolskih športnih društev. Mislim, da smo s tem opravili fundamentalno delo, saj društva že imajo materialne pogoje. Množičnost in kvaliteto prav gotovo daje osnovnošolska in srednješolska mladina, še enkrat naj poudarim, da ti športni centri ob osnovnih šolah ne koristijo le učencem, temveč so telesno športni objekti celega kraja. S tem pa smo veliko naredili za zdravje občanov, za množičnost in seveda za kvaliteto v našem športu.«
0 Prav gotovo pa m 1   ■ ..... .  u •   obči.ii le hva-
liti:'
»Najprej bi omenil problem, ki tare vso našo telesno kulturo. Gre namreč za zelo neenakopraven položaj različnih športnih panog. Tako imajo na primer v Kranju za slovenske razmere odlične pogoje plavalci in vaterpolisti (imamo namreč zimski bazen), smučarji, pred« vsem pa skakalci pa so povsem zapostavljeni. To je zelo nepravično, saj vemo, da naši smučarski skakalci krepko stojijo na vrhu našega skakalnega športa.
Ze vrsto let se trudimo, da bi se jim obdolžili s skakalnico iz plastične snovi. Žal še do danes nismo zbrali dovolj sredstev, zato bomo sedaj zaprosili za širšo družbeno pomoč.«
Boris Lenič
GLAS
SOBOTA — 7. AVGUSTA 1971
Na osnovi prvih podatkov in predvidevanj jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov lahko sklepamo, da bo letošnja letina dobra. To velja predvsem za pšenico in koruzo. Tudi na Gorenjskem bodo glavni kmetijski pridelki kmalu pod streho. Zato smo tri kmetovalce vprašali, kakšen bo po njihovem mnenju letošnji pridelek na polju in travnikih.
# Miha CIMŽAR, Zg. Duplje: Prva košnja je bila dobra. Tudi druga je bila še kar v redu. Tretje pa sploh ne bo, če ne  bo kmalu vsaj malo
dežja. V taki suši težko kaj zraste. Za zgodnji krompir pravijo, da je bil dober. Prav tako pozen, vendar bo verjetno bolj droban. Sam ga še nisem zoral. Prehitro se je posušil, napadla pa ga je tudi plesen. Dvakrat sem ga škropil, vendar ni kaj prida pomagalo. Tudi žito dobro kaže. Nisem ga še mlatil, vendar kljub temu upam na boljše. Le rusko pšenico je napadla rja.«
0 Anton SVETIC, feje: »Letina sicer ne kaže tako slabo, samo dežja bi moralo  biti več. Pšenica in
ječmen sta dobro obrodila. Krompir je prezgodaj dozorel. Lotila se ga je tudi plesen, škropili sicer smo, vendar ni bilo pravega učinka. Ne vem, ali smo premalo škropili, ali pa škropivo ni bilo najboljše. Verjetno tudi za škropljenje ni bilo najbolj ugodno. Prvi košnji sta bili dobri. S tretjo pa ne bo nič, če ne bo dežja. S krompirjem je letos drug problem. Imam cvetnika in igorja, ki je najbolj odporen in primeren za naš kraj. škoda, da je zgodnji krompir tako gnil, in še nihče ga noče kupiti. Z zadrugo imam sklenjeno pogodbo, vendar ne vem, kako bo z njo. Mislim pa, da je cena krompirja v primerjavi s cenami gnojil in škropiv, prenizka.«
# Jože KEPIC, Dvorje: »Krompir sorte vesna je bil dober. Le škoda je, da je začel tako hitro gniti. Poznega, cvetnika, pa še nisem izkopal. Nekaj zgodnjega krompirja sem že prodal, in sicer po dinar za kilogram. Prej je bil tudi po poldugi dinar, vendar je sedaj, ko
je tega krompirja več, cena padla. Čeprav sem dobil za kilogram le dinar, sem zadovoljen, da sem ga sploh prodal. Pšenica in ječmen sta dobro obrodila. Smo ju že zmlatili tudi zrno je bilo lepo. Tudi seno je bilo lepo. Za otavo pa še ne vem kakšna bo, ker je takšna vročina in suša. Ce bo kmalu dež, še nekaj bo, če ga pa ne bo, z otavo ne bo nič. Dež bi bil zares potreben! Drugih stvari pa pri nas ne sejemo. Drugo leto mislim uvesti silažno krmo ...«
J. Košnjek
Med najlepše urejenimi hišami v trsteniški krajsvni skupnosti je prav gotovo hiša Alojza Sirca s Trstenika. Če bi komisija ocenjevala tudi posamezne hiše, bi ji zanesljivo prisodila prvo mesto. — Foto: J. Košnjek
Čevljarji podpisali sporazum
V četrtek, 5. avgusta, so v tovarni Peko v Tržiču podpisali samoupravni sporazum usnjarsko predelovalne industrije SRS. Sporazum so podpisali predstavniki Alpi-ne, Galanta, Novega mesta, Jadrana, Jelena, Lileta, Peka, Planike, Toka, Torbice in Tria. Sporazum je bil podpisan  na  dan,   ko praznuje
tržiška občina svoj občinski praznik.
Usnjarsko predelovalna podjetja SRS so se med prvimi odločila za izdelavo in podpis sporazuma. Po oceni predstavnikov podjetij jc komisija za izdelavo sporazuma uspešno opravila delo, čeprav se je srečavala tudi s težavami. Enakega mnenja so   bili   tudi   delavski sveti
usnjarskih podjetij in sindikati.
Sporazum je bil podpisan zaradi več razlogov. Na eni strani bo onemogočil pretirano izplačevanje osebnih dohodkov, na drugi strani Pa bo omogočil tudii sredstva za normalni razvoj panoge, ki je povezana z inozemskimi trgi, ki pa velikih nihaji ne prenesejo. —j k
V četrtek so v tovarni Peko v Tržiču predstavniki 11 slovenskih podjetij usnjarsko predelovalne stroke podpisali samoupravni sporazum, ki je eden prvi tovrstnih sporazui.iov v Sloveniji. — Foto: F. Perdan
Težave s surovinami
V železarni Jesenice ugotavljajo, da se je izredno težavna preskrba s surovinami in repromaterialom v letu 1970 z vsemi posledicami nadaljevala tudi v prvi polovici letošnjega leta. Ob koncu leta 1970 je v Železarni primanjkovalo surovin In goriva. Bili so brez lastnih zalog starega in belega surovega Železa. Zaloge goriv so zadoščale za štiri, zaloge Uoksn na za 15 delovnih dni.
Sprememba tečaja dinarja je povzročila spremembe tudi na domačem tržišču. Cene so porasle, povečali so se stroški transporta. Se najbolj so se  podražila goriva.
Preskrba s starim železom z domačega tržišča je Iz leta v leto nižja In so v vedno večji meri odvisni od uvoza, zaradi nelikvidnosti pa so nabave  vedno  bolj vprašljive.
Količinske dobave Ijubij-ske   rude   so   zadostne, še
vedno pa je težava s kvali' telo rude zaradi prevelike vlage In neugodne granulaclj* ske strukture. Vedno večja težave nastajajo pri doba«! tekočin in plinastih goriv, še posebno v zimskih č isil«-Nabavljati so morali draži3 kurilna olja, ki pa kljub visoki ceni in kvaliteti nis° primerna za potrebe v črni metalurgiji
D. Sedej