Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka stane 1*15 Din.
Naročnina: Za tuzomstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, ceioletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po dogovoru.
Izhaja vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Netrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6, II. nadstropje.
Glasilo socialistične stranke Jugoslavije
Štev. 11.
Ljubljana, dne 17- marca 1924.
II. leto.
I
Viljem Bukšeg.
I
Politični pregled.
Jugoslovanski proletariat žaluje ob grobu enega svojih najboljših, najzvestejših borcev in voditeljev.
V zgodnjih jutranjih urah je preminul v zdravilišču Brestovec pri Zagrela i dne 11. marca s. Viljem Bukšeg. V poletju lanskega leta ga je priklenila na posteljo zavratna bolezen jetika.
Težka zaseka je udarjena z njegovo smrtjo v jugoslovansko delavsko gibanje.
V dolgoletnem ustvarjanju je izčrpal kot pošten borec za socializem svoje moči. Njegovo telo se ni moglo več upirati bolezni. Do zadnjega trenutka ni izgubil upa na ozdravljenje. Vkljub bolezni je snoval njegov duh nove načrte, ki jih je upal izvršiti. Zdaj se vrača pomlad, bliža se tudi za jugoslovansko delavstvo čas vstajenja, a Ti so-drug Bukšeg si za večno odšel in ne boš gledal naše pomladi.
Ob njegovem odprtem grobu žaluje danes socialistična stranka Jugoslavije, koje soustanovitelj je bil, žaluje Glavni Radnički Savez' Jugoslavije, žaluje Sa-vez grafičnih delavcev, kojima je predsedoval.
Sodrug Bukšeg je bil rojen ‘28. novembra 1874. leta. Po poklicu je bil tiskar. Kot tak je prepotoval Švico, Nemčijo, Belgijo, Avstrijo in Madžarsko. Svet in življenje sta ga skovala v moža širokega obzorja, njegov plemenit značaj mu je narekoval zgodaj mesto med borci za socialno pravico.
V povojni dobi je popeljala sodruga Bukšega skrb, — da bi delavstvo morda ne utegnilo dovolj izkoristiti začasne moči, ki mu jo je dala revolucionarna doba in da bi se utegnilo celo zgoditi, da bo v novi državi na slabšem, kakor je bilo v predvojnih državah, — na najvišja mestn.
Sodrug Bukšeg je bil minister. To mesto je vporabljal za dobrobit delavstva in za jačanje njegovih organizacij. Prijatelj in nasprotnik mu morata priznati, da je bil tudi na tem mestu mož čistih rok.
Povojne zmede niso dajale na njegovo stran vedno večine. Na njegovi strani pa je ostalo vse, kar je bilo v
socialističnem pokra tu ujegove uomo vine zdravega, soliduega, stalnega.
To, kar je šlo začasno preko njega se goni v blaznem kolobarju iz l«ve ua desno in nazaj in se razblinja v nič, — ali pa vrača k njegovim smernicam.
Bukšekovo delo je bilo vse posve čeno ujedinjenju jugoslovanskega stro kovnega pokreta na zdravih temeljih Njegov ljubeznivi značaj je vodil varne preko sovražnih tradicij in vseh zapre! do nove skupnosti. Ker smo mu vsi <enako zaupali in ga v vseh pokrajinah enako za svojega smatrali, smo ga izvo lili za prvega predsednika naše najvišje strokovne instance, Glavnega Radnič kega Saveza Jugoslavije.
Slovensko delavstvo prav posebno 6u ti, da stoji ob preranem grobu enega iz med svojih, enega najboljših med nami
Na vsedelavskih zietih v Celju in Mariboru, — je govoril desettisočem.
Njegove besede nam segajo še da nes globoko v sroe, kakor da so bile včeraj izgovorjene. Bukešgova osebnost nam je dajala to, kar nam najbolj manjka.
Bukšeg je bil, ne po letih, — pač pu po svojem organizatoričnem delu eden najstarejših, po duši pa eden najmlajših med nami. Oči so mu žarele veselja, ko je videl korakati po mariborskih ulicah mladostno sveže čele telovadnih enot naše Svobode in naših udarnikov
Le ljudje, ld razumejo mlade duše in njih polet, so v stanu vliti tem dušam tiho spoštovanje za delo, ki je bilo pred nami izvršeno. Brez tega pa bo vsaka mladina zgrešila svoje cilje. — Ona ne bo naprej gradila, ampak vedne iz nova gradila in tratila mlade moči.
Vstvarjajoči duh je podlegel do smrti trudni materiji. Tebi, borec za sccialističuo svobodo ni bilo dano, da bi učakal velik dan združitve jugoslovanskega delavstva in da bi ga spremljal na njegovi poti do moči. A Tvoj duh in Tvoja dela ostajajo jugoslovanskemu delavstvu, kot orožje v njegovi osvobodilni borbi.
Naše rdeče, črno ovite zastave sr; vpogibajo k Tebi, v odprti grob.
Pošteni borec, slava Tvojemu spominu!
NainovelSe politične vesti.
Občni zbor Konzumnega društva za Slovenijo.
Ljubljana, 17. marca.
Včerajšnji občni zbor Konzumnega društva za Slovenijo je vstvaril nove podlage za ozdravljenje delavskega po k reta v Sloveniji.
Kongres je podal razveseljiv dokaz, da je ta naša največja gospodarska zadruga nerazdružljiv del delavskega gibanja. Pa tudi razveseljiv dokaz, da je to delavsko gibanje zdravo in zvesto visokim ciljem socializma.
V na višku stoječi debati, ki bi delale čast vsaki korporaciji in v sklepih, ki so bili sprejeti, so delavski delegati dokazali, da so v stanu usmeriti naše organizacije tudi v težkih situacijah v pravo pot.
Zmagala je na občnem zboru samo misel, da je treba delavski pokret ua zdravih temeljih združiti.
Vsak kdor je s svojim nastopom pripomogel do te rešitve — vseeno, na kateri strani je v debati stal, — lahko reče, da je odšel iz občnega zbora kot zmagovalec.
Natančnejše poročilo prinesemo prihodnjič.
Vlada grozi. — Oblastne volitve.
Radikalna vlada je iznesla nov sklep, ki je politični položaj in njegove smer v državi zopet oklenil. Razni prepiri med opozicionalnimi skupinami so se še pretekli teden pogosto opažali. Na te prepire je opozicionalnemu bloku zapretila sedanja vlada z oblastnimi volitvami, ki bi se vršile že v mesecu aprilu, ako bi akcija opozicionalnega bloka toliko ne uspela, da bi bil padec homogene radikalne vlade neizogiben. Vsekakor bo treba s temi in podobnimi vestmi računati tudi delavstvu, ki so mora zavedati, da v »lučaju, da st vest uresniči, stoji pred hudim novim volilnim bojem.
Kalil mora mirovati.
Visoki švicarski državni uradnik je sporočil kalifu, da se mora vzdržati vsake progagandistične aktivnosti, sicer bo švicarski državni svet prisiljen, da mu zabiani nadaljno bivanje v Švici.
Borka za vlado.
Veriiikacija ‘20 manUatov Radičeve stranke se je izvršila v verifikacijskem odseku nepričakovano hitro. Za verifikacijo so glasovali tudi radikali. Njihovo obnašanje napram Radičevcein je bilo v odseku celo dobrohotno. Razmerje moči med opozicionalnim blokom in med sedanjo vladno večino je sledeče:
Demokrati imajo 49 poslancev, SLS ‘244, Spahovci 18, Kadičevci ‘20, — ves blok 111, temu nasproti imajo radikalci 108 poslancev, džemijet IB, Nemci 8, skupaj dosedanja večina 1*29 poslancev.
Na 11 zemljoradnikov, ‘2 socialista in ;3 raztresene, ne more računati nobena večinska kombinacija. Ko bi šli vsi ti z opozicijo bi imeli na eni strani 129 poslancev, na drugi pa 127.
Zdi se, da je spravil Radič v parlament toliko poslancev, da opozicijski blok ž njimi ne bo mogel živeti, — da bodo pa vendar zadostovali za smrt radikalne vlade.
Ce se sme iz te čudne matematike na kaj sklepati, bi se dalo na to, da hoče napraviti Radič parlament delane-zmožen in tako volitve — izsiliti. Na drugi strani pa izgleda, da gre poliitka — ne samo opozicijskega bloka, — ampak tudi vlade za tem, da izvabi v Beograd vse Radičeve poslance.
• ‘ ■'* Venizelos je zapustil Grško.
'JV
Pred par mesci je oblegala cela Grška svojega v tujini se mudečega državnika Venizelosa s telegrami in ga prosila, naj se vrne v domovino. Ob njegovem povratku ga je sprejela v Pireju nepregledna množica in ga slavila kot rešitelja domovine. Oficirske lige so mu obljubljale, da se ne bodo več vmešavale v politiko. Cez par mesecev pa se j« vse spremenilo. Oficirske lige so zopet prevzele vlado. Venizelos pa je — sko-ro neopažen zapustil domovino.
Široke množice in celo njegovi somišljeniki se niso brigali za njegov odhod. Le par znancev ga je spremljalo od doma na ladijo. Venizelos je bil ob slovesu ves potrt...
Kje je vzrok njegovemu ponovnemu neuspehu?
Odstavljena grška kraljeva dinastija plete okrog Grške intrige, ves politično misleči del grškega naroda pa strastno odklanja dinastijo, ki je vodila državo jz katastrofe v katastrofo.
Ker se je zdelo, da Venizelos dinastije, — ozirajoč se na mednarodne vplive, — ne odklanja dovolj odločno, je moral največji grški državnik ponovno propasti.
Iz zasedanja Sveta Zveze Narodov.
Na zadnjem zasedanju Sveta Zveze Narodov je pozdravil predsednik Guani v prisrčnih besedah novega angleškega zastopnika lorda Parmoorja in češkega zunanjega ministra dr. Beneša, ki prisostvujeta zasedanju kot nova člana.
Lord Parmoor je v odgovoru izjavil, da sme zatrditi kot zastopnik Anglije in vlade katere prvi in zunanji minister je tolikrat povdaril, da se želi opirati na Zvezo narodov, — da bo angleška vlada Zvezo Narodov z vsemi silami podprla.
Dokler bo v Angliji na krmilu delavska vlada, sme računati Zveza Narodov na najjačjo zaslombo angleške države. Za to politiko je tudi večina angelskega javnega mnenja.
Enako je povdarjal v svojem odgovoru dr. Beneš, da zastopa državo, ki se pusti voditi v vsej svoji politiki od ideja Zvez« narodov.
Socialno političen govor Buld\vinov.
Med našo in angleško politiko obstoji med drugim tudi tale temeljna razlika. Pri nas se borijo stranke za zaupanje in za oblast v državi z zmerjanjem. Kdor se zna bolje lagati in bolj zmerjati, — tistemu bolj verjamejo.
V Angliji pa se borijo stranke za zaupanje in oblast poleg tega tudi s tem, da skušajo pokazati, kaj znajo.
V tem oziru je vredno zabeležiti velik socialno - političen govor, ki ga je imel te dni v parlamentu ob priliki debate o brezposelnosti voditelj angleške opozicije, Baldwin.
Na podlagi obširnega statističnega materiala je Baldwin dokazal, da tvorijo maso angleških brezposelnih mladostni delavci, ki so se med vojno svojega dela bolj hitro roko priučili in sedaj ne vzdrže konkurence in pa vojni invalidi.
Iz tega razloga je problem angleške brezposelnosti posebno težak. Baldvviu je nadalje pokazal na ogromne razlike v realnih plačah onih podjetij, ki niso podvržena evropski konkurenci.
Tam so plače skoro višje nego pred vojno.
V podjetjih pa, ki so podvržena evropski konkurenci, sledijo tudi plače evropskemu kontinentu. Ta raznolikost pa se trajno ne da vzdržati.
Slabše plače kažejo tendenco, da potegnejo tudi boljše navzdol..
S takimi problemi se bavijo, čujte in strmite na Angleškem celo konservativci.
V tem je razlog, da se razvija angleška politika drugače, nego kontinentalna.
Kikov ua poti v London.
Naslednik Leninov, Rikov je na (joti v London, da pomaga pripraviti tam osebno gospodarski sporazum med Anglijo in Rusijo. Sporazum med sovjetsko vlado odnosno osrednjo zvezo ruskih zadrug in angleško velenakupno družbo glede prevzema niškega žita je za gospodarsko sodelovanje obeh dežel velikega pomena.
Še važneje pa je, da zadobiva v ruskem gospodarstvu premoč ona struja, Iti sili na to, da se naj ne uvažajo v Rusijo predmeti potrošnje temveč stroji. Tudi Rikov je pristaš te smeri. Angleški izvoz v Rusijo bo zadobil poseben pomen, ker je Anglija v položaju dobavljati stroje z dolgodobnimi krediti. Za konsumne potrebščine bi prišel z visokimi produkcijskimi stroški delujoči angleški trg manj v poštev.
Kongres balkanskih socialistov.
13. marca je bil zaključen tri dni bajajoči kongres balkanskih socialistov, katerega so se udeležili jugoslovenski, bolgarski in romunski socialisti. Socialistično internacionalo sta zastopala avstrijski socialist dr. Fritz Adler in italijanski socialist Certelli. Na dnevnem redu kongresa je bilo vprašanje skupne taktike socialističnih strank na Balkanu. Kongres je tudi obsodil postopanje bolgarskih socialnih demokratov, ki podpirajo reakcionarno Cankovo vlado, kar je v nasprotju s socialističnim programom. Svoje resolucije predloži kongres v odobrenje mednarodnemu socialističnemu kongresu, ki se vrši v nekaj mesecih na Dunaju. Socialistično stranko Jugoslavije sta zastopala na kongresu sodruga dr. Živko Topalovič in Nedeljko Divac.
......., ...»  ...............
Hisll proletarske iene.
Četrt stoletja je minulo, ko sem dobila prvi delavski časopis v roke. Od tistega dneva dalje ni bilo moje stanovanje brez delavskega časopisja. Kako z veseljem sem pričakovala ure ko izide, kako sem hitela z delom, ter izročala sosedi v varstvo otroke, da- sem mogla pohiteti na shod.
Ah enkrat — in danes. Žalostna ga vržem na mizo, ko ga prečttam. Danes iz delavskega časopisja ne veje več duh medsebojne ljubezni, temveč duh sovraštva in razkola. Delavski časopis je studenec, ki bi moral teči med delavno ljudstvo čist kot biser, ne pa, da je vanj mešano polno gnojnice, ki bo, ako pojde še nekoliko časa tako dalje, zastrupil vse delovno ljudstvo.
Ako danes vprašaš delavca, zakaj ni včlanjen v delavskih organizacijah, se ti na vsa usta zakrohota in pravi: zato ker so vsi delavski voditelji lumpi in faloti, eden druzega suvajo iz stola zato, da bi se vsak nanj vsedel, le poglejte jih kako se lasajo po časopisju, vsi so enaki, nobenemu nič ne verjamem. Take in podobne odgovore dobiš danes od večine delavstva.
Oglejmo si, zakaj je moralo tako priti. Glavni vzrok je pač, ker med proletarijatom danes ne vlada toliko poštenja, da bi navedel vsak tudi dobre strani onih, o katerih ve povedati dan za dnem toliko slabega. Prepričana sem za svojo osebo, da so vsi voditelji, ki delajo med delavnim ljudstvom, zlasti pa oni, kateri so kopali trdo ledino, naredili toliko dobrega, da bi s tem pokrili desetkrat svoje slabe strani. Dozdeva se mi, da ni na svetu ne-hvaležnejšega poklica, kakor je poklic delavskega voditelja.
Pride prvi in ti pravi: Etbin Kristan je bil pač malo vreden, kar pustil nas je, niti poslovil se ni od nas. Ne pove pa, da je tisti Etbin Kristan, katerega obrekuje, osivel med delavnim ljudstvom. Koliko truda ga je stalo, koliko noči je prečul, koliko shodov je imel, koliko milijonov črk je moral napisati, predno so delavci samo deloma razumeli vzroke svoje bede. Stari so-drugi pač vedo v kako mizernem stanju je mnogokrat živel, ker ni hotel prodati svojega prepričanja kapitalizmu, ki bi ga bil briljantno plačal. Pomagal je graditi delavsko stavbo, v kateri bi bil zatisnil trudne oči. Ko je bila stavba že visoko dograjena, sta se vzbudila v kapitalizmu strah in groza, začel jo je majati. A delavstvo mesto da bi jo z vsemi svojimi silami branilo, je samo pomagalo rušiti stavbo tako, da v trenotku ni ostalo druzega, ko kup razvalin.
Kdo na svetu se mora čuditi Etbinu, da ni črhnil niti poslovilne besede in odšel.
Slišiš od druge strani: a kaj Kopač, ta pač ni bil druzega zmožen, kot prodajati železničarje. Ej, sodrugi, ko nas je prodajal Kopač v stari Avstriji, mi je prinesel moj mož ob zaključku meseca 175.— kron, za kar sem lahko kupila 265 m šifona. Danes, ko nas nihče ne prodaja, bi mi moral prinesti vsaj 26.1000.— kron za isti šifon.
Zopet tretji: Kocmur je pač nagra-dar. Baje je prejel za svoje delo nekaj itsočakov nagrade. Ni pa dotični, ki mu je predbacival nagrado toliko pošten, da bi obenem povedal, da je vsak tisočak danes vreden v kruhu 16,— kron in da končno nikdar ni bilo Vplačano delo, ki ga je izvršil Koemur za prole-tarijat.
In četrti ti poreče:
Bemot je s svojim progresivnim davkom naredil največjo neumnost. — Dasi sem sama mnenja, da se progresivni davek danes še ne more pravično izvesti, vendar mislim, da to ne sme biti predmet, ki porabi toliko dragocenega papirja, ki ga delavstvo s krvavimi žulji vzdržuje, da bi ščitil delavske pravice.
Peti: Anton Kristan je po mnenju nekaterih zagrešil največ hudodelstva napram proletariatu. Predbaciva se mu ministerijalizem, z druge strani zopet, da je kapitalist in ne vem kaj še vse. Železničarji se pač lahko spominjajo, kakšen povišek so sprejeli in to ravno tedaj, ko je bil Kristan minister. Od tedaj so pridobili prav malo, nasprotno, izgubili pač marsikatero pravico.
Prepričana sem, da ko bi bil stal tedaj proletariat Jugoslavije za Kristanom in vsemi delavskimi poslanci trdno kakor zid, ne bi imeli danes v parlamentu enega, temveč šest ministrov. Živel ne bi proletariat v taki bedi, pomanjkanju in brezposelnosti, ka-koč živi dančs. Očita se Kristanu, da je kapitalist. Pripomnila bi le eno. Delavstvo mu je vedno očitalo tistih par tisočakov, katere je s svojo znanostjo na zadružnem polju sigurno zaslužil, nasprotno ga je kapital plačal z milijoni. Pripomniti moram, da dokler bo delavstvo tako nezavedno in predbacivalo svojim voditeljem vsak vinar, ki ga gotovo zasluži, tako dolgo se tudi delavec ne bode rešil bede, kajti resničen poštenjak in strokovnjak ne bode šel med ljudstvo, katero mu bode predbacivalo vsako skorjico kruha. Naše delavstvo še ni prišlo do spoznanja, da bode moralo pridobiti v svojo sredo izmed zmožnih najbolj zmožne osebe, najboljše učenjake in strokovnjake in jih plačati bolje nego kapital.
Delavstvo zahteva, da mu družba, za katero dela, plača starostno zavaro-vanej. Prepričana sem, da delavstvo nima pravice zahtevati starostnega	za-
varovanja tako dolgo, dokler bode metalo ljudi, ki so delali deset in desetletja za proletariat, za plot, da poginejo za njim, kakor stari konj.
Ko bi bil prišel pred SOimi leli en Anton Kristan med proletariat, ki bi znal gospodarstvo voditi tako, da	bi
bile tovarne, banke in krasne palače delavska last, smelo trdim, da bi mu bilo delavstvo z mirno vestjo lahko okovalo hišo z zlatom. Vprašam vas, kdo je drugi ustvaril vse lepote sveta, nego delavčeve roke. Ali reveža	so
znali vedno zmešati tako, da se je prepiral za pezdir, medtem so mu lahko odnesli milijone in milijarde oni,	ki
niso nikdar zanje trpeli.
Zato vam kličem: Spametujte se že vendar enkrat, prenehajte s prepiri, kajti proletariat danes preveč trpi. Pametni naj odnehajo prvi. Delavsko časopisje naj bode posvečeno zopet izobrazbi in medsebojni ljubezni in ne sovraštvu. Dozdeva se mi, da danes delavski voditelji ne morejo več misliti kako bi izpeljali proletariat iz kapitalističnega jarma. Vse njihove misli so zaposlene v tem, kako bi vsak odbijal napade svojega sotrpina.
Marija Rakovec.
Pripomba uredništva.
Mi smo vkljub nekaterim uvaževa-nja vrednim ugovorom radi priobčili članek sodružice Rakovčeve. Veliko in največ tega, kar je napisala, je pisano tudi nam iz srca in je zapisano tako, kakor morajo čutiti to v tej žalostni dobi smešne razcepljenosti proletariata, najboljši med nami.
Zato vkljub ugovorom in vkljub temu, da sodružica Rakovčeva na marsikaj ne gleda pravilno, njen članek brez črtanja in sprememb doslovno objavljamo.
Eno pa naglašamo: da so vendarle organizacije tisto, kar ostaja trajno z delavstvom, ne posamezniki in da morejo biti le organizacije nosilec novega družabnega reda. Zato pa ni tako velike zasluge, ki bi dajala pravico do greha nad organizacijo.
Nismo bili med tistimi, ki so šteli grižljaje strankinih delavcev. Vendar pa smo bili mnenja, da je grd pregre-šek, če tisti, ki so v boljših položajih, v katere bi brez stranke ne prišli, ne izpolnjujejo do pokreta dolžnosti, ki jili mora zahtevati stranka, če hoče živeti, od vsakega člana.
Vedno smo bili mnenja, da ima proletariat, če se že odloči koga boljše plačati, kakor je sam plačan, vsaj to pravico, da tisti njegovim organizacijam služijo, da jih, če hočete, po svoji najboljši veri vodijo, da pa ne poskušajo postati njih gospodarji in njih — lastniki.
Proti takim izrodkom je naperjen naš boj. In kdo med socialisti bi mogel reči, da to ni naša strankarska dolžnost?
Sodružica Rakovčeva gre v odpuščanju tako daleč, — da skoro ne zameri izstopa iz stranke in pristopa k nasprotni stranki, — mi pa mislimo da se to strankarsko-politično ne da upravičiti,
pa bodisi, da so povodi za to taki ali taki.
Celo to kar je napisala sodružica Rakovčeva o Antonu Kristanu je v bistvu resnično.
Mi samo dostavljamo, da so zasluge vedno še večje, če se jih ne pretirava.
Razven tega je tu vse od tega odvisno, da se z dejanji dokaže, da so postale in ostale po njegovi iniciativi in s sodelovanjem sto in sto delavskih zaupnikov zgrajene institucije res del delavskega pokreta.
Za vse slučaje pa je treba povdariti, da ne oproščajo zasluge dolžnosti, da se varuje meja med privatno in zadružno delavnostjo. Pred tem smo dolžni braniti organizacije vsi, ki stojimo na odgovornih mestih. Če smo zaverovani v zasluge, izgubili možnost kontrole popolnoma, - potem bi socializem nehal.
Takega mnenja so vsi zavedni socialisti in tudi sodružica Rakovčeva, ker je to stališče deloma označila tudi v go-venjem članku.
Stanovanjska politika.
(Doneski k III. stanovanjski anketi.)
Predno preidemo k konkretnim predlogom naj ostro podčrtamo to-le misel, ki sledi iz številk, navedenih v prejšnjem poglavju.
V približno poldrugem, najdalje pa v dveh letih so izgubili hišni lastniki na razlikah med predvojnimi in sedanjimi najemninami toliko, da bi se dale s tem denarjem vse manjkajoče hiše dogradili. Isti znesek so pridržale obrt, trgovina in država na prenizkih plačah. Ta velik, enostranski pritisk, ki se vrhu tega ne izrablja v svrho odprave stanovanjske bede, ampak le v to, da nosi drugemu sloju prekomerne, neutemeljene dobičke je treba naložiti enakomerneje na rame vseh posedujočih slojev in vporabiti njega donos za gradbo stanovanj.
V tem je rešitev stanovanjskega vprašanja.
Najti konkretno formo za to rešitev, — je naloga finančnih strokovnjakov. Načrt, ki ga tozadevno v naslednjem mi podajamo, je le poskus lake rešitve, naveden bolj v svrho ilustracije možnosti, ki se tudi nudijo, kot pravi konkretni načrt.
IV.
Zamišljamo si, da si ustanovijo naša večja mesta svoje gradbene banke.
Delnice naj se glase na male zneske in zlate dinarje. Vsi hišni posestniki na teritoriju mest morajo prevzeti prisilno toliko delnic, da odgovarja od njih prevzeta delniška glavnica v nomi-nalu predvojnemu enoletnemu , najemninskemu donosu njih hiš.
Te delnice se ne vplačajo v denarju, ampak v hipotekarno-zavarovanih zadolžnicah.
Gradbene banke imajo izvesti z iz-posojili pri hipotekarnih hranilnicah in zavodih, eventuelno z inozemskimi iz-posojili do višine delniške gljavnice velikopotezno gradbeno akcijo s ciljem, da se odpravi v najkrajšem času stanovanjska beda. Vsa podjetja, ki imajo obratovališče na mestnem teritoriju, naj plačujejo v stanovanjski fond zne ske, odgovarjajoče zneskom, ki jih plačujejo ta podjetja za delavsko zavarovanje. Enake zneske plačuje tudi država in komunalna uprava za svoje nameščence.
Ta denar se izroča gradbeni banki, kjer se steka v poseben mestni stanovanjski fond, ki je namenjen za kritje obratnih primanjkljajev gradbene banke. Gradbene banke so pod nadzorstvom mestnih občin, ki imenujejo svoje zastopnike v upravni svet in kontrolo.
Vsakoletno dividendo določajo občinski sveti.
Prebitki mestnega stanovanjskega fonda se vporabijo za postopni odkup akcij gradbene banke po odkupnem načrtu, ki ga izdela upravni svet banke.
Lastnik stanovanjskega fonda	so
ubožni skladi mestnih občin, ki pa kapitala sploh ne smejo vpornbljati in
predno niso vse akcijo pokupljene, tudi ne prinosov.
V.
S stanovanji v starih hišah imajo razpolagati še tako dolgo stanovanjski uradi, dokler gradbena akcija po zgoraj navedenem načrtu ne zgradi manjkajočih sianovanj.
Najemnine v starih hišah ne smejo presezati v nobenem slučaju predvojnega normala, preračunanega po predvojnih najemninah po povprečju cen za živilske in oblačilne potrebščine.
Delavce in uradnikom se ne smejo povišati najemnine, veljavne 31. decembra 1624. Nove hiše so proste vseh socialnopolitičnih omejitev. V slučaju eventuelnega poviška realnih dnevnih plač delavcev in nameščencev sklepajo občinski zastopi o z ozirom na to lo-pustnem zvišanju stanarin.
VI.
Ko smo podali in utemeljili svoje stališče, — naj nam bo dovoljeno podati par kritičnih pripomb o stališčih drugih korporacij, kakor smo ga opažali na enketi.
Nekaj korporacij gradbenega problema, ki je skupen interes obeh strani — sploh ni imelo pred očmi, ampak je presojalo stanovanjsko vprašanje samo po tistih interesih svojih članov, ki se dajo otipati, a so včasi dvomljivi interesi. Če so imeli člane iz nasprotnih taborov, so bili v prav neprijetnem položaju, ker niso vpoštevali, da so tu tudi skupni interesi, ne le nasprotja. Samo tisti, ki so govorili za popolnoma svoboden promet s stanovanji, so trdili, da bo svobodno razpolaganje s stanovanji, vpostavilo gradbeno delavnost in se dotaknili tako glavnega problema.
Kaj bo prinesla svoboda v resniei?
Stanarine, ki bodo predvojni normalno daleko presegale — ker bo ponudba brez dvoma premajhna, če tudi utegne biti za spoznanje večja, nego do sedaj. (Analogija z mebliranimi sobami je tu skoz in skoz pogrešena.)
In zakaj se donos teh povečanih sta-• narin vporabi? Naložil se bo tam, kjer bo donašal največje obresti. To je — zaenkrat brez pritiska gotovo ne za nove stavbe.
Svoboda — bo izsilila šele preko povečanih stanarin, povečanih plač, povečanih najemnin za lokale tako stanje, da bo tudi gradbena delavnost lahko vzdržala sedanje oderuške obresti.
Obrt in industrija bo dobila v gradbeni delavnosti konkurenta in bo lahko vse silneje tožila nad nujnim pomanjkanjem kreditov.
Mnogo industrij visokih obresti in nujno potrebnih višjih plač ne bo vzdržalo.
Vprašanje je, če ni tudi za industrijo pravilneje, če se ne spušča v kaos svobodne konkurence in skuša ves ta razvoj — urediti.
Mednarodni protivojni dan.
Ivan Sassenbach, tajnik mednaordne Strokovne Zveze.
Vojne nevarnosti se ne da s tem odstraniti, da se podvznmejo šele v trenotku največje napetosti obupni koraki; mnogo važnejše je, da se borimo trajno in neprestano proti volji za — vojno.
Ko je izbruhnila pred 10 leti svetovna vojna, so evropski narodi komaj vedeli, kaj vojna v resnici pomeni. — Med vojno pa so spoznali njeno tragiko in so jo pričeli sovražiti. To sovraštvo se je po vojni, ko je bilo mogoče pre-
gledati rezultate in vreči pogled za kulise, še povečalo.
Ako hočemo, da ne bo novih vojn, to sovraštvo ne sme zaspati. Je to sveto sovraštvo, ki ga moramo stalno gojiti. Narodi ne smejo pozabiti na svoje gorje, udeleženci vojne ne na pomanjkanje in na človeško dostojanstvo oskrunjajoča dejanja, h katerim so bili proti svoji volji prisiljeni, vojni invalidi ne na svoje bolečine, rodbine ne na svoje — mrtve...
Kakor posameznik nima pravice, uveljaviti svoje volje s silo in svojega nasprotnika pohiti, tako tudi skupina
Jjudi te pravice nima in naj se imenuje tudi država. Tudi tu je višja enota, ki se ji je treba podrediti. Tudi tu sta nasilje in njega vporaba nedopustna, temveč sla barbarstvo in pregreha nad Človeštvom.
Ce ni mogoče sporov spora/.uinno poravnati, je mogoče vpostaviti tukaj ravnotako, kakor v privatnem življenju razsodiSča, ki pripomorejo prej do pravice, kakor človeško klanje, ki se imenuje vojna, pri katerem ne odločata razum in pravica, temveč surova sila.
Vsi sloji ljudstva imajo vzroka dovolj, da sovražijo vojno in silijo na mirno poravnavo sporov med posameznimi državami, najbolj pa delavstvo, ki ima po vojni in njenih posledicah največ trpeti: delavstvo, ld se je že davno učilo gledati v sodrugih na drugi strani, ne sovražnika, temveč enakotrpe-čega in enako stremečega.
Delavski razred je bil, ki se je po končani vojni najpreje zopet združil, da hodi po skupnih potih; on je tudi da-
nes najmočnejši nasprotnik vojnega kričanja in priprav na vojno ter vsega, kar more voditi do novih vojn. — Ono dviga v vseh državah neprestano svoj glas proti vojni in desetletnica vojne napovedi mora biti zanj poseben povod za te manifestacije.
Da da povod zalo je mednarodna strokovna zveza sklenila, da priredi letos v septembru mednarodno manifestacijo proti vojni. S tem se daje delavstvu celega sveta priliko, da da ob isti uri izraza svojemu odporu proti vojni in svoji želji po mirnem sožitju. Ni dvoma o tem, da se bo delavstvo temu klicu rado odz\ "!o in da bo odmeval dne ‘21. septembra t. 1. po celem svetu bojni klic: Vojna vojni!
Pa ne samo dne ‘21. septembra, celo leto 1924 naj gre ta klic preko sveta. Priprave za protivojni dan, ki se morajo v vseh deželah kmalu začeti, dajejo dovolj prilike zato, odjek protivojnega rine mora biti dolgotrajen!
Likvidacija zdravstvenega odseka za njetočih, kakor so se gg. norčevali. — Slovenijo. Minister narodnega	zdravja	Cestarji se	najbrže ne	bodo s tega nor-
je odredil, da se mora izvršiti	likvida-	čevali, ker	je pretrd njih bori kruh na
cija zdravstvenega odseka za Slovenijo	cesti, pa še tega bore	malo.
že do konca meseca marca.	Njegove Cestarji	bodite na	to pozorni, dobri
posle prevzame odslej poseben inšpek- j, ga8j se vara približujejo, če tudi pri-torat.	i^boljšek k plači, — je drugo vprašanje.
Praznovanje državnih praznikov. |gjZa sed?i !? » nadzornike. - Podpor-
jgyneinu društvu za revne otroke celjske Ministrstvo za notranje zadeve je^ >kolice, ki ima svoj sedež v Gaberjih, izdalo vsem podrejenim obrtnim obla-»».p je na ujih prošnjo sklenilo darovati stvom odlok, da morajo bili obrati najp'pjn iooo.—. Mnogo je bilo prerekanja dan državnih praznikov ves dan zaprti.'« omenjeno podporo in če ne bi soci-
ro- Vfalisti za to trdo nastopili, bi skoro da jibila prošnja odklonjena. Za reveže sta-
Veliki župan mariborski dr. Mir slav Ploj se je vrnil iz Pariza in prevzei posle.
Železniški potniški promet z
je bil otvorjen ‘28. februarja t. 1. in sicer med Zagrebom in Reko.
Železnica. Ormož - Murska Sobota'
precej napreduje, tako da je izvršenih že okroglo 450.000 kubičnih metrov zemeljskih del. Ostane pa še 80.000 kub.
are ali mlade se gg. klerikalnega kova jvedno toži vsakega denarja. Dobro je /adel en naš sodrug, ko je izjavil »za lelavstvo ali za druge koristne zavode [nimate denarja, pač pa za zvonove.« — to je v znak protesta zapustil posvetovalnico. Pri teh ljudeh pa ni tega, ftkoravno se štejejo za krščanske može, bi ljubili svojega bližnjega, kakor
Stanovanjska beda v Ptulu.
Ako delimo število v enem stanovanju stanujočih oseb s številom sob iu imenujemo to številko velikostni količnik, bi izgledalo stanovanjsko vprašanje v Ptuju v številkah izraženo tako-le:
Velikostni količnik
0.10 (deset oseb na sobo) 0.15 (osem oseb na sobo) 0.20 (pet oseb na sobo) 0.25 (štiri osebe na sobo) 0.80 (tri osebe na sobo) 0.40 0.50 0.60 0.70 0.80 0.90 1
1.50
2
2.5
3
1 (ena soba, ena osel«)
Ima stanovanj
5 8 12 34 65 28 104 76 53 27
7
134 25 18 1
8 8»
stanovanj	785
Kuhinj je prijavljenih glasom - stanovanjskih izkazov	355
V mestnih hišah je kuhenj	84
Skupaj	739
Sob s štedilnikom je prijavljenih	32
Skupaj	771
Manjkale so ob sestavi statistike prijave nekaterih hiš. Razliko med številom prijavljenih kuhenj in številom stanovanj si je tolmačiti tudi na ta način, da navajajo stanovanjski izkazi v podnajem oddane meblirane sobe kot stanovanja z eno sobo, in da izkazi de-lomane navajajo, da so v sobah štedilniki. Zgornja statistika nudi v glavnem gotovo točno sliko stanovanjskih razmer v Ptuju. Do podrobnosti točne podatke, bi mogla podati le komisija, ki bi sestavila statistiko na licu mesta, ne na podlagi prijav, — ampak na podlagi lokalnega ogleda. Vendar pa mislim, da zadostujejo tudi te številke v okrepilo trditve, da ima Ptuj svojo težko stanovanjsko vprašanje, — čeprav mor da ne tako težko, kakor druga pomembnejša in na bolj prometnih krajih ležeča mesta.
Ker pa ima mesto, kot smo dejali, koncem leta 192t 105 prebivalcev manj nego leta 1910 — moramo' najprej razložiti, kako je tu stanovanjska beda sploh mogoča. Od pravilne diagnoze, to je od pravilnega spoznanja bolezni je odvisen povsod tudi način zdravljenja. Tudi v tem slučaju ne bo drugače.
En del resnice se nam bo takoj odkril, ako si statistiko prebivalstva natančneje ogledamo in nimamo pred očmi samo končnih svot.
Tedenske vesti.
Pogreb s. Viljemu Bukšega.
Včeraj so položili v Zagrebu k večnemu počitku s. Bukšega.. Zastopstva številnih delavskih organizacij in večtisočglava množica so ga spremljali na zadnji poti. Iz hiše Saveza grafičnih delavcev se je poslovil od pokojnika v ganljivih besedah tajnik Saveza grafičnih delavcev s. Jošt.
Od tu se je pomikal pogrebni sprevod preko Iliče. Iz prostorov Opčega radničkega Saveza je imel poslovilni govor s. Haramina. Na pokopališču so se poslovili od pokojnika tajnik Glavnega Radnickega Saveza s. Pavičevič ter sodrugi Petejan, Krekič in še tri j* govorniki.
*
Ravnatelj g. Iran Šubic umrl.
V torek dopoldan je umrl v Ljubljani ravnatelj Tehnične srednje šole (prej obline šole) g. Ivan Šubic. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi v četrtek. Pokojnik ima velike zasluge za naše obrtno šolstvo, radi česar ga ohranja tudi delavstvo v lepem spominu.
*
Zona obliva »Slovenski Narod« pri sami misli, da bi dobilo slovensko ljudstvo res nekaj skromne samouprave.
Zakaj ga obliva zona? »Slovenski Narod« se boji med drugim tudi »socialno političnih eksperimentov, ki bi jih utegnila prinesti večja mera samouprave. —
»Auf dem Dache sitzt ein Greis, der sich nicht zu 1-elfen w»iss<.
Okrog strehe pa se valovi vse, kar ja živega in napredne purgarje obliva mrzla groza pred življenjem.
Opozieijonalni blok, ki ga snujejo pisani parlamentarci belgrajske narodne skupščine, je vsak dan — perfekten, toda do njega vendar ne pride. V značaju opozjcionalnih strank Jje namreč, da so si te stranice po svojem položaju in po svoji mentaliteti v državi nasprotne, kljub temu, da so vse meščansko reakcionarne in delajo samo kli-karsko politiko. V tej meščanski državi so pač razmere take, da se dejanski socialni položaj v državi tudi tedaj ne more izboljšati, če stopi na mesto sedanje denarne aristokracije nova politična sila, ki se pripravlja na naskok režima. Velepotezni opozicionalni blok pa ne misli na take stvari, marveč hoče streti samo homogeni radikalni režim. Po vladi se cede sline Pribičeviču in Korošcu, vprašanje je le, kdo od obeh bo prej pustil snovanje opozicionalnega bloka na cedilu in napravil politično kupčijo z radikali. In zdi se nam, da to slutijo tisti, ki blok snujejo, in sicer da gre pri tem glavno za to, kdo bo bolj izkoristil položaj in pokazal snujočemu se opozicionalnemu bloku — figo. — Zato so tudi postali vsi miroljubni na-pram radikalom.
Redek jubilej.
V nedeljo 9. t. m. je praznoval s. Alojzij Banovec, zvonolivar v Strojnih tovarnah in livarnah 501etnico svojega delovanja v livarni. Jubilant je star sedaj 66 let. Dne 24. t. m. pa praznuje s. Banovec 401etnico svoje poroke. V srečnem zakonu se mu je rodilo 25 otrok, od ftfttterih jih živi g« p*t.
metrov. Stroški za gradnjo le proge so" |[!je to Kristus učil, ampak so na stali-preračuujeni na 30 milijonov dinarjev,' i šCu: »Ljubi kar Ti ugaja, samo tega ne, dočim odpade za vse nove železniška ' »kar bi bilo revnejšim v prid. Bil je proge v državi, ki jih je treba zgraditi,' ^predlog za Din 2000.— in 1000,— za to le 300 milijonov dinarjev. Zato se je°”^odporo. Za 2000.- Din je glasovalo upravičeno bati, da proga ne bo izro-	(2 odbornikov iz socialističnega kluba,
čena profcnetu, ako ne bo država voti-	14 iz drugih meščanskih klubov pa je
rala za to gradnjo še kak znesek.	glasovalo proti. Ker jih več ni bilo na
seji kot 27 z županom, so torej vsi iz-Pravica do spanja v parlamentu.	jemši članov iz socialističnega kluba
Lord Curzon je kakor poročajo listi	glasovali proti predlogu za Din ‘2000.—.
v eni zadnjih sej spodnje zbor-	dede občinskega zemljišča, katero se
nice zaspal, ker so predolgočasno go-	vsako leto oddaja v najem, ostane kot
vorili. Njegovi kolegi so mu to hudo prejšnje leto. Josipu Zupancu se dovoli zamerili in so zahtevali, naj mu da za- zvrševanje izvozniške obrti. Prošnja to ukor. Predsednik pa se k temu ni	gostilničarja Jakoba C.ajšeka se preloži
dal pregovoriti, češ da Lord Curzon ne	na prihodnjo sejo. Prošnji hišne se
smrči in da vsled tega s svojim spanjem	ugodi ter se ji plača poviša od K 30,—
dela zbornice ne moti.	■» Din 40.- Na to se seja zaključi.
Na tfmrt je obsodilo mariborsko so-	*
d išče 481etnega Goberja iz Vučje Gomile v Prekmurju. Gober je bil v obtožnici obdolžen, da je umoril in se znebil svoje tašče na ta način, da jo je vrgel v vodnjak. Obtoženec je dejanje zanikal, a so priče izpovedale zanj zelo obtežil-no. Cim je bila obsodba izrečena, je dejanje Gober sam priznal.
Razprava proti hajduku Čarugi bo
zelo zanimiva. Obtožnica proti razbojniku in njegovim tovarišem je že sestavljena. Razprava se bo pričela že po Veliki noči. Obtožnica dolži Carugo in njegovih 15 tovarišev 26 raznih tolo-vajstev, Zaslišanih bo pri razpravi 76 prič.
Dva samomora.
V Celju se je ustrelil trgovski so-trudnik Josip Dolžan. Istega dne si je prerezal vrat z britvijo Avgust Lovrenčič iz Tekačeva pri Rogatcu.
Iz vlaka je padel 541etni delavec Alojzi Vračko med vožnjo iz Limbuša v Maribor in se na glavi in levem očesu težko poškodoval.
Iz seje občine okolica Celje z dne 9, marca 1924. Sodrug župan Hrastnik otvori sejo, ter prečita dnevni red. Kot prvi poda poročilo stavbeni odsek o prošnjah za nove zgradbe. Poročilo se v celoti odobri.
V domovinsko zvezo so sprejeti: Piinkl Marija, Sava; Guuzej Josip, Gu-berje; Medved Helena, Sava, Belšak Andrej, Gaber je; Čonžek Anton, Ga-berje; Knez Rudolf, Zavodna; Sednik Josip, Ostrožno; Šeško Franc, Gaber je in Kovač Anton, Babno. — Prošnja tovarniškega delavca Potočnik Franca, ki že več let boleha na pljučni bolezni (jetiki) se je zavrnila, ker še ni zadostil predpisom zakona, to je, ker še ne stanuje 10 let v naši občini. Manjka mu pa le še okroglo eno leto, tako da se ga občinski odbor potem ne bo mogel odreči, ampak ga bo moral sprejeti. — Juliju Janežiču in Hedvigi Fric se je sklenilo dati potrdilo, da jih občina sprejme v domovinsko zvezo, čim si izprosita državljanstvo SHS. Dokler nista pa storila tega, jih občina ne more in ne sme sprejeti. — V reklamacijsko komisijo za slučaj volitev so se izvolili sledeči: sodrug Čebular SSJ in Fr. Jelen; J. Omladič NSS, Fr. Zura, S. Glinšek SLS in g. V. Kukovec JDS. - Na poziv okrajnega zastopa v Celju se je izvolilo nadzornike cestarjev, kateri bodo imeli ob enem nalogo, da nadzorujočo cestarje, ali se pri delu ali v žga
Ptujska kronika.
Naročniki »Socialista«, ki plačujejo naročnino potom nabiralca naročnin in ki prejemajo poštne položnice, naj iste izročijo nabiralcu ali pa shranijo za poznejše pošiljanje naročnine. Zamudniki pa naj se požurijo ter plačajo naročnino, ker drugače jim bo uprava ustavila pošiljanje lista. — Koncert. Po številnih pustnih prireditvah, smo Ptujčani dočakali važnejšo kulturno prireditev, katera nam je gotovo več koristila od vseh pustnih »zabav«. To je. bil koncert mariborske »Glasbene Matice«, ki se je vršil predpreteklo nedeljo, ob izredno veliki udeležbi občinstva, kojemu je pevski zbor »Gl. M.« nudil par uric glasbenega užitka. Koncert je dovršeno uspel, radi česar so pevci želi obilo pohvale. V častnem številu so se udeležili koncerta tudi meščani nemške .narodnosti, kar smatramo mi tudi za moralen uspeh prireditve. — Volitve se bližajo, radi tega so se jeli republikanci iz ptujskega okraja pridno gibati. Sicer tiho in počasi, da stopinja se ne glasi in Korošec ne bo čul, a vendar — si muove. Ne vemo natančno, katere firme republikanci so to, ker pa poroča o njih Sestankih tudi »Avtonomist«, mislimo, da je vendarle res, da bodo šli slovenski in radičevski republikanci ob prvi priliki skupno v Koroščev zelnik. Vsaj nekateri znaki kažejo na to. — No, chi vivra', vedra’... — Občni zbor podružnice usnjarjev se je vršil v nedeljo 16. t. m. v gostilni »Pri pošti«. Po poročilu starega odbora, se je izvolil nov odbor, ki ima važno nalogo voditi in dvigniti strokovno organizacijo usnjarjev in sorodnih poklicev. Na občnem zboru je poročal centralni tajnik s. Krajcer, ki je med drugim omenil težek položaj v katerem se delavstvo nahaja ter priporočal ptujskim usnjarjem, naj vztrajajo v organizaciji in za njo agitirajo, da bo delavstvo kos nalogam, ki ga čakajo v 1>oju proti izkoriščevalcem. Upamo, da bo ta občni zbor prinesel uspehe za ptujske usnjarje, katerim priporočamo tudi od naše strani, naj se njih strokovne organizacije vsi do zadnjega oklenejo.
Le vkup------------Ker je na zadnjem
klerikalnem sestanku neki delavec baje izgovoril »pametno« besedo, spadajo po mnenju »Slovenčevega« dopisnika vsi ptujski delavci v klerikalno stranko. — Amen!...
Razširjajta .Socialista*.
Stran 4.
>S O C I A L I S T<
Dopisi.
Leše. Politična organizacija je sklicala preteklo nedeljo politični shod, ki je bil kljub zasneženim potom zelo dobro obiskan. Dvorana pri Čopu je bila natlačeno polna. Sodiug Petejan je imel hvaležno poslušalstvo za svoja krasna izvajanja. Laiiko rečemo, da že dolgo nismo slišali strankarska progra-matična izvajanja tako popolnoma brez vsakih napadov, ne osebnih in ne podobnih.	n
Govornik je razlagal politični položaj, tako zunanji, kakor ožji v državi sami ter se zlasti mudil pri našem stališču napram centralistom in avtonomistom. Oboji imajo samo strankarski namen, medtem ko koristi celokupnega prebivalstva v državi niso varovane. V nazorni sliki o slov. klerikalizmu in njega avtonomističnim željam, smo videli prav jasno boljšo bodočnost farov-žev, hiranje svobode, uničevanje šole. Podal nam je v poljudni obliki sliko o stanju brezposelnosti v državi ter osemurnemu delavniku. Škoda, da ni bilo onih kelrikalnih petelinov na shodu, ki skušajo v papirnici v Prevaljah zanesti delavce na stran onih, ki prodajajo vero tistim, ki jo imajo v resnici v srcu, ki pa žalibog mislijo, da je treba to še plačati. Vendar bo tudi naše delavstvo znalo ob svojem času nastopiti napram lažnjivcem, ki hujskajo kakor pri nas kmeta in delavca, a pri volitvah gredo vse ovoe v en hlev. Na shodu je bilo tudi nekaj kmetov, ki niso še rdeči, ki pa bodo postali, zlasti če nam vodstvo stranke pošlje vedno take govornike, kakor smo jih že imeli (Eržen, Pete-jan).
Upamo, da bo pravi socializem dobil še globokejše korenine pri nas, te-bo izginilo vse vaško političarstvo tudi iz Mežice in Črne.
Ježica pri Ljubljani. Tukaj se je vršil v nedeljo 3. III. politični sestanek. Sklicali so ga demokrati. Porabili so vse napredno misleče občane, ča bi se pogovorili kako nastopiti za bodočo občinske volitve. Na sestanek je prišel tudi g. ravnatelj Jug. On je zelo obširno poročal, kako da bi se dalo v občini bolje gospodariti in da je na vsak način treba napraviti skupno kand: atno listo. On je mislil na samostojne kmete in na delavstvo. Demokrati delavcev sploh ne poznajo razven za volitve, ker ob volitvah tudi ta ubogi delavec krog-ljico roke dobi. G. Jug je trdil, da ' e ne gre za politiko, ampak za gospodarstvo in za skupno delo v prid vseh občanov. Ampak tega pa ni povedal, kako se njegova demokratska stranki v Ljubljani razume na skupno gospodarstvo. Mi socialisti ne bomo nikdar pozabili, kaj so napravili v Ljubljani na magistratu, ko se je sklepal proračun.
Za letošnje leto so namreč postavili v proračunu precej visoko postavko za brezposelne. Sprejeli so moderno prag-matiko in marsikaj dobrega za mestno delavstvo. Demokrati in zajedničarji z dr. Ravniharjem na čelu pu so v znak protesta zapustili sejno dvorano, češ, to je vse preveč za to delavsko paro, mi ne glasujemo za to. K temu protestu so se pridružili tudi takozvani narodni socialisti, ki so nekoč rekli, da so zastopniki delavstva. Drugače bi bilo to čisto na mestu, kar je povedal g. Jug, ali žalibog, da so ti gospodje v dejanjih vse drugačni. Demokrati hočejo le potom delavstva, malega obrtnika ter samostojnega kmetiča priti do veljave v občini. Ko bi to dosegli, potem pa gorje malemu kmetu in delavcu. Nekateri so ugovarjali, češ to ne bo šlo, zlasti krepko je odgovoril (1) samostojni kmet, češ za Žerjave pri nas ni prostora.	Opazovalec.
Dopis. Vsaki teden nam pride v roke »Naprej«.
3 • -■« - rt !■-** •'
Ta bije in lopa kar naprej, če je kdo kaj kriv ali ne, to je njemu vseeno, vsak je lopov.
Z razbijanjem se ne vodi delavstvo k zmagi.
Načelo javnasti, pravite; prav, tudi mi smo za to, ali to se mora vršiti povsod, pa tudi pri Vas, kar pa do sedaj še ni Vaša navada.
Usojamo se vprašati: »Kaj je s prometom »Sloge«? Zakaj niste takoj izročili knjige polnomočnemu revizorju, da Vas je morala prisiliti v to sodnija? — Vprašamo Vas, zaim j je bil bivši odbor »Sloge« sodnijsko kaznovan radi nereda v zadrugi? Tudi to spada v javnost, vsaj Vi vedno tako trdite, ali ni res? Preidemo k drugi stvari. Bližajo se volitve v vse zastope v državi. Tukaj pa gg. profesorji, doktorji itd. zahtevamo enotno listo SSJ., da ne bodemo delavci po krivdi par vročih glav zopet brez vsakega delavskega zastopnika. Delavstvo bode preko Vas ustvarilo enotno stranko in listo, komur to ni všeč, naj gre od koder je prišel! Zaletavate se tudi v naše gospodarske organizacije. Če tukaj ni kaj v redu, bode delavstvo
tako, da bo centralnemu blagajniku mogoče vpisati vsakemu članu na njegovo kartoteko vplačane prispevke in da bo na podlagi teh možno napraviti točne mesečne obračune za nazaj.
Za vse edinične kapetane naj velja ta opomin kot zadnje opozorilo, da je potreba pri U. D. lt. vršiti posle iočno in natančno, ker bi v nasprotnem -slučaju zgubili potrebo po življenju. Ker imamo v delavskem gibanju dovolj organizacij, ki niso ne točne in natančne v svojem poslovanju in ni treba še ene take.
Edinicani v Zagorju, Celju in Šoštanju.
V soboto ‘22. in nedeljo ‘23. marca se bodo vršili sestanki, ki bi se morali vršiti 8. in 9. marca.
Pričetek točno ob istem času in z istim dnevnim redom.
Če bi kateri edinici ne bilo mogoče izvršiti naloga, naj to pravočasno javi.
Načelstvo U. D. 11.
tariat popolnoma izročen na milost in nemilost kapitala.
Delavstvo pa poživljamo, naj ustvari zopet enotno močno SSJ in boljša bodočnost nam je gotova.
Kraj. pol. org. na Viču.
Naš pokret.
IZ STRANKE.
Strankini somišljeniki imajo vsako sredo v »Ljudskem domu« sestanek in diskusijski večer.
Strankino gibanje v Mariboru.
Krajevna politična organizacija mariborska se je začela živahno gibati.
V vseh mestnih in okoliških okrajih se vršijo članski sestanki, ki jih delavstvo v velikem številu poseča.
V četrtek dne 13. marca se je vršilo zborovanje v gostilni pri Zlatem levu na Vodnikovem trgu, v petek dne 14. marca v Ljudskem domu, v soboto dne 15. marca v gostilni Papež v Pobrežju in v gostilni Lešnik v Novi vasi.
Posnemajte!
u. D. R.
Pomlad.
Pomlad se bliža in z njo lepi pomladanski dnevi. Vse bo hitelo v prosto, da se navžije čistega zraka in da občuduje naravne krasote. Tudi mi bomo skušali oživotvoriti naš namen jasno začrtan v brošurici »Kdo smo in kaj hočemo«. Zato je pa potreba intenzivnega in podrobnega dela in predpriprav, da bo to mogoče mesti ločno in brezhibno, da bo članstvu v korist, udruženju pa v čast.
Zadnji dnevi teko in pregledati moramo, kaj nam še manjka, kaj je po-
treba spremeniti, da bo boljše izpeljano, kaj za enkrat opustiti, ker ni zbranih dovolj finančnih sredstev.
Vse to naj bo naloga naših edinic če hočemo članstvu koristiti s tem, da v organizaciji dela, se za njo zanima, jo zagovarja in podpira ter s km kremeni svoj značaj ter daje s tem delavskemu pokretu novo obiležje.
Kapetani edinic so zavezam, da članstvo zainteresirajo za spomladansko delo in da gledajo, da se edinke tehnično izpopolnijo, da bodo svojim nalogam kos.
Pričeti je akcijo za zbiranje finančnih sredstev in si po možnosti nabaviti predmete, kateri so edinici nujno potrebni.
V prihodnji številki priobčimo: »Tehnična potreba in kroj U. D. R.«; kaj vse rabi edinica in edina misel članstva naj bo, prej ko mogoče vse te predmete nabaviti.
Jasno je, da jih ne bo mogoče nabaviti vseh v enem letu, ampak gledati moramo na to, da si nabavimo vsaj najpotrebnejše stvari.
Izvedimo to, da postanemo možje dejanj, ne pa možje besed. — Na delo!
VSEM EDI VICAM!
Pred kratkim časom smo razposlali na vse edinice blagajniške evidenčne pole, da jih natančno izpolnijo za vsakega člana in za vsak mesec posebej,
o —	r	w	uiutviu	j/iu
misli zopet zapasti alkoholu. Nekateri so se temu policijskemu nastopanju protivili, med njimi tudi neki novinar iz Viskonsina, ki je v javnosti žigosal početje Des Mojneske policije. Policijski ravnatelj mu je odgovoril: »Ako pridete v Des Mojnes in se tu upijanite, ne bomo Vas samo fotografirali, ampak Vašo fotografijo razpošljemo po vseh Zedinjenih državah.«
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik:
Jože Golmajer.
Tiska tiskarna Makso Hrovati u.
MALI OGLASI
Polemika.
Brezpuseluust, resnica in demagogija.
V 10. štev. Delavca je priobčeno pismo Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavijo o brezposelnosti. Tam stoji jasno zapisano:
Če se oziramo na to, da je brezposelnost sestavni del kapitalističnega načina proizvajanja brezposelnosti no ho mogočo odpraviti, ali preprečiti.
»Naprej« pa poroča to takole:	V
»Delavcu* čitamo, da je centralno tajništvo delavskih zbornic že storilo primerne korake, da se odpravi brezposelnost.
Delavec piše:
Vsled tega je mogoče le lajšanje posledic brezposelnosti.
Naprej pa piše in dokazuje, da je Strokovna komisija slabo računala in da se z brezposelno podporo 3 milijonov dinarjev ne da odpraviti brezposelne bede, — kar Strokovna komisija, uredništvo Delavca in Glavni Radnički Savez tudi brez Nap reja dobro vedo.
Zato dragi	sodrugi, piše Glavni
Radnički Savez	na naslov komunistič-
napravilo samo red, ne pa	tisti, ki niti	nih razbijačev, delajte, ako vam leži
člani naše gospodarske	organizacije	interes delavskega razreda v resnici na
niso. In celo proti nam	ustanavljate	srcu za jačauje in konsolidacijo delav-
konkurenčno	podjetje, kar	ni	v prid	Tskega pokreta,	ker rešitev perečega
delavstvu,	pač	pa	se lahko	zgodi, da^Bvprašanja brezposelnosti ni odvisna od
skrahira vse skupaj, potem bode prole-fgnaših razgovorov in zborovanj, ampak S
Prva mariborska delavska pekarna r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 36—38, telefon štev.
423. Ustanovljeno leta 1898. Mo- | demo in higijensko urejena pekarna priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom.
Produktivna zadruga krojačev
r. z. z o z. v Mariboru, Ruška c. 5, ustanovljena leta 1908 izdeluje moške in ženske obleke, ter vseh vrst uniform.
Najboljša izdelava v lasbiih delavnicah. Velika zaloga različnega tu- in inozemskega blaga. Solidne cene. Točna postrežba.
Prva mariborska produktivna zadruga čevljarskih izdelkov r. z. z o. z. v Mariboru, Oražnova ul. 4. Izde-lovalnica moških in ženskih čevljev. Popravila se točno in solidno iz-vrše.
mt sa * m* m m« m m i i
Ustanovljeno leta 1852.
1 Teod. KORN
\
; Ljubljana, Poljanska c. 8.
(preje Henrik Kom.)
samo od moči, s kojo razpolaga proletariat v parlamentu in občinah.
To priporočamo tudi sodrugu, — ki nikdar ne laže in ne zavija, a je vkljub temu napisal v Naprej ta nečuveua zavijanja, ki naj rušijo ugled našega najvišjega strokovnega foruma.
Razno.
Nove iznajde v medicini. Dr. Thor-wald Madseu je izumil v Kopenhagenu nov način uspešne diagnoze sifilisa, radikalnejši sertun proti angini in končno način, kako je mogoče spoznati oslovski kašelj takoj v prvem štadiju. Zadnje dni je prispela novica iz Češke, da se je posrečilo nekemu tamošnjemu zdravniku iznajti sredstvo, ki ozdravi sifilido v ‘24 urah. Če je to res, potem pomeni ta iznajdba ogromen napredek zdravstva in velik blagoslov za človeštvo.
Vino v ameriških sinagogah. Ameriška javnost je začela vedno bumejše nastopati proti koncesiji, ki jo uživajo židovske sinagoge, ki si smejo nabavljati vino za svoje verske obrede. Javnost je namreč presodila, da gre v sinagoge zelo mnogo vina, najbrže več nego ga rabijo Židje povsod enaki, se ameriška javnost gotovo ne moti, ko sluti, da izvestni židovski trgovci zlorabljajo koncesijo in delajo z vinom dobre kupčije.
Fotografiranje pijancev. V državi Jova v Ameriki v kraju Des Mojnes fotografirajo vsakega pijanca, kadar ga vlečejo varnostni organi na policijo. Pijanec dela kraval in kriči in takrat je strašno grd. Ko se na hladnem iztrezni in ga odpuste, mu dajo v roko fotografijo z naukom, da naj se sramuje, da je bil pijan in kadar bi se imel zopet napiti, naj poprej pogleda svojo fotogra-
Krovec, stavbni, galanterijski | in okrasni klepar. Instalacija 5 vodov. Naprava strelovodov, i Kopališke in klosetne napra-: ve. — Izdelovanje posod iz [j pločevine za firnež, barvo J lak in med vsake velikosti, j kakor tudi posod (škatlje) \	za konserve.
Štampilje
iz kovine in gumija izdeluje graverski zavod
Sitar & Svetek
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13
Vsedelnuski zlet v Ljubljani!
Tvrdka
Peter Capuder
LMana, Vidovdanska cestu 2
priporoča za ta Izlet: Celotne kroje kot tudi posamezne d«le za U. D. R. — vse telovadn » potrebi Ine: majce, telovadne hlače, celje, dalje za moški in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenikeI Preskrbite sl pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R.