P.b.b kulturno - politično glasilo- če potrebujete apno, ga še danes naročite pri zastopniku Jožefu Blažeju LETINA, pošta Šmihel pri Pliberku Na željo takojšnja dostava na dom s ve tov ni h in domač ib d o gg d:^l0mere KLAGENFURT — CELOVEC 10.-Oktober-StraBe 23 (Frosenhof) Orožje — munidjo — lovske potrebščine — jekleno orodje vseh vrst — galanterijo — igrače in razne spominčke iz Celbvca vam mudi Ernst Krofschmer (prej FRANZ KAISER) KLAGENFURT — CELOVEC BahnhofstraBe 24 Izbira in kvaliteta preprog — zaves v trgovini ORASCrs ERBEN KLAGENFURT, Paulitschgasse (Protsenhof) X l Katoliška prosveta V torek, 9. marca, ob pol osmih zvečer bo v Kolpingovem domu v Celovcu predavanje č. g. Vinka Zaletela: 38. SVETOVNI EVHARISTIČNI KONGRES V BOMBAVU. Edinstveno srečanje z Vzhodom. — 250 barvnih slik. — Zvočni posnetki s kongresa. — Prvikrat ,,stereo" zvočna oddaja! Vsi iz Celovca in okolice prisrčno vabljeni! P oo j oo 5 00 /\ 00 N 00 O B 00 R 00 /\ 00 N! 00 J 00 E DOŽIVLJAJI PODEŽELSKEGA DUHOVNIKA: 4. nadaljevanje Pregnan v tujo župnijo Nastedmm nedeljo nismo smefli zaipustiti Celovca. Po zmagi nad Jugoslavijo se je namreč „Fuhrer“ vračal preko Celovca. Isti dan sem maševal ofo pol 7. uri v kapelici sv. Ignacija, nato pa sem jo hitro od-kuri.1 na kolodvor, da bi čimprej kar se je dalo izgini iz tega za me nesrečnega mesta Celovca. Toda, glej jo zgago! Ko sem dospel na kolodvor, je bil ta že zastražen od „Gestaipa“. V tistem hipu me je že neki škiljavi gestapovec, najbrže prej kak hlapec, zadržal in postavil v kot, nasproti železniškemu tiru. Pred menoj pa sta se postavila dva velika gestapovca. Kakšno ugodno naključje, sem dejal sam pri sebi. Nikjer drugje ne Ibi imel talko lepe priložnosti videti, kar je pozneje Sledilo, kot ravno tu. Težko pričakovani vlak je privozil čisto počasi na postajo. Iz vlaka je stopil toliko pričakovani ,,Fuhrer“ bled ko zid. Gestapovci že dvigajo roke v pozdrav. Toda ravno tako hitro jlih spustijo^ Nihče na kolodvoru ni smel glasno pozdravljati, kajlbi bilo je odrejeno, da naj vse izgleda kot da nočejo obiska obešati na veliki zvon. Potem so ga vodili skozli uradniške kolodvorske sobe na prosto. kaga tedna, brez božje službe, brej božjega groba, brez blagoslova jedil dn brez vstajenja. 30. aprila leta 1941 sem prejel brzojavko sledeče vsebine: „Po strogem naročilu „Ge-stapa“ vam je vsako službeno udejisitvo-vanje .prepovedano. Sv. maša samo ob zaprtih durih.“ Podpisan ordinariat in pet križev. Čez nekaj časa sem prejel zopet brzojavko, v kaiteni je bilo rečeno, da sem imenovan za oskrbnika pri Sv. Martinu; podpis ordinariata. Tako sem bili pregnan v župnijo, ki je tedaj štela 300 duš, oddaljena dve uri hoda od Huttenfoerga pod Ziiribiiizom. Tam sem bil le privesek, ne pa upravitelj župnije. Tamkajšnji župnik je bil močno bolan in je zato rabil dve uri za sv. mašo. Verniki so me še kar radi sprejeli medse, že zaradi sv. maše, ker sem rabil zanjo s pridigo slabo uro. Župan, čeprav „Pg“, me je preskrbel z gorskimi čevliji. Nadučitelj pa je 'bil moj sošolec iz gmnazije. Tako sem se v kratkem času počutil kar domačega. Toda prišla je zima in tedaj mi je huda predla. Moja scba je bila velika kot plesišče, zidovje debelo kot v ječi. .Soba je imela tri enojna okuna in bila brez peči. Zato si, dragi bralec, lahko predstavljaš, kakšen mraz sem trpal. Ampak eno zdravo slivar sem pa le ohranili, in to je, da sem se navadili kmajpamja. In reči moram, da me je ravno kmajpanje rešilo preko marsikaterih, celo smrtnih nevarnosti. Ker sem bili brezposeln — tamkajšnji župnik je vse uradne zadeve še sam opravljal — sem se na povabilo rad podal na pomoč k Mariji Pomagaj. Tam sem spovedoval, maševal, popoldne pa sem nabiral gobe, različne jagode, lešnike in podobno. Po sadje, M sem ga moral kupovati, pa sem hodil z nahrbtnikom. O tem mojem delovanju na božjih poteh so kmalu zvedeli v Celovcu, zato so brž hiteli me prestaviti preko Svinje planine v Labotsko delilno. Moral sem že biti močno nevaren državi! Tu na novem mesitu je blo dela čez glavo. Kar doma nisem smel, sem tu moral. Dalije sem tam poučeval otroke družin jugoslovanskih pregnancev. Tako sem počasi spoznali, da v Labotski delimi le niso bili tako zariti v tista naCi-novotarije, kot so bili pri nas doma. Tam sem lahko bolj Pred kolodvorom je že čakala nanj avto-kolona. Ko je vstopi v avto se je spotakni!, a v istem hipu se je že zravnal in dvignil roko v pozdrav. Takoj nato pa je sledil znani hrup in vpitje stamtaziirane množice... Tudi moja gestapovca, ki sta še poprej stala pred menoj, sta odhitela ven, jaz pa sem se brž podal v moj vlak. Na oni strani perona so porinli železničarji „fuhrerjev vlak“ na stranski tir. Tedaj sem šele videl im spoznal, kakšen revež je talk „Fuhrer“. Spredaj in zadaj z različnim orožjem zavarovani vagon tega voditelja „ ti s oči etn ega rajha“. 13 vagonov, zraven pa še dva oklopna vagona. Župnija je v moji odsotnosti doživela takšno Veliko noč kot še nikoli: brez veli- 3C&t pusta zimska fL&kmjina Kolt pusta zimska pokrajina, ki vso jo beli sneg pokriva iin sive megle v njo vise, ubogo moje je sreč. Vse z dvomi, zmotami pokrito, od sanj breznadnih vse ovito vse misli moje žalostne temnč ga tlačijo', težkč. Al ko pomlad prispe zelena, dolina vsa spet prerojena se oživi, ko v njo toplo pnislije sonce majniško. Tedaj ljubav tvoja prisije v srce mi spet, v njem melodije tople in sladke vstajajo led dvomov, zmot raztajajo. Radost izgnana se povrne in odpodi vse misli črne; sam vesne kralj, cvetoči maj odpre mi spet ljubezni raj. A. G. sproščeno opravljal službo duhovnika. Četo pridigati sam smel. Prestavljal sem sproti .Slovensko napisane pridige. Toda kaj sem doživel? Neko nedeljo, ko je bila cerkev spet polna vernikov, sem kot običajno pridiga!, slišim polglasno odobravanje pod korom. Pogledam natančneje in vidim, da so bili vojaki, ki so prišli domov na dopust. Zato sem od tistega dne dalje pridigo opustil, kajti bal sem se, da ne bi o teh dogodkih izvedel „Gestapo“. Iz teh časov se tudi dobro spominjam dveh spovedi, ki sem jih opravil pri dveh kmetih na domu. Nekoč sem spovedoval staro ženico, seve po nemško. Toda kako sem se začudil, ko sem jo slišal slovensko moliti. No, in potem sva se še lepo po domače pomenila. 'Pripovedovala mi je, da so se tod naselili pred 'tridesetimi leti. In še druga spoved na domu? Pot me je vodila daleč po stranski dolinici, potem pa je zavila v hrib. Še nisem prispe! na cilj, ko je začelo snežiti. Na kmetijo sem prispel ob 9. uri dopoldne. V mislih pa sem imel, kako bom prišel nazaj, ker je zmerom močneje snežilo. Po svetem opravilu so mi postregla. Jed mi je pa zares močno teknila, kar tudi ni čudno, saj sem bil lačen kakor velik. Nazaj gredč sem še komaj spoznal zapomnjene značilnosti narave: suha drevesa, razpotja in podobno. Težka je bila' pot in komaj sem se prebijal skozi sneženo prirodo, tako da sem le z mujo prišel zvečer ves utrujen nazaj. V tej fari sam doživel tudi razburljive dogodke. Tako so v moji navzočne sti nekega dne sneli iz cerkvenega zvonika zvonove, ne da bi prej vprašali duhovnika. Na tihem sem si mislil: „Gotovo so jih na isti način Ukradli iz stolpa tudi v moji fari doma. Pozneje sem le izvedel, da ©o domačini kar soglašali s tem: „Le dol s tem gepim-pelnom!" Zato tudi tedaj, ko sem se povrnil v faro, nisem hotel sam nabirati denarja. V mislih sem si dejal: ,,Jaz ne rabim zvonov, zaradi mene lahko obesite sirene v stolp!" Tdko je bito moje tedanje notranje nastro-jenje. Proti deročemu teku reke ne moreš plavati! KRIMINALNI ROMAN Prevedel: AVGUST PETRIŠIČ 24. NADALJ EVANJ E SKRIVNOST IS A X ROHMER (k. fu-ffUumia Prepričan sem bi, da je Smith pokvaril ključavnico, toda po nekem čudežnem naključju so moje šibke roke našle zapah. Z zadnjo troho moči sem zapahni! vrata — ko je šest palcev dolga blesteča kovina predrla srednjo ploščo prav nad mojo glavo. Grozen udarec je zdrobil vse šipe edinega okna in eno tistih režečih se zverskih Me je pogledalo noter. iSikrušii sem se in se stegnil poleg prijatelja. „Žal mi je, dečko," je zašepetal Smith z jedva razumljiivim glasom. Slabotno me je prijel za reko. „Moja krivda. Ne bi te smel .pustiti." Iz kota, ki je bil ves v orni senci, je blis-nil dollg ognjen zubelj. Strelu je sledil zadušen vzkrik in rumeno lice je zgimlllo z okna. Za vzkrtikom nam je hropenje izdalo konec dakodita. Siva postava je zdrsela mimo mene dn se odrisala na strtem oknu. Spet je samokres govori v noč in spet se je čul odgovor, ki je povedal, kako dobro je bi cilj zadet. V tišini, ki je bila zdaj tam večja, sem slišali na stezi topotanje bosih nog. Mislim, da sta bila dva tekača, tako da so naju morali zasledovati štirje dakoiti. Izba je bila polna dušijiivega dima. Trudoma som vstal, ko se je siva postava obrnila proti meni. Nekaj znanega je bilo v tistem dolgem sivem oblačilu in zdaj sem spoznal, zakaj mi je bilo znano. BI je moj sivi dežni plašč. „Karamanah,“ sem šepnil. Smith, ki se je tudi z veliko težavo dvigni, držeč se za rob podboja, je hripavo nekaj zamomljal, kar je bilo čuti kot „Bog jo blagoslovi!" Dekle, ki je zdaj drgetalo, mi je položilo roke na rame s tisto njeno čudno, svečano kretajo. „Šla sem za vama," je rekla. „Ali nista vedela, da bom šla za vama? Toda morala sem se skrivati, ker je še nekdo drug šel za vama. Pravkrat sem prispela na to mesto, ko sem videla, da dirjata semkaj." Prekinila se je im se obrnila proti Smithu. „Tu je vaš revolver," je rekla preprosto. »Našla sem ga v vaši torbi. Prosim, vzemite ga!“ Brez besede ga je vzel. Morda samemu sebi ni zaupali, da bi lahko govoril. „Zdaj pa pojdita! Hitro!" je nadaljevala. »Nista še na varnem." »In vi?" sem vprašal. »Ni se vama posrečilo," je odvrnila. »Jaz se moram vrniti k njemu. Ni drugega izhoda." Z boi.mim srcem moža, ki je pravkar na čudežen način ušel smrti, sem odprl vrata. Brez suknjičev, vsa razmršena, sva prijatelj im jaz stopila v mesečino. Grozen pogled sta nudila v bledem siju dva mrtveca s ■steklenimi očmi, obrnjenimi proti sinjemu nebu. Kairamameh je streljala, da ju umori, kajti clba sta imela kroglo v možganih. Nikakor si ne morem miisflatii, da li je Bog kdaj prej ustvari kako 'bolj čudno bitje, kakor je bila ona, bitje talko polno nasprotujočih si strasti. Vendar je bila njena lepota prekrasna; in v nekaterem oziru je imela srce otroka — ta ženska, ki je znala tako dobro streljati. »Nocoj morava poslati policijo," je dejal 'Smiith. »Ali pa papirje ...“ »Hitro," se je oglasil dekletov Ukazujoči glas iz teme. Bili simo v nenavadnem položaju. Vse moje bitje se je temu protivilo. Toda kaj naj bi storili? »Povejte nam, kako stopimo z vami v zvezo," je začel Smiith. »Hitro! Sumničil bo. Ali hočete, da me ubije!" Podala sva se na pot. Zdaj je bilo vse čisto tiho in daleč pred nami so brlele lučke. Niti najmanjši oblaček ni zakriva! meseca. »Lahko noč, Karamameh," sem nežno zašepetal. »Andaman — drugi" Da bi še nadalje zasledovala pustotov-ščino na močvirju, bi to bila naloga, kii bi bila prav teko nehvaležna kakor brez koristi. Značilno je bito, da se je končala z ločitvijo od Karamanehe. In ob tisti ločitvi sem 'Se zavedel, kaj je Shakespeare menil s »sladko bolečino". Spoznal sem., da sem se nahajal na robu sveta, za čigar obstoj dotlej nisem vedel. Skrivnost Karamanehinega srca ni bila ena izmed najmanjših skrivnosti, ki so bile v temi. Poskusi! sem jo pozabiti. Hotel sem o njej razmišljati. Poslednja naloga mi je bila mnogo ljubša, vendar me je privedla do prepada. Vzhod in zapad se ne smeta mešati. Kot proučevalec svetske politike dn kot zdravnik sem moral priznati to resnico. Po dru- gi strani pa, alko se je smelo verjeti Kara-manehi, je ta prišla k Fu-Mančuju kot sužnja, padla je bila ugrabiteljem v rake; prepotovala je fola pustinjo s priganjači; spoznala je hišo trgovca is sužnji. Ali je moglo. biti talko? Z napredkom islamske vere, sem men1:!, so Itake stvari morale miniti. Toda, ali je bilo tako? Že ob sami misli na to, da je talko nenavadno lepo dekle pod surovo oblastjo trgovcev s sužnji, sem jel šlkrtati z zobmi — in zapri oči v brezplodnem poskusu, da bi si zbrisal izpred oči prilklioano sliko. Potem sem spet ob takih prilikah prišel tako daleč, da vse stvari sploh nisem verjel. Čudil sem se, zakaj me ta vprašanja neprestano nadlegujejo. Toida zmerom sem v srcu našel odgovor. Bill sem zdravnik, ki je še pred prav kratkim časom misli! o sebi, 'da so zanj minile vročekrvne mladostne norosti im da je prišel v tisto življenjsko razdobje, v katerem ga nadvladajo vsakodnevne naloge zdravniškega poklica in v katerem zapeljive bedarije kakor temne oči in rdeče ustnice ne najdejo mesta. Namen tega poročila pa ni, pridobilti si sočustvovanje s poročevalcem. Tako torej ne morem pričakovati, da bi stvar, bi sem se je dotaknil, bila tudi za druge tako privlačna, kakor je bila za mene. Pozabimo ■tedaj ta mali ovinek in ise vrnimo k predmetu, o katerem mi je dolžnost pripovedovati. čudno, toda resnično je, da malo Londončanov pozna London. Pod vodstvom svojega iprijtatelja Navlanda Smitha sem od njegovega povratka iz Burme dalje spoznal, da so v osrčju glavnega mesta mnoga zatočišča, ki so le malokomu znana, taka mesta, ki jih celo povsod pričujoči časnikarji ne poznajo. (Dalje prihodnjič) OD 1. FEBRUARJA DO 5. MARCA Tujske sobe - izredna akcija 5-delne, iz različnega lesa in raznih modelov kot fudi velika razstava oblazinjenega pohištva 1 S 2680. obiskovalci rf)uuujske dirsalfte t'eoi^£! oBSŠČiTE NASLEDNJE ZNANE TROOVSKE TVRDKE: Očarljiva premiera Dunajske drsalne revije Sredi prejšnjega tedna je prišla slovita Dunajska drsalna revija na štirinajstdnevno gostovanje v Celovec. Prva predstava v sredo zvečer je privabila poleg številnih njenih stalnih oboževateljev tudi mnoge domače in tuje častne goste z deželnim glavarjem Wedenigom in celovškim županom g. Auflenvvinklerjem na čelu, nadalje sedanji jugoslovanski gen. konzul v Celovcu g. Pirkovič in prejšnji, g. Trampuž, ki se je rade volje odzval povabilu in prišel iz Ljubljane. Navzoče so bile tudi številne delegacije časnikarjev in potovalnih uradov iz sosedne Jugoslavije in Italije. Program revije, ki ima letos naslov „Svet v plesu“, je zelo posrečeno izbran in je potekal po običajnem pre ciznem razporedu in izredno točno. Kostumi in vsa oprema kot tudi razsvetljava so vprav očarljivi. Tudi solisti so letos zopet na višini tako v športno-telmičnem kot v drsalno-umetniškem oziru. Za akrobatske in komične prizore je poskrbel Herbert Bobek. Od ženskih solistk vidite dve tu na slikah: Michaele C c 3 b e r g (levo) in Monika Heininger (desno). Dunajska drsalna revija bo gostovala še do 9. marca, in sicer vsak dan ob 15. in 20. uri. Dosedanji obiskovalci so z izbranim umetniškim programom nadvse zadovoljni. ................................- MAK PLACH ,"c,tov,c ——■——■—M i —m—i mi miMMpi ———p———-1—m— ——WM ■muni ——————1^^——— M ihiiiiimniTnrTmMmttMiaiFiM1 BARVE IH LAKE Izdelovanje razn:h sredstev za nego vsakovrstnih tal O Lužilna sredstva za vsa pleskainsfca dela © Potrebščine za slikarije Parfumarijsko biago in pralna sredsfva F. SCHELLANDER & CO. KLAGENFURT — CELOVEC, lO.-Oktober-Strafie 1. — Tell. 59-66 (Sclmttne* *gesund und natiirlich erfrischend Auslieferungslager: WALTER FLORI AN THEODOR KRAINZ Pre,ssSlattSer poistermobei FREMDENZiMMER 'in vielen Hodzartan und to aster Quali:tat Sle Mokne-to stUfrnec . . . mit Mobeln vom MOBELHAUS SC H LE M M E R Klagenfurt, 8.-Mai-StraBe 13. Tel. 71-3-37 t> Fachmannischa Beratung [> Bequeme Teilzahlungen > Kostenlose Zustellung mil eigenem Auto O SW-Mobel-Verkaufssfelle Že nad ICO let pomeni Pfaff izredno kvaliteto in storilnost, zato tudi vi zaupajte v lUalt $ Pri nas dobite brezplačne nasvete © Frirejamo brezplačne šivalne tečaje © Najboljša oskrbovalna služba © Veiika zaloga na lomestnih delov © Rabljeni šivalni stroji vedno na-proda j! VAŠA PFAFF-STROKOVNA 'TRGOVt>A Josef Mondre Klagenfurt - Celovec, lO.-Oktober-SiraBe 22 Tel. 71-1 87 z veseljem pričakuje vaš obisk © Dajte nam svoj naslov in vam bomo sporočili, kdaj in kje bo najbližji Plalf-šivalni tečaj. Valika izbi it a. perila ira blaga mi L Mlautet Klagenfurt, filter Plati 35 Vse za vodno instalacijo (sanitarni material) dobavlja Bratje Rutar & Co Dobrla ves — Eberndorf Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine ugodno in na obroke pri HANS WERNI