PtftniM plačana v gotovini. ADI	\Tkll UCCT	i 5* MIG/
Udi Strokovni list	\ i m i mi\ za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine	
»OBRTNI VESTNIK« tokaja tedensko in aicer vsako soboto ter stane:	Glasilo »Zveze obrtnik zadrug v Ljubljani*, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« in obrtnih društev Dravske banovine.	Nefrankirani dopisi so ne sprejemajo. Rokopisi se ue vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
polletno	Din 20-— posamezna številka . • Din 1‘—	Uredništvo in upravniStvo: Ljubljana, Beetho\uova ulica 10.	Štev. pri počtni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860.
XIII. letuik.	V LJUBLJANI, dne 11. januarja 1930. •O j r ’ f < -	Štev. 2.
Našim dopisnikom In čitateljem.
Presenetljiv je utis, ki ga je izzvalo med obrtništvom povečanje in podvojitev izhajanja našega »Obrtnega Vestnika«. Iz vseh krajev dobivamo dopise z izrazi veselja in če-Btitk. Obenem se je že na prvi poziv odzvalo toliko število dopisnikov, da nam ni mogoče priobčiti vseh dopisov že v tej ali prihodnji številki. — Smatramo zato za umestho, da na to opozorimo naše dopisnike ter jih prosimo, da nam oproste, ako radi pičlo odmerjenega prostora ne priobčimo njihovega dopisa že v prvi prihodnji ftevilki. Tudi naj nam oproste, ako kake ostre izraze tuintam malo omilimo. Ne sme se pozabiti, da imamo nad •eboj ostro cenzuro in težko odgovornost napram državnemu pravdništvu ea vse, kar zapišemo.
Ker vstopajo v vrste naših dopisnikov iiovi prijatelji in tovariši, ki se
doslej s tem poslom niso pečali, je umestno, da opozorimo na sledeče:
Vsak dopis naj bo napisan tako, da se piše samo na prvo stran vsakega lista, če mogoče z robom za posebne opazke ali popravke uredništva. Dopisi, katerih ne prejme uredništvo najkasneje v sredo, se za soboto ne morejo več priobčiti, tudi če bi bil zanje prostor, ker so težkoče pri tisku lista. Izjeme bi bile le za važne in kratke notice, ki ne puste odloga.
Prosimo dosedanje dopisnike, da nam ostanejo zvesti, druge obrtnike pa vabimo, da pristopijo v krog naših sotrudnikov. Potem bodemo lahko rekli, da naš list pišejo iz obrtništva za obrtništvo. Imena sedanjih dopisnikov dokazujejo, da zna napisati lep in dober strokovni članek za obrtni-stao tudi obrtnik sam.
Uredništvo.
Franc Vrhovec, kovaški mojster,- načelnik kov. odseka Zadruge kovinarjev v Ljubljani.
Težak položaj kovaškega obrta.
Kovač-kladivar je bil že od nekdaj Simbolj trdega, težkega dela, jeklene Šile in žilavosti in vzor pravega obrt-nika-rokoaelca. Tudi so bili časi, rko
Je bilo kovaštvo ena boljših obrtnih strok, ki je imela avoje srečno »zlato dno« ter je dajala pridnim rokam dober kruh. Imeli smo nekoč različno kovaško' deTp. Kovač je koval vozove, izdeloval orodje in orožje, tehtnice, žeblje, verige in drugo železnino ter podkoval konje. Ej, takrat kovaču ni bilo hudega, da se le ni bal žuljev in potu. Kovač je nekaj veljal. Kovač je bil povsod med prvimi, ki so šli za naprednimi idejami.
' Toda tistega kovača, ki je nekoč drobil železo in jeklo, tega je zdrobilo železo in jeklo tovarniških strojev in iznajdb moderne tehnike, ki je ustvarjajoče, proizvajajoče roke izpremeni-1p v roke postrežnika stroja, ki so lahko tudi ženske.
Ako pogledamo, kaj je ostalo dela kovaškemu obrtniku danes, vidimo, da je skoro popolnoma ubit, skoro ob Vse lepše delo, ki ga je imel nekoč. Le pičli so orodni kovači, kolikor jih je, izvršujejo samo popravila orodja. Verige in žeblje delajo samo tovarne. Teh tiče so iztrgali jz rok kovača drugi. Ostalo je le še krparsko delo in vozovi ter podkovanje konj. Toda tudi pri tem gre rakovo pot, Vozov se dela vedno manj, osobito velikih, lepših in kočij, ker jih izpodri-avtomobil. K avtomobilu pa kovača ne spuste, Češ da ondi nima opravka. Pa tudi s podkovanjem konj jp vednp slabše. Tako nam v Ljubljani velik dej podkovanja pobere pod-kovska šola. < Pozna se pa tudi, da konjsko vprego i izpodriva avtomobil inje-^onij za podkovanje ^ato,tudi Yeqnp manj! Na de&eli je odvisen kor Vač od kmeta. Ta pa je danes tako izčrpan, da je pri njem le težko dobiti plačilo. Tudi je kmečkih naročil vedno manj.
Naša obrt propada gospodarsko in socijalno. Toda treba je, da se ji pomaga. To se bo zgodilo predvsem tako, da se nam omogoči več dela. Kovaču je treba odpreti nove vire zaslužka. Podeželski, pa tudi mestni kovač naj bi smel izvrševati tudi kaka kovinska popravila na avtomobilih. V ta namen naj bi se priredil morebiti poofben tečaj za izobrazbo v popravljanju avtomobilov. Tudi je treba kovača izpopolniti v izdelovanju in popravljanju orodja. Pomagati bi bilo treba s cenim ali brezobrestnim kreditom, da si kovač opremi kovačnico z modernejšo opremo, da bo mogel izdelovati tudi kakšna boljša in kompliciranejša dela. Ostro je treba nastopiti proti šušmarjem, ki kovaču odjedajo kruh, pa tudi proti raznim privatnim delavnicam. Kovaško delo naj dela izključno le kovač-obrtnik.
Mislim, da je kovaški obrt preveč živ in žilav, da bi se moglo govoriti o njegovi smrti, se tudi toda ne sme pustiti, da bi ta obrt samo životaril in hiral, marveč mu je treba pomagati, da zopet oživi tako, da bo kovač-kladivar ponos in steber obrtnega stanu.
Davki in takse.
(Opozoritev Zbornice TOI.)
A.	Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. čeri let ju 1930.
I, Vložitev davčnih prijav.
.Davčne prijave po zakonu o neposrednih davkih je vložiti za pridobni-no in rentnino za leto 1930 od 5. januarja do 5. februarja.
II. Uslužbenski davek.
Delodajalci so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca.
Oni delodajalci, ki zaposlujejo povprečno največ 20 uslužbencev plačujejo uslužbenski daveh v davčnih znamkah, katere morajo ob vsakem izplačilu nalepiti v davčno knjižico na za to določenem mestu.
Tekom meseca januarja 1930. morajo taki delodajalci predložiti davčne knjižice na vpogled davčni upravi. Še ne izrabljene davčne 'knjižice se delodajalcem ob tej priliki takoj vrnejo.
III. Davek na poslovni promet.
V istem roku, kakor prijave za pri-dobnino, so dolžni davkoplačevalci, ki pavšalno plačujejo davek na poslovni promet, vložiti prijave o prometu, doseženem v letu 1929.
Javni računodaji zavezana podjetja in obrati in podjetja, katerih promet je presegel v minulem letu Din 360 tisoč morajo voditi knjigo opravljenega prometa.
Tnko podjetja odpremljajo davek na poslovni promet v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja. Uavk-opia^e-valci, ki so bili že v letu 1928 dolžni odpremiti davek na poslovni promet po knjigi opravljenega davka, ga plačajo za IV. četrtletje 1929 do dne 30. januarja 1930.
IV.	Davek na rente.
Davek na rente, ki se pobira ob
Poziv poverjenikom.
Poverjeniki »Obrtnega Vestnika« se vljudno naprošajo, da čimpreje sporoče naslove novih naročnikov upravništvu »Obrtnega Vestnika«.
Ustanovitev finančnega Inšpektorata v Mariboru.
»Službene Novine« objavljajo odlok finančnega ministra, s katerim se na podlagi čl. 10. zakona o organizaciji finančne uprave ustanovi med drugimi v Dravski banovini finančni inšpektorat v Mariboru. Finančni inšpektorat v Mariboru bo obsegal davčne urade: Dol. Lendava, Murska Sobota, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Maribor, Prevalje, Slovenjgradec, Šoštanj, Celje, Konjice* Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšajh in Rogatec.
O delokrogu finančnih inšpektoratov določa odlok finančnega ministra, da prevzamejo inšpektorati za enkrat samo posle, ki se tičejo neposrednih davkov, v kolikor spadajo v pristojnost finančnih direkcij in izvzemši od-merp dnižbenega davka. Finančni, inšpektorat vodi vse tozadevne spise in je v neposrednem stiku z vsemi pristojnimi podrejenimi oblastvi. Vsa-
kega 15. in zadnjega v mesecu mora finančni inšpektorat podati poročilo o stanju vseh svojih poslov. V vsaki važnejši zadevi se mora obračati za navodila na finančnega direktorja, ki ga mora obenem tudi obveščati o vseh važnejših poslih in. dogodkih svojega področja. Finančni inšpektorati so v vsakem pogledu podrejeni pristojni finančni direkciji in tvorijo sestavni del finančnih direkcij« V ofjcijelnem naslovu vsakega inšpektorata mora hi,ti najprej navedena, pristojna fi-flajnčna direkcija in natp, inšpektorat. Day^ne obračune vrše inšpektorati za svoje področje samostojno in.vodijo vse, to y svrho predpisane knjige. Finančni inšpektorati začno poslovati s
1.	januarjem 1.930. in bodo pristojne finančne direkcije izdale tozadevna podrobnejša navodila.
* • •
izplačilu, se mora plačati po seznamu najkasneje v 15. dneh po preteku vsakega polletja, za II. polletje 1929 torej do 15. januarja 1930.
V.	Davek potujočih agentov in trgovinskih potnikov.
Ta davek se plača, preden se začne izvrševati poklic v prvi polovici leto v -celotnem znesku (1000 Din).
VI. Dospelost direktnih davkov.
Ostali neposredni davki razen zem-ljarine, dospevajo v plačilo v štirih enakih letnih obrokih dne 1. januarja, dne 1. aprila, dne 1. julija in dno 1. oktobra.
Davek, dospel v plačilo, se mora plačati najkasneje v 15. dneh prihodnjega meseca.
Dokler se ne izvrši nova odmera za leto 1930, se plačuje davek po predpisu iz leta 1929.
B.	Dospelost nekaterih perijodičnih taks.
1. Takse na reklame. Dne 15. januarja 1930 poteče rok za plačilo takse na reklamo v obliki napisnih in naslikanih stalnih objav, ki se obešajo na raznih krajih, ali so izdelano na zidovih, ogradah, tramvajih itd., kakor tudi v obliki svetlobnih objav.
2. Takse na kupone ali dividendo in na tantijeme. Od kuponov ali dividend in od tantijem se plačuje po pripombi 5. k tar. post. 10. taksa 1 %. Takso je plačati v 15 dneh po odobritvi bilance.
3. Dopolnilno prenosno takso po tar. past. 12. prip, 12. taksne tarife je za leto 1930, kolikor ne presega roeaka 500 Din, plačati v celtnem iznosu da dno 31. januarja 1930, ako pa taksa presega znesek 500 Din, je plačati v istem roku prvi četrtletni obrok za leto 1930.
4. Takse za potroške v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, pen-zijonih, v krajih s preko 2000 prebivalci ter v vseh kopališčih in letoviščih se pobira povprečno naprej, in sicer po želji taksnega zavezanca: polmesečno, mesečno ali trimesečno. Pri tem šteje mesec vedno 30 dni. — Višino povprečne takse določa pristojno finančno oblastvo na podstavi zbranih podatkov o povprečnem prometu gostov za vsak tak lokal.
5. Taksa za otvorjene ali tekoče račune pri delniških družbah. Do dne 15. januarja 1930 predlože delniške družbe davčni upravi sezname otvor-jenih ali tekočih računov v minulem polletju in prilepijo takso po 20 Din za vsak račun na seznamek.
6. Takso za pravico, da se točijo pijače. Točilno takso po tar. post. 62. je pečati za prvo polletje 1930 do dne 31. januarja 1930.
7. Letno takso za biljarde za leto 1930 v znesku 200 Din je plačati do dne 15- januarja 1930.
8. Takso na vporabna vozila. Avtomobile, fijakerske in po^fijakerske vozove je plačati za leto 1930 v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca februarja 1930, v ostalih krajih pa do konca meseca januarja 1930.
9. Letne takse po tarifni postavki 214. za odobritev privatnega skladišča po carinskih predpisih. V znesku 500 Din zapade za leto 1930 v plačilo do dne 15. januarja 1930.
45 let čevljarske obrtne zadruge v Mariboru.
Leto 1888 je bilo za obrtniško zadružno organizacijo velike važnosti, ker je takrat stopila v veljavo obrtna novela, ki je v § 106 predpisala obveznost združevanja obrtnikov v obrtnih zadrugah.
Na teritoriju Dravske banovine so bile ustanovljene prve obvezne obrtne zadruge leta 1884. Njikovo število pa je bilo le pičlo, menda 4, od teh 3 v Mariboru, 1 v Ljubljani. Te zadruge zaključujejo letos 45. leto delovanja. Da se tako dolga poslovna doba proslavi na dostojen način, je zelo umestno. Zadruge se pomena takih jubilejev žal premalo zavedajo in molže prehajajo preko svojih 80, 40 in 45 letnic. Lepo spominsko slavnost 40 letnega obstoja je lani priredila Skupna obrtna zadruga v Središču. Na Štefanovo pa ji je sledila Čevljarska obrtna zadruga v Mariboru s proslavo 45-letnega jubileja.
Zadruga čevljarskih mojstrov v Mariboru je bila ustnovljena z odlokom bivšega štajerskega namestništva z dne 13. decembra 1884, štev. 22460. Štelo je prvo leto 92 članov mojstrov, 83 pomočnikov in 72 vajencev. Te številke so značilne, ker kažejo, da se številčno stanje čevljarskih podjetij v Mariboru tekom 45 let ni bistveno izpremenilo kljub porastu prebivalstva mariborskega mesta. Leta 1886. se je organiziral pomočniški zbor. Leta 1902. je zadruga vstopila kot članica v Štajersko deželno zadružno zvezo v Gradcu. Istega leta je v okviru zadruge bila ustanovljena nabavljalna zadruga. 3 leta pozneje je zadruga priredila za mojstre in pomočnike prvi knjigovodski in prikro-jevalni tečaj. Leta 1908. je bila izvoljena prva pomočniška preizkuševalna komisija. Leta 1919. se je ustanovil zadružni podporni sklad, a leta 1926. posmrtni sklad. Že leta 1900. je zadruga začela akcijo za razširjenje na sodni okraj mariborski, pa je s to zahtevo uspela šele leta 1928. S tem je naraslo število zadružnih članov na več kot 200. Prvi zadružni načelnih je bil čevljarski mojster Vrastelj, ki je že med rajnimi. Od takratnih zadružnikov žive še 3 aktivni čevljarski mojstri, in sicer gg.: Krois Ivan, Lešnik Karol, Vidmajer Ivan v starosti 72, odnosno 78 in 79 let.
Proslava se je vršila v polno zasedeni dvorani Gambrinove restavracije pod vodstvom agilnega in spretnega sedanjega zadružnega načelnika čevljarskega mojstra g. Antona Krajcarja. Razen zadružnih članov in zastopnikov pomočniškega zbora so slavlju prisostvovali: okrožni inšpektor g. dr. Schaubach, magistratni sve-nik g. Rodošek, obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik, član Zbornice TOI g. Hohnec, načelnik Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru g. Bureš, načelnik Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo g. Weixl, ter delegati številnih mariborskih in izvenmaribor-skih zadrug in celo zadružnih organizacij iz inozemstva. — Došle so tudi čestitke Zveze obrtnih zadrug iz Ljubljane in drugih strokovnih domačih in tujih obrtniških udruženj.
Po pozdranvih nagovorih je obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik podal sliko dosedanjega razvoja zadružnih organizacij, načelnik g. Krajcar pa je po kratkem pregledu najvažnejših dogodkov iz dosedanjega zadružnega delovanja nagovoril navzoče 3 tovariše, ki so člani zadruge od prvega početka njenega obstoja. Izročil je imenom zadruge vsakemu izmed njih okusno izdelano častno spominsko diplomo in zlat prstan z vgraviranimi inicijali in jubilejnim datumom, naglašajoč, da hoče zadruga v osebah navzočih treh soustanoviteljev izkazati svojo hvaležnost vsem, ki so si zadobili zaslug na ustanovitvi in izgradnji te organizacije. Govornik je povdarjal svoje posebno zadoščenje nad tem, da se je oficijelni del proslave mogel izvršiti v prisotnosti zastopnika kraljevske banske uprave in izrazil željo, naj bi ta proslava vlila pogum, samozavest in ponos v srca vseh pod pezo razmer oklevajočih tovarišev in naj bi
se poročilo o tej proslavi s ponosom čitalo tudi še ob 100-letnem zadružnem jubileju. Navzoči 3 slavljenci so bili tako ginjeni, da so izjavo svoje hvaležnosti za počastitev morali podati pismeno.
Po oficijelnem delu je zadruga svojim gostom postregla z malo zakusko, popoldne pa so se zunanji gostje v spremstvu domačih tovarišev in pod vodstvom zadružnega načelnika z avtobusom odpeljali na Falo, kjer jim je vodstvo elektrarne prijazno razkazalo električne naprave. Zvečer je sledil plesni venček, ki je bil izvrstno Obiskan in je ponovno združil strokovne tovariše od blizu in daleč v naj-prisrčnejšem razpoloženju.
—k.
Strokovni tečaji.
Tečaj o knjigovodstvu in kalkulaciji
za koncesijonirane stavbne obrte.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi štiritedenski tečaj o knjigovodstvu in kalkulaciji za koncesijonirane stavbne obrte (stavbnike, zidarske in tesarske mojstre, izvzemši kamnoseke in vodnja-karje). Tečaj se bode vršil v Ljubljani v drugi polovici januarja, odnosno v februarju 1930, in sicer v popoldanskih in večernih urah po tri dni v tednu. Razen knjigovodstva in kalkulacije, specijelno v stavbni stroki, se bo v okviru tega tečaja priredilo še predavanje, ki naj v teku par pre-davalnih ur seznani stavbne obrtnike tudi z glavnimi obrtnimi in davčnimi predpisi, predpisi o sklepanju pogonb ter o zavarovanju in zaščiti delavcev.
Opozarjamo na ta tečaj, ki bo osobito koristen onim stavbnim obrtnikom, ki doslej še niso imeli prilike obiskovati kak knjigovodski tečaj. V tečaju bodo predavali med drugim tudi strokovnjaki, ki kot stavbni obrtniki poznajo materijo tudi iz lastne prakse.
Prijave za udeležbo s točnim naslovom prijavljenca je poslati najkasneje do 20. januarja 1930 neposredno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Podrobnejše obvestilo glede začetka tečaja, glede učilnice itd. bode zbornica poslala prijavljenim neposredno.
Tečaj za mizarsko luženje n.a Bledu.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi v prvi polovici februarja 1930 na Bledu tečaj za mizarsko luženje. Tečaj bo trajal tri dni. Poučevalo se bo luženje raznovrstnega mehkega in trdega lesa, pri čemer se bodo uporabljala najnovejša lužila po najmodernejših receptih. Udeleženci bodo dobili tudi navodila glede nabave lužil in pregled receptov za njih sestavo. V tečaj se sprejmejo predvsem mojstri, po razpoložljivosti prostora pa tudi pomočniki z daljšo prakso. Prijave s točnim naslovom prijavljenca je poslati najkasneje do 20. januarja 1930 neposredno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Podrobna pojasnila dobe prijavljeni neposredno.
Strokovni tečaj za sobne slikarje in slikarje napisov.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v februarju enomesečni tečaj za sobne slikarje in slikarje napisov. Tečaj bo celodneven in se bo vršil v Ljubljani. Namen pouka bo: 1. Splošna vzgoja sodobnega okusa pri sestavi vzorcev in izbiranju harmoničnih barv za stensko slikanje in izpopolnitev pri sestavljanju in prenašanju vzorcev;
2.	Spoznavanje glavnih smernic pri sestavi učinkovitega besedila za napisne table in reklamo in izpopolnitev praktičnega znanja pri izdelovanju takih napisov v materijalu. Pouk bo teoretičen in praktičen. V tečaj se sprejemajo predvsem mojstri, samo izjemoma, kolikor bo dopuščal prostor, tudi starejši pomočniki iz okoliša Dravske banovine. Prijave je poslati najkasneje do 20. januarja 1.1, neposredno na naslov: »Zavod P. 0. Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.« Podrobnejša pojasnila dobe prijavljenci pismeno ali ustmeno v zborničnem uradu.
Na naslov Zanatske banke.
(Dopis obrtnika iz Vranskega.)
Naš obrtnik od Zanatske banke ni dobil onega, kar je pričakoval. Kredit je nekoliko predrag za naše razmere. Drugo, kar težko občutimo, je preveč komplicirano in dosledno poslovanje tega zavoda, ki ne vpošteva 21 zadostnim razumevanjem razmer malega obrtnika, osobito v krajih, kjer obrtnik ni imel dosti posla z bankami in meničnimi formalnostmi.
Sam imam malo posojilo. Redno pošiljam '/io zneska ter obresti vsakih tri mesece. Kljub temu so mi brezobzirno napravili dvakrat protest vsled male greške. Kako dela zavod z malim obrtnikom je razvidno iz sledečega: Namesto 15. marca 1930 sem pomotoma napisal na menici 15. marca 1929. Menico so kljub očividni pogreški protestirali ter mi prouzročili s tem znatne stroške. Nasprotno mi pripoveduje neki tovariš, ki ima posojilo od Zagrebačke podružnice, da je imel slučaj, ko ni mogel poslati cel obrok. Poslal je samo neko vsoto na račun obroka. Vsled tega pa ni imel ne sitnosti, ne stroškov, ker so bili gospodje pri bančni podružnici uvi-devnejši.
Ali se ne da poslovanje Zanatske banke poenostaviti tako, da bi ustrezalo potrebam in razmeram obrt-, ništva? Imel sem svoječasno posojilo od Narodne banke iz filijale Maribor. Poslovanje tega zavoda je bilo točno in strogo, toda kljub temu enostavno tako, da ga je lahko vsak obrtnik razumel. Iz tega se vidi, da od centrale Zanatske banke v Beogradu naše obrtništvo ne more imeti prave koristi, kar je povsem naravno, ker ne pozna tukajšnjih razmer in je za nas predaleč. Res dobra klijentela iz naših krajev se le težko odloči za prošnjo na centralo. Zato moramo delati z vso močjo na to, da dobimo podružnico, ki nam je že obljubljena.
KONVENCIJA O UKINITVI IZVOZNIH IN UVOZNIH OMEJITEV.
Protokol mednarodne konference za ukinitev uvoznih in izvoznih prepovedi, ki se je končala 20. decembra 1929, so podpisale Avstrija, Nemčija, Belgija, Danska, Zedinjene države, Francija, Anglija, Irska, Madžarska, Japonska, Luksemburg, Norveška, Holandija, Portugalska, Švica in Jugoslavija. Italija, Rumuni-ja, Finska in Švedska so si pridržale pravico, da ga podpišejo kasneje. Države, ki so brezpogojno podpisale protokol, ga bodo uveljavile 1. januarja. Po dogovoru bodo morale tekom 6 mesecev ukiniti razne prohibitivne in omejitvene carine. Pogodbene stranke si pridržujejo pravice, da odpovedo konvencijo pred potekom veljavne dobe petih let, kakor predvideva konvencija. Rumunija in Jugoslavija sta pristali na konvencijo pod pogojem, da bodo do 1. julija 1930 pristopile h konvenciji tudi druge države. V nasprotnem primeru bosta Rumunija in Jugoslavija smatrali, da konvencija za njih ni več veljavna.
* * * MODERNIZACIJA ZAGREBŠKEGA GLAVNEGA KOLODVORA.
Te dni so začeli na zagrebškem glavnem kolodvoru prevažati blago v vagone s prvim električnim traktorjem, karšne imajo kolodvori v večjih mestih v inozemstvu. V naši državi so ga uvedli prvi v Zagrebu. Na glavnem kolodvoru so postavili tudi megafone, ki naznanjajo prihod in odhod vlakov, ki prav dch bro funkcijonirajo ter ne služijo samo potnikom, ko jih obveščajo o prihodu in odhodu vlakov, temveč opozarjajo tudi potnike, naj pazijo v vagonih na red in snago ter opozarjajo železniške uradnike, kje so nameščene garniture posameznih vlakov, da se tako preprečijo pri premikanju nesreče. Služijo torej vsestransko in doslej v največjo zadovoljstvo potnikov in železniškega osobja.
Kaj Je novega
Borzna poročila zadnjega tedna kažejo, da so veljale tuje valute v dinarjih in sicer:	Pariz (frank) 2'22,
London (funt šterling) 275 05, New York (dolar) 56 38, Praga (čl. krona) 1-76, Dunaj (šiling) 7-95, Budimpešta (pengo) 9-89, Berlin (marka) 13 45, Trst (lira) 2-95, Curih (štvic. frank) 10-95. Švicarski frank je v preteklem tednu nekoliko oslabel, kar je imelo za posledico oslabitev dinarja, ki je ž njim zvezan.
Cene žitu so se pomalem dvigale in se utegnejo osobito pšenici še nadalje dvigniti, ako se uresničijo vesti o slabi argentinski letini.
Cene sirovim kožam se drže na Din 14'—, vendar kaže, da bodo v Sloveniji radi precejšnjih zalog padle do Din 12 -—. Telečje kože se drže na 18—20, svinjske kože so v Ljubljani 12 —, na deželi 15—16 Din.
Strojene kože kažejo ite-le cene: Kruponi Din 58—63, vratovi 36—40, krojniki 26—32, boksi črni 19—22, sandalet rujav 14—18, ševrot 14—16, ovčine 10 — kipsi črni 85—110 Din.
Cene čevljem so po praznikih zopet popustile.
Obveznice Blairovega posojila (1% in 8% ter 1% zastavnic Državne hipotekarne banke) se sprejemajo za kavcijo pri drž. licitacijah po nominalni vrednosti, preračunjeni na dinarje po zadnjem kurzu.
Prijave za pridobnino se mora j« vložiti od 5. januarja do 5. februarja.
Poklonitvena deputacija Dravske banovine je odpotovala v Beograd v petek 10.. t. m. ter bo sprejeta od Nj. Vel. kralja v avdijenco v nedeljo popoldne
Zakon o pospeševanju živinoreje
je Nj. Vel. Kralj podpisal, s čemer smo dobili enega najmodernejših zakonov te vrste v Evropi.
Likvidacija sokolskih in orlovskih društev, ki so vstopila v Sokola Kraljevine Jugoslavije se mora izvršiti s 15. januarjem.
Novi kazenski zakoni so stopili v veljavo s 1. januarjem in sicer kazenski zakon, zakon o kazenskem sodnem postopku in zakon o izvrševanju ■kazni na prostosti.
Delo na državnem proračunu za 1. 1930—1931 hitro napreduje in bo zakon objavljen, v marcu, pri čemer se bodo vpoštevale tudi kompetence banovin. _ ..
Poštninsko prostost za korespondenco, kakor jo imajo že obrtne zadruge, je oblastna poštna uprava v Ljubljani priznala tudi gremijem trgovcev in Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
Železnica Kragujevac—Kraljevo je bila na svečan način otvorjena o božičnih praznikih, pri čemur so bili navzoči ministri inž. Radivojevič, Uzunovič in Maksimovič.
Novo pivovarno nameravajo ustanoviti gostilničarji Dravske banovine v Laškem ter so pripravljalna dela že v teku.
Naša trgovinska bilanca za 1. 1929 bo po treh letih zapet aktivna, ker je po podatkih za prvih 11 mesecev znašal naš uvoz 6995 milijonov Din, izvoz pa 7140 milijonov Din.
Okrog 2000 milijonov dinarjev se ceni vrednost koruze, ki se bo tekom letošnjega leto izvozila iz naše države.
Avstrijska trgovinska bilanca bo po rezultatih prvih 11 mesecev za celo leto za več kot 1000 milijonov šilingov (8000 milijonov dinarjev).
Haaška konferenca je bila zopet otvorjena 2. t. m. ter razpravlja o nemških reparacijah in o reparacijah, ki jih morajo plačati Avstrija, Madžarska in Bolgarija Jugoslaviji, Čeho-slovaški in Rumuniji.
Konkurzov v letu 1929 je bilo 1062 riapram 417 v letu 1928, pripomniti pa je, da odpade samo na Srbijo 845, odnosno 682 v letu 1928.
Spor Rusije in Kitajske je končno vendarle rešen, ker je Kitajska ugodila zahtevi sovjetske vlade ter imenoval po njeni želji ravnatelja in podravnatelja vzhodnokitajskih železnic.
MEDIČ-ZANKI
tvornlce olja, flrneža, lakov in barv (boja)
d. SE O. SE.
Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubljana-Medvode - Domžale Podružnice in skladišča: Maribor, Novisad
Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl' in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežbi
Kolek In odpravnina.
Dobiš račun od trgovca, pri katerem si kupil razno blago. K vsoti, ki jo moraš plačati, pa zaračuna še kolek in odpravnino navadno 150 Din. Vsakokrat se razjezim radi tega čudnega postopanja, ki je pri nas že prišlo v navado. Zato smatram za potrebno, da spregovorim par besedi o tej stvari.
Šel sem k finančni upravi in sem poprašal ali ima trgovec pravico, da zaračuna davek, katerega mora on sam plačati svojemu odjemalcu. Po dolgem iskanju po raznih knjigah dotični gospod ni našel drugega kakor to, da se prilepi kolek za toliko in toliko na vsak račun. Kdo pa naj plača tisti kolek, tega zakon ne predpisuje in tudi nič ne omenja. Pravilno pa je, da plača kolek oni, ki prodaja in zasluži. Naj bo že kakor hoče, gotovo je to, da ima trgovec tukaj prav lep in neupravičen dohodek na škodo odjemalca.
Pri računih, ki se glase za 1000 do
10.000	Din ali še več, je to pač nerazumljivo, da se upa trgovec računati še odpravnino posebej, ko je itak lepo zaslužil. Tako ravnanje je pač obsoje vredno in ni čuda, če se kupci razburjajo. Enkrat za vselej stran s to razvado! Trgovec ima svoje nastav-ijence in ves njegov promet je pre-računjen tako, da so režijski stroški
pri vsakem blagu že vračunjeni. Torej ni treba od nas odjemalcev zahtevati še plačilo »odpravnine in kole-kovine«. Mislim, da je že dovolj, ko ti grozi trgovec na vsakem računu z bančnimi obresti in s pridržkom lastnine do poravnave računa. Obrtnika nihče ne vpraša, kje on dobi svoj denar. On se svojim odjemalcem ako hoče, da se ga drže, ne upa groziti z bančnimi obrestmi.
Naj gospodje trogvci, ki imajo to nelepo navado, malo pomislijo, da krojač, ko pošlje obleko in račun, ne upa računati še odpravnino, ali kovač, ko s težko delavno roko piše po končanem delu kak račun. Kaj bi rekle Stranke, ako bi zraven računal 1-50 Din za odpravnino .
Pri mestni elektrarni n. pr. opažam tudi isto. Vsak mesec račun, vsak mesec odpravnina, in veliko računov, veliko denarja za »odpravnine«. To pač ne gre.
Prošim tovariše, da ondi, kjer trgovci ne odpravijo sami prostovoljno te odpravnine, kratkomalo črtajo sami ta znesek in ga ne plačajo, ker so dolžni plačati samo kupljeno blago.
Naše geslo naj bode: Kolek in odpravnino naj plača vsak sam, kdor proda blago, kupec pa plača samo, kar si kupi.
A. S.
Iz organizacij
Redni občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 26. januarja 1930, predkonfe-renca pa dne 25. januarja 1930 v po-
stvetovalniei Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — Vse včlanjene obrtne zadruge se naprošajo, da naznanijo Zvezi pravočasno v smislu zvezine okrožnice z dne 23. ■decembra 1929, štev. 992 imena, poklic in bivališče delegatov na zvezni občni zbor in eventuelne predloge, ki se bodo obravnavali na občnem zboru. Zveza je prosila za polovično vožnjo po železnicah in mora radi tega imeti pravočasno seznam delegatov.
Društvo obrtnikov na Jesenicah
naznanja vsem svojim članom, da se vrši redni občni zbor v nedeljo dne 19. januarja 1930 ob 3. uri popoldne v gostilni gospoda Tršana na Jesenicah. Ker so na dnevnem redu volitve novega odbora, je dolžnost vsakega člana, da se občnega zbora udeleži. Vabljeni so tudi nečlani, toda glasovalno pravico ima samo tisti, ki je plačal za leto 1929 društveno članarino.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani opozarja, da je treba vlagati prijave za pridobnino za leto 1930 pri pristojnih davčnih upravah do 5. februarja t. 1. člani obrtnih zadrug se opozorijo, da bo Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani sestavljala te prijave v času od 27. januarja do 4. februarja 1.1. v zverini pisarni, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 10 (pritličje). Pred navedenim dnevom Zveza prijav ne more sestavljati, ker je zvezino tajništvo preveč zaposleno s predpripravami za redni občni zbor. Umestno pa je, da si med tem preskrbe interesenti potrebne podatke za prijavo, t. j. iznos prometa, kosmati dohodek in stroške, ki so jih imeli pri obratovanju v letu 1929.
Redni občni zbor »Obrtniške Samopomoči« Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 26. t. m. ob 2. popoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje, desno. Dnevni red:
1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnik#. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Določitev višine podpore. 6. Določitev višine prispevkov. — Če občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bode vršil eno uro kasneje z istim dnevnim redom, ne glede na število prisotnih članov.
Kako vedo nekatere zadruge ceniti delovanje Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.	neke	obrtne	zadru-
ge na Zvezo obrtnih žabrug -v Ljubljani se glasi: »Na pritožbe tukajšnje zadruge je sreski poglavar v K. izdal odredbe na žandarmerijsko postajo v P., da se je J. M., krojaču (šušmarju) v M. izvrševanje obrti takoj ustavi, ob ponovni preizkavi naj se mu zapleni Šivalni stroj in takoj napravi ovadbo. To se je izdalo dne 15. novembra 1929 pod šetv. 6267. Zato gre zahvala fudi zvezi, katera je pri tem našo zadrugo krepko podpirala in storila vse potrebne korake. Zato vam na tem mestu izrekamo najtoplejšo zahvalo in ponovno obljubimo, da vam bomo ostali zvesti tudi v bodoče. Glede Z. vam sporočamo, da smo odposlali na sresko poglavarstvo v K izjavo v smislu vašega navodila v dopisu štev. 883/29. Glede predlogov, katere je stavila naša zadruga na zvezinem občnem zboru, se vam zahvaljujemo, da ste iste upoštevali. V nadi, da nam bodete stali tudi v bodoče ob strani ter nam pomagali v vsem, beležimo I. L., načelnik.«
»Obrtniški koledar« za leto 1930 je popolnoma pošel in ga ni več v zalogi. Ker prihajajo še vedno naročila za koledar, prosimo one gg. obrtnike, ki smo jim koledar poslali in ga še niso plačali, ker ga morebiti ne mislijo obdržati, naj nam koledar nemudoma vrnejo, da lahko ž njim drugim naročnikom postrežemo.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani.
Nova zračna proga Berlin—Zagreb —Beograd. Mednarodna konferenca za zračni promet je sklenila, da se otvori na pomlad nova proga Berlin —Beograd preko Zagreba in da se bo ta proga kasneje podaljšala preko Skoplja v Solun.
Razno,
T Josip Lampič. V Ljubljani je preminul 72-letni ključavničarski delovodja g. Josip Lampič. Pokojni je bil skozi 48 let nepretrgoma zaposlen v ključavničarskem podjetju A. Martinčič v Ljubljani. Mnogo imamo danes bivših vajencev njegove izkušene šole, ki se ga za vzgojo hvaležno spominjajo. Njegov kremenit značaj, delavnost, poštenje in vzajemno sodelovanje z mojstrom, naj bi bilo vzgled našim pomočnikom. Dokaz velikega spoštovanja do pokojnika je bil tudi pogrebni sprevod, katerega so se polnoštevilno udeležili njegovi sodelavci, v velikem številu pa tudi ključavničarski mojstri iz Ljubljane. Čast in hvaležen spomin možu dela!
Mednarodni semenj v Budimpešti. V Budimpešti se vrši mednarodni ve-lesemenj od 3. do 12. maja 1930. Naše poslanstvo v Budimpešti se zanima za to, ali se more pričakovati znanjnejša udeležba razstavljalcev tudi iz naše države. Zato vabi Zbornica za TOI interesente, ki bi se eventu-elno hoteli udeležiti sejma, kot raz-stavljalci, da ji to prijavijo najkasneje v prvi polovici t. m. Stroške za pre-vo zblaga, za razstavne prostore in vse druge izdatke morajo nositi raz-stavljalci sami.
Načrti novih zdravstvenih zakonov. Vrhovni zakonodajni svet je prejel v razpravo nove zakone od ministra socialne politike in narodnega zdravja in sicer zakon o organizaciji zdravstvenih občin, zakon o bolnicah in za-zakon o asanaciji sela.
Pasivnost bolgarske trgovinske bilance. Po poročilu lista »Luč« je bolgarska trgovinska bilanca za minulih 11 mesecev pasivna za okoli 2 milijardi levov. Importiranega je bilo blaga za 7 in pol milijarde, izvoženega pa za 5 milijard 600 milijonov levov.
Angleški vladni krogi so opozorili W%ar*ka ministra Burova in Molova na nujno potrebo, da Bolgarija izpolni svoje reparacijske obveznosti napram sosednjim državam.
Vprašanje vzhodnih reparacij se nahaja pred končno rešitvijo, ker so velesile posredovale med Malo antanto ter Bolgarijo in Madžarsko ter pritiskajo na to, da ti dve državi izpolnita svoje obveznosti.
Kotiranje Blairovega posojila na naših borzah. Od 1. januarja dalje bodo kotirale na efektnih borzah v Beogradu in Zagrebu obveznice Blairovega posojila.
Trgovinska pogodba s Španijo. 19. decembra so bile izmenjane ratifikacijske listine o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Španijo. Svečani izmenjavi so prisostvovali s strani Španije general Primo de IRivera, glavni tajnik ministrstva zunanjih zadev Palacios, šef protokola Landecho, šef trgovske sekcije Lopez Lago in šef diplomatskega oddelka grof Bai-len. Jugoslovensko vlado je zastopal opolnomočeni minister v Madridu Dragomir Jankovič z visokimi uradniki jugoslovenskega poslaništva.
Licitacija za gradim železniškega mostu med Beogradom in Zemunom je prinesla zanimive rezultate. Najcenejšo ponudbo je stavila francoska tvrdka Batignoles, in sicer za konstrukcijo mostu v lokih za 815 milijona mark in za konstrukcijo mostu na verigah za 8-25 milijona mark. Najdražjo ponudbo je stavila tvrdka Siemens, in sicer za 13 26 odnosno 15 50 milijona mark. Del železne konstrukcije se bo nabavil na račun reparacij, dočim se bo preostanek izplačal v 30 letih s 1% obrestmi Tvrdka Batignoles je že pristala na ta
način plačila. Kakor znano, izvršuje tvrdka Batignoles že od poletja velika del ana izsuševanju pančevskega in-undacijskega ozemlja.
Pasivnost naše trgovinske bilance s češkoslovaško. Iz mesečnega pregleda o zunanji trgovini Češkoslovaške je razvidno, da je Češkoslovaška v prvih 10 mesecih p. 1. izvozila v Jugoslavijo za 813-2 milijona Kč, uvozila pa je iz Jugoslavije za 164-7 milijona Kč, tako na je bila naša trgovinska bilanca vtem razdobju pasivna za 548 5 milijona Kč ali za preko 900 imlijonov Din. Ta številka nam potrjuje nujno potrebo tarifne pogodbe s Češkoslovaško.
NEKAJ KAIt NI PRAV.
V eni zadnjih številk smo priobčili dopis iz kroga čevljarjev, v katerem dopisnik zamerja, ker slovenski delegati na kongresu čevljarjev v Beogradu niso poslali poročila v »Obrtni Vestnik«, tako da je »Obrtni Vestnik«, samo kratek posnetek iz dnevnikov. Delegata gg. Krajcer in Prešeren sta naknadno poslala uredništvu podrobnejše poročilo in pojasnilo, iz katerega je razvidno, da poročila nista takoj poslala »Obrtnemu Vestniku« zato, ker sta dobila prepis rezolucij šele pozneje. Ker smo bistvene točke teh rezolucij že objavili^ smatramo, da sta gospoda delegata s tem pojasnilom svojo dolžnost storila in da je s tem stvar v redu. Prosimo pa, da gospodje odposlanci, najsi bo katerekoli obrtniške panoge na zborovanju, katerih se udeleže, vedno zahtevajo prepise rezolucij ali pa si jih kratko notirajo in jih obenem s svojim poročilom o detajlih izvolijo priobčiti o »Obrtnem Vestniku«, ker bode s tem jako ustregli tovarišem, katere zastopajo. Ob tej priliki se obenem zahvaljujemo gospodoma Krajcer ju iz Maribora in Prešernu iz Ljubljane za prijazno obvestilo.
Uredništvo.
Plenarna seja Zbornice TOI.
Za močno skupno zbornico.
Zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin je v izbranih besedah po-vdarjal eminentno važnost skupne in močne zbornice za prospeh in procvit gospodarstva v naši banovini. Mi moramo s ponosom priznati, da imamo svojo stanovsko zbornico. Naša zbornica najintenzivnejše dela za naše lastne interese in je velike važnosti zlasti danes, ko se še gradi in zbira materijal za ustvarjanje gospodarske politike v državi. Zato se z žalostjo opaža, da se proti tej zbornici, na katero naj bi se zaupno obračali člani v slučaju potrebe, z nekimi preračunjenimi namerami ruje. Praksa, ne le pri nas, ampak tudi v inozemstvu kaže, da imajo skupne zbornice veliko prednost pred ločenimi. Zato je čudno, da se dobijo pri nas ljudje, ki hočeio to skuono močno ustanovo deliti. Dravska banovina predstavlja zaokroženo gospodarsko enoto, pa je zato naravno in potrebno, da imamo tudi eno samo skupno zbornica
V svojem nadaljnem govoru kritizira podpredsednik postopanje onih, ki so neutemeljeno vodili agitacijo proti zbornici radi zborničnih prispevkov in to na podlagi netočnih informacij. Svoja izvajanja je zaključil z vzklikom: »Naj živi in se razvija enotna gospodarska naša institucija Zbornica za TOI!
Govoru g. podpredsednika so glasno pritrjevali vsi člani.
Zbornični član gosp. Josip Rebek je nato z ozirom na že ponovnokrat omenjene pritožbe proti zbornični dokladi izjavil, da je on sam pred letom v zbornici govoril proti proračunu. Z njim so glasovali proti proračunu tudi tovariši njegove skupine. Ostal je te-jmu dosleden, vendar se je pri izvajajo ju konsekvenc držal mej, ki mu jih marekuje čut lojalnosti in je v svojem postopanju vedno čuval avtoriteto korporacije, katere je on sam član. Zbornica dela, uradništvo je odlično jn vedno na svojem mestu v obrambi gospodarskih interesov, zato je neumestna ttka gonja, ki utegne škodovati avtoriteti naše korporacije.
’ Zbornični član g. Stermecki upravičuje pritožbe proti zbornični dokladi, češ, da so bili inicijatorji uver-jeni, da veljajo za samoupravne do-jklade določeni predpisi tudi za zbornične doklade. Ce temu ni tako, bodo pritožbe pač zavrnjene. Sicer je pa mpenja, da. ni umestno interesentom kratiti pravice pritožbe.
Zbornični predsednik g. Jelačin je pdgovarjal g. Stermeckiju in naglašal,
da postopek članov, ki so glasovali za proračun, za hrbtom zbornice pa vlagajo pritožbe, ki vrhu tega še utemeljene niso, nikakor ni opravičljiv. Si- ; cer se je v navajanju vsote, katero bo j dobila zbornica, odločno pretiravalo j in dejstva kažejo, da ni vse tako, kakor se je govorilo, kajti zbornica še danes ni prejela na dokladi niti vsote, katero je proračunila za 1. 1929, dasi imamo le še par dni do konca leta.
(Konec prihodnjič.)
Dobave
Dobave. Direkcija drž. rudnika Senj-ski rudnik sprejema do 14. januarja t. 1. ponudbe glede dobave cevi. — Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 18. januarja t. 1. ponudbe glede dobave platine. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 16. januarja t. 1. pri prometno -komercijelnem oddelku Direkcije drž. železnic v Sarajevu glede dobave telegrafskih drogov. — Dne 16. januarja t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Sarajevu glede
AVGUST AdNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare
Luksuzni predmeti Stavbno in umetno steklarstvo
Ljubljana, Dunajska cesta št. 10
Telefon 2478
Volneno sukno
rit.
O .o
od najnavadnejfiega do najfinejšega; posebno velika izbira moškega blaga za obleke in površnike z vnemi dodatki vred: kamgarn in štrajhgam — blago za častnike; sukno za uniforme železničarjev, poštarjev in uslužbencev finančne kontrole i. dr,; sukno ta narodno nošo
Volneno predivo za trikotaže Vsakovrstna volnena pokrivala Volnene Čepice h la Bšrete v vseh barvah
MIRKO BOTHE
Zagreb, Trg Burze 1
skladišče veleindustrije volnenih proizvodov
Vlade Teokarovič & Comp, Parafin
Naročajte
•	v* «J
m sirite „0brtni Vestnik“
dobave orodja in pločevine; dne 17. januarja t. 1. glede dobave mašilnih vrvic in telegraf sko-telef črnskega materijala; dne 18. januarja t. 1. pa glede dobave livarskega koksa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu dne 15. januarja t. 1. glede dobave železa, vijakov in žebljev. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Oblastna poštpo - telegrafska uprava v Ljubljani razpisuje dobavo 90.000 komadov bakrenih tulcev za vezenje bakrene žice. Ponudbe je vložiti do 15. januarja t. 1. (Vzorci in pogoji so na vpogled pri ekonomskem odseku te uprave.)
Prodaja razbitega stekla. Pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu se bo vršila dne 14. januarja t. 1. licitacija glede prodaje okoli 4000 kg razbitega stekla. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Direkcija drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 14. januarja t. I ponudbe glede dobave
80.000	komadov kapsci. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 16. januarja t. I. ponudbe glede dobave 45 plošč železne pločevine in 7000 komadov zakovic. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 24. januarja t. 1. ponudbe glede dobave materijala za instalacijo parne kurjave, železne pločevine in raznega železa. — Vršile se bodo naslednje
ofertalne licitacije: Dne 20. januarja 1.1. pri Direkciji drž. železnic, gradbeni od": delek v Sarajevu, glede dobave 8 komadov skretnic; dne 25. januarja t. 1. glede dobave 90.000 komadov granitnih kock; dne 28. januarja t. 1. glede dobave umetnega škriljevca. — Dne 23. januar-ja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave skretnic. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatskd so interesentom na vpogled f pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 20. januarja t. 1. se bo vršila pri Hačunsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertaina licitacija glede dobave 5000 komadov denarnih vreč s ključavnicami in 3000 komadov ključev za iste. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 24. januarja t. 1. glede dobave 35 komadov bolniških šatorov: dne 28. januarja t. 1. glede dobave 85 komadov bolniških šatorov; dne 30. januarja t. 1. pa glede dobave 570 komadov operacijskih miz. (Pogoji so na vpo gled pri istem slagalištu.)
Dobava drv. Dne 28. januarja i. JL se bo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 13 600 m* dry. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.)
Prodaja lesa. Pri Direkciji šum v Zagrebu se bo vršila dne 30. januarja t. I. potom pismene licitacije prodaja večje množine lesa na panju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)	.
o I
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon št. 2040, 2457, 24f»8, 2805 In 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in kredili vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Najmodernejša in naj večja jugosl. tekstilna tovarna, ki j« bila ustanovljena leta 1920
Krojaii dobe znaten popuit
Prodajanje na malo in veliko po tovarniških cenah
L. Mikuš f dežnikov
Ljubljana
Mestni trgf 25
Ustanovljeno 1830
Skrbno isdalo vanJa I Najvacji izbor! : NajniSja canal Praobletae I PopravilaI
Specialna tovarna strojev za obdelavo lesa
KLEIN & STIEFEL V FULDI
Zastopnik:
PETER ANGELO
Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4/1
Specijaliteta: mizarski in ko-larski stroii, posamezni in v vsabi kombinaciji z vdelanimi elektromotorji (pogon brez jermena) kakor tudi vsi stroii za iermenski pogon
Dolgotrajen kredit brez menične podlage
Zahtevajte ponudbo ali brezplačni obisk zastopnika
.Ruf1!
Vodite knjigovodstvo po kartoteki sistema f f
Pospešeno poslovanje! Dnevna bilanca 1
Predvajanje povsem brezobvezno oskrbi
Trgovsko-gospodsrski biro
Drago Lunder, Ljubljana
Poljanska cesta 73
Nudi Vam pomoč tudi pri ureditvi vseh drugih knjigovodstvenili poslov za razna knjigovodstva:
Organiziranje — revizije — bilance — davčne zadeve
'IPP'	c-rvc \ • f?	n i . . -	»
Za v knjigovodstvu obče nevefiče pridobitnike posebna, poenostavljena metoda t
f!3
DRUŠTVO MESTNE HRANI1 NICE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Za kontorelj »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihel««. Urednik Milko Krapeš. - Tiskarna »Merkur«, trg.-ind. d. d. (predstavnik O. MicbAlek). Vsi v Ljubljani.