23. številka.
Letnik IX
Maribor, dne 20. marca 1917.
iteroSRbta listu : —
€*k> leto . , k 10*—
«pl tete . , , , s*— «*rt leta , ,	, 2*50
ifesefeio. j , i —
|w®l Avstrije: —~
loto leto . .	. 15*—
iNgsamezne Številke «*	10 vinarjev.
in npravniltvo: Maribor «lica. S. — Telefon it. 113.
I Neodvisen političen list za slovensko IJttdstvo. j
Z nrcdalitvaoa m nor« vsak San od tfc-«. ur«
Maju obojio avstrijsko nradne poroillo»
Dunaj, 10. marca.
Italijansko bojišče.
Na primorski fronti živahno delovanje zrako-piovcev in od časa do časa tudi živahen topovski o-genj. V dolini reke Adiže je sovražen zrakoplov metal bombe na naše kraje. Južno od prelaza Stilfser je zavzel eden naših vojaških oddelkov alpincem obvladujoči skalnati vrh Hohe Schneid.
If&jaovejše nemški» uradno porodilo.
J - ^ H mm
Berolin, 19. marca.
Francosko bojišče.
V zadnnh dneh smo med krajem Arras in reko Aisno načrtoma zapustili kos zemlje. Dolgo časa pripravljena strategična gibanja smo izvršili nemoteno in nam je sovražnik le obotavljajoč se sledil, — Varnostne odredbe so s previdnim in krepkim zadržanjem prikrile odhod naših čet, ko so zapuščale postojanke. Na ozemlju, ki smo ga zapustili, so bile porušene vse naprave, ki bi bile sovražniku koristne. Del prebivalstva smo tamkaj pustili, ko smo ga za pet dni preskrbeli z živili.
Včeraj je bilo blizu obali, na fronti Artois ter na obeh bregovih reke Može vojno delovanje živahno. Popoldne šo polki, ki so se večkrat obnesli, naskočili na južnem delu gozda pri Malancourtu in na vzhodnem pobočju višine 304 večje število francoskih jarkov v širokosti 50 in 800 m in so vjeli 8 častnikov in 485 mož, vplenili več strojnih pušk in metar čev min. Ponočni francoski protinapadi so bili odbiti. Tudi na južnem pobočju višinte „Mrtvi mož“ smo s sunkom vjeli več sovražnikov. Na vzhodnem bregu reke Može so bili izjalovljeni napadi več francoski!) stotnij severno od Ch rambretteiFerm.
Ravoincifa na Ruskem«
V	kateri smeri se bo ruska revolucija razvila, iz došlih poročil ne moremo presoditi. Ta poročila prihajajo namreč vsa čez London, vsled tega so enostransko barvana. Že dne 8. marca se je vedelo na Dunaju, da se na Ruskem izvršuje preobrat, toda natančnih in zanesljivih poročil ni bilo. Tako še je pravzaprav danes.
Iz angleških poročil vemo to-le: Svobodomiselni blok dume je porabil delavske nemire zaradi pomanjkanja živil in se uprl, da z uporom pribori Rusiji svobodnejše ustavno življenje. Cara so odstavili, kajti vedno bolj neverjetno se zdi, da bi car izdal s oklic, kakor ga Angleži razširjajo. Nekaj častnikov in moštva se je pridružilo upornikom, Istota-ko nekaj mest, kjer igrajo vodilno vlogo Židje in od Židov odvisni ljudje. Nova vlada stoji popolnoma pod vplivom Anglije. Od upornikov zaželjeni car, veliki knez Mihael Aleksandrovič, se še ni končno odločil, ali sprejme ponujeno čast ali ne Veliki knez Mihael slovi kot alkoholu vdan mož in bi bil le igračica v angleških rokah. Od privržencev odstavljenega carja se pojavlja odpor. Za to še nemiri niso ponehali.
Toliko je gotovo. Koliko je na drugih poročili]) resnice, ne moremo reči. Za to jih podajamo našim čitateljem brez izbire. Ali se bodo nemiri na Ruskem razvili tako, da bo iz njih dozorel mir, tudi to je težko reči. Pač pa taki dogodki ne krepijo Rusije, niti vojaško niti politično. In to se prve za nas ugodne posledice sedanjih dogodkov.
Odpor.
V	©krajih Kursk. Poltava in Orel so se vzdig-
nili km. te za t dnt» vijem ga carja. U Turkes a a se poro a ca general Ruropaikio, ki je obenem upravitelj v Turkestaau, noče pripoznati nove vlade. Baje je tudi poveljnik v Dvmskem, general Lvov, odrekel novi vladi pokorščino. Isto taki trd njavski poveljnik v Sebastopolu.
h Petrograda prihajajo poročila, da se prevrat ne vrši tako, te kor bi Anglija želela. Car še ni govori zadnje besede, kaiti odpoved na prestol mu je bila vsiljena. Velki knez še bržkone raditega noče sprejeti krone ker je s carjem v sporazumu in hoče s svojim čakanjem pridobiti čaia, da car lahko proti u.t>urnikom nastopi Na vsak oačii se bodo na Ruskem vršili še tudi notran i boji.
Kje je car in njegova rodbina.
O usodi carja Nikolaja in njegove rodbine krožijo različne, nasprotujoče si vesti. Nekatera stockholmska poročila zatrjujejo, da se je car ob času izbruha revolucije nahajal na fronti. Druge vesti pa zopet z vso gotovostjo trdijo, da se je car ob izbruhu revolucije nahajal v Taurijskfl palači v Petrogradu in da so ga revolucionarji vjeli ter prisilili, da. je odstopil. Kakor o carju tako krožijo tudi o carici razna popolnoma nasprotujoča si poročila. Ena pravijo, da je carica v Kijevu, druga, da se ji je pod spremstvom čete zveste telesne straže posrečilo zbežati, tretja poročila pa z vso gotovostjo zatrjujejo, da so carico s carjevičem vred vjeli v Carskojem selu in da je bila celo ranjena, ko so revolucionarji vdrli v palačo.
Rusija še nima carja.
Veliki knez Mihael Aleksandrovič je izdal oklic na ruski narod, v katerem naznanja, da, hoče s-prejeti najvišjo državno moč le pod pogojem, da ljudska volja soglaša s tem, da bi bil on proglašen za carja. Radi tega hoče veliki knez počakati, kakšno mnenje bo izrazila ustanovna zbornica, katera bode določila novo vladino obliko in novo ustavo ruske države. Mihael Aleksandrovič prosi blagoslova Najvišjega, in priporoča ljudstvu, naj se podvrže novi vladi, dokler se ne bo na podlagi splošne, direktne, in tajne volitve izvolila ustanovna zbornica, ki bo z ozirom na ljudsko voljo napravila potrebne sklepe glede oblike nove vlade.
Oklic carja Nikolaja.
Petrograjska brzojavna agentura objavlja dne
16.	marca sledeči carski manifest:
„Mi po božji milosti Nikolaj II., car vseh Rusov, car Poljske, knez Finske itd., naznanjamo s tem našim zvestim podanikom sledeče:
V	dnevih velike borbe proti vnanjemu sovražniku, ki se že tri leta trudi, da podjarmi našo domovino, je postavila božja volja Rusijo pred novo izkušnjo. Notranje težkoče groze z usodepolno reakcijo na končni izid težke vojne. Bodočnost Rusije, Čast naše armade, sreča naroda in vsa bodočnost naše zveste domovine zahtevata,, da se nadaljuje boj za vsako ceno do zmagovitega konca. Grozoviti sovražnik napenja svoje zadnje sile in bliža se trenotek, ko bo naša hrabra armada skupno z našimi zmagoslavnimi zavezniki definitivno pobila na tla sovražnika.
V	teh za Rusijo odločujočih dnevih smatramo za dolžnost vesti, da moramo našemu narodu olajšati tesno združenje in organizacijo vseh njegovih sil, da, se uresniči hitra zmaga. Radi tega smo v soglasju z dumo države spoznali za dobro, da se odpovemo kroni ruske države in odložimo vrhovno oblast. Ker se nočemo ločiti od našega ljubljenega sina, izroča,mo našo dedno nasledstvo našemu bratu, velikemu knezu Mihajlu Aleksandroviču, ki mu podeljujemo pri njegovem, nastopu prestola ruske države naš blagoslov Naročamo našemu bratu, da, naj vlada v popolnem soglasju z narodnimi zastopniki, varuje zakonite ustanove in izvrši nanje v imenu nad vse ljubljene domovine neoskrunljivo prisego. Poživljamo vse zveste sinove domovine, naj izpolnijo svojo sveto dolžnost do domovine, naj ubogajo carja v težavnih trenotkih narodnih izkušenj m mu z zastopniki naroda pomagajo voditi rusko državo po poti sreče in slave. Bog z Rusijo!“
Oklic nove vlade.
Začasna vlada objavlja sledeči oklic:
„Sodržavljani! Začasni izvrševalni odsek državne dume je s pomočjo garnizije in prebivalcev glavnega mesta sedaj popolnoma strl škodljivi vpliv stare vlade, tako da se more posvetiti že krepki organizaciji izvršujoče sile. V tem trenotku imenuje začasni odsek sledeče ministre prvega narodnega kabineta, ki jim njihovo prejšnje javno in politično delovanje jamči zaupanje naroda. (Slede imena ministrov.)
Nova vlada si je določila za svojo politiko sledeča temelja: Splošno neposredno pomiSoščenjto za vse osebe, ki so zagrešile zločine političnega ali pa verskega značaja, med njjimi tudi teroristična dejanja, vojaško revolucijo in zločine proti kmetijskim zakonom, dalje svobodo mnenja, tiskovno svobodo, društveno in zborovalno svobodo kakor tudi pravico stavkanja z razširjenjem teh pravic na vojaške in tehnične razmere, odpravo vseh iz socijalnih, verskih ali narodnih vzrokov nastalih omejitev in neposredno izvršitev predpriprav za sklicanje ustavodajne skupščine na podlagi splošne volilne pravice, ki naj sestavi vlado in sprejme ustavo. Ureditev policije se bo nadomestila z narodnimi brambovci z izvoljenimi poveljniki ki bodo podrejeni vodstvu samouprave. Občinske volitve se bodo vršile na podlagi s-plošne volilne pravice. Čete, ki so udeležene na revolucionarnem gibanju, naj se ne razorože, ampak zberejo v Petrogradu. Odprava vseh omejitev vojakov glede socijalnih pravic, ki jih imajo drugi sodržavljani, vendar le s pogojem stroge vojaške discipline v aktivni službi. Začasna vlada smatra potrebnim pripomniti, da nikakor ne namerava porabiti vojnega stanja v svrho zavlačevanja izvedbe gori navedenih reform,“
Začasna vlada nevtralcem.
V	okrožnici na ruske zastopnike pri nevtralnih vladah pravi zunanji minister Miljukov: S pismom. datiranim z dne 15. marca iz Pskova se je car za se in svojega sina odpovedal prestolu. Veliki knez Mihael Aleksandrovič noče prevzeti krone, dokler ne bo nova duma, izvoljena na podlagi splošne volilne pravice, določila nove usti ve. Rusija bo pod novo vlado ostala zvesta svojim zaveznikom in se bo ob njihovi strani bojevala do kosca.
Dogodki v nedeljo, dne 11. marca.
Brzojavka iz Stockholma dne 16. marca slika razvoj revolucije v Petrogradu sledeče:
V	nedeljo, dne 11. marca, zvečer se je razširila vest, da je bila vlada nasilnim potom odstavljena in da se je poveljstvo vojaških straž, kakor tudi več nadomestnih bataljonov pridružilo revolucijonajrcem. Ponoči na pondeljek se je izvršil prvi krvavi spopad. Proti eni uri ponoči so revolucionarji obkrožili zbo-rovalni prostor članov skrajne desnice ruske dume. Vodilni dumini člani so še srečno ušli. Pri spopadih so bile usmrčene 4 osebe, mnoge pa so bile ranjene. V pondeljek zjutraj je Šla množica pred hišo petro-grajskega poveljnika, ki pa se je že bil odpeljal v glavni stan. Na ta način je bila garnizija brez voditelja. To je pripomoglo, da se je prekucuhom posrečil drzni načrt.
V Petrogradu kakor na bojišču.
Očividci opisujejo dogodke v Petrogradu sledeče: Prvi povod za nemire je bil, ker so zaprli voditelje delavstva V četrtek, dne 8. marca, je prišlo do novih spopadov. Vmes so posegli kozaki in policija, toda ustala se je vedno bolj širila. V petek so o-blasti spoznale resnost položaja. Kozaki so streljali na ljudstvo, toda odpor je silovito naraščal. V soboto je v Petrogradu izgledalo, kakor na kakem bojišču. Odigravali so se razburljivi poulični boji, v kar terih je bilo mnogo oseb ranjenih in ubitih, Nekateri potniki pripovedujejo, da so kozaki mnogokje prebivalstvu pomagali. Policijskega uradnika, ki je dajal povelja, so kozaki ubili.
Najhujši poboji
Poročevalec kodanjskega lista „Politiken“ po-
'J'!;!	C'.'It $££Jp-0]i
roča iz Haparande (Švedsko mesto na meji med Rut ßijo (Finsko) in Švedsko, v severnem kotu Bolniškega zaliva) o podrobnostih petrograjske revolucije. Revolucija se je začela v četrtek, dne 8. marca, š cestnimi obhodi, katere oblastva niso mogla udušiti. V petek in soboto je prišlo do resnih spopadov med žandarji in ljudsko množico. Vojaštvo je poseglo v-mes in je streljalo na ljudstvo. V nedeljo, dne 11. t.
m., se je velik del' petrograjske posadke pridružil revolucionarjem. Kmalu na to je prišlo do pravcate bitke med vladnimi četami in vojaštvom, ki je prestopilo k revolucijonarjem. Tudi civilno prebivalstvo je pomagata revolucijonarnemu vojaštvu ter se je dobro oborožilo z revolverji in puškami.
Vladne čete so se utaborile v središču mesta, so obvladale vse glavne ceste in so obstreljevale ljudske množice iz strojnih in navadnih pušk. Revo* lucijonarji so obvladali drugo stran reke Neve in so prodirali čez most v tostransko polovico mesta. Na obeh straneh so bile izgube velike. Boji so trajali Še tudi v pondeljek in so ponehali še le v torek, ko je na,daljnih deset polkov prestopilo k revolucijonar-jem.
Revolucijonarji se polastili trdnjave.
V noči od nedelje na pondeljek se je, kot poroča Reuter iz Petrograda, pridružio tudi več polkov carjeve garde upornikom. Zjutraj dne 12, marca so dobili revolucijonarji premoč tudi nad glavnim stanom petrograjske artilerije. Poveljnik je bil ubit. — Revolucijonarji so zavzeli tudi Peter-Pavlovo trdnjavo. Slovito ječo te trdnjave so odprli in pustili vse kaznjence na prosto. Trdnjava je sedaj glavni stan revolucionarnih bojnih sil.
Glavni stan upornikov.
Revolucijonarji so imeli svoj glavni stan ob glavnem tinskem kolodvoru in so od tam čez Finsko Obvladali zvezo z inozemstvom, Od pondeljka naprej se od tam razun vlaka z invalidi ni odpeljal noben vlak več, Žandarje. ki so spremljali ta vlak, so revolucijonarji pred odhodom iz Petrograda oropali o-rožja. Potniki, ki so dne 15, marca dospeli v Hapa-rando, niso prišli iz Rusije, temveč iz Finske, katera nima z Rusijo nikake zveze.
t:A	~	i p'fißP, -v
do, da tako napravi red. Na ta način upa začasna vlada položaj tako spremeniti, da bo Rusija v stanu, vzdržati do končne zmage. Večina ministrov je soglašala s tem, da se velikemu knezu Mihaelu poverijo posli vladarstva, Le vojni minister Belajov je izjavil, da ne more prelomiti svoje vojaške prisege in da bo boj nadaljeval, dokler ne dobi drugih povelj od carja. Med tem pa so se vsi gardni zbori in rezervni bataljoni pridružili dumi,
Ustaja dobro organizirana.
Iz Amsterdama se poroča:
Bark, Protopopov, Stürmer in tudi drugi so za-pi’ti Ustaši so zasedli carjevo zimsko palačo. Angleški in francoski poslanik sta se začela pogajati z izvršilnim odborom dume,
Poldrugo uro pozneje se je ustaji brez prelivanja krvi pridružila Moskva, Veliki knez Ciril se je izjavil, da je popolnoma na razpolago Rodzianku. Veliki knez Aleksejev je odgovoril, da sprejme dumin predlog. General Brusilov se je izjavil, da stori svojo dolžnost napram carju in državi, Goremykina so zaprli.
Prvi in četrti polk donskih kozakov sta se u-staji pridružila, Rodziahko je izdal v imenu dumine-ga vojaškega odseka na mornariške in armadne poveljnike vseh front oklic, v katerem jih prosi, da o-stanejo mirni, toda da vojsko zoper sovražnika nadaljujejo, dočim bo komite skrbel za notranji mir in red. Ustaiši so vpostavili začasno vlado, Dumini po slanei, ki so vodje delavcev, so izdali na delavstvo razne oklice, v katerih jih pozivljejo, da naj vzdržujejo red in da naj začnejo z delom, da bo bojevnikom na fronti omogočeno nadaljevanje vojske.
Iz Moskve se pa poroča: {Tukaj je prišlo povodom revolucije v Petrogradu do velikih izrazov veselja. Sestavil se je vojaški komite, Id s pomočjo 1 artilerijske brigade, 5 infanterijskih polkov in tiso-čev domobranskih čet vzdržuje red, Moskovskega vojaškega poveljnika kakor tudi več tisoč orožnikov in policijskih uradnikov so pozaprli. Iz zaporov so pa izpustili vse politične vjetnike.
Nižni Novgorod in Karkov sta se pridružila ustaji.
Duma in revolucija.
Ko so v pondeljek člani dume prišli k seji, so našli carjev ukaz, po katerem so se seje dume odgodile do srede meseca aprila. Parlamentarni voditelji pa so sklenili, da duma ne sme iti narazen. Predsednik Rodzianko je brzojavil carju, da je položaj zelo resen. Potrebno je, da se kakšni osebi, ki uživa zaupanje ljudstva, poveri sestava nove vlade, Rodzianko je istočasno to zahtevo brzojavil tudi vplivnim generalom na fronti, naj isti vplivajo na carja, da u-streže želji dume.
Zadnji ministrski svet.
Kakor poročajo londonske „(Times“ dne 13. t.
m., je ministrski svet po krvavih dogodkih dne 11. t.
m.	sklenil, da odstopi, in je to sporočil carju. Car je odgovoril, da bo imenoval načelnika generalnega štaba, Aleksejeva, za diktatorja.. V pondeljek je predsednik dume, Rodzijanko, prisostvoval ministrskemu svetu. Ministrom je naznanil, da je duma sporazumno z ljudstvom sklenila ustanoviti začasno via-
Revolucijonarji za nadaljevanje vojske.
Sedanji petrograjski mogotci so, kakor se poroča iz Stockholma, za nadaljevanje vojske, ljudske množice, ki so ponesle misel revolucije med ruski narod, pa baje nočejo p ničesar drugem slišati nego o miru. Domneva se, da so revolucijonarji spravili carjevo družino na varno in so jo dobro zavarovali pred napadi.
Noto ministrstvo.
Petrograd, 16. marca.
Izvršilni odbor ruske dume objavlja sledečo listo novega ministrstva:
Knez Lvov, predsednik zveze zemstev, je imenovan za ministrskega predsednika in ministra notranjih zadev;
petrograjski poslanec Miljukov za ministra zunanjih zadev;
poslanec mesta Saratov. Kerenski, za pravosodnega ministra:	ij
— .........'	"	"i ' -	' ' ' I I "I M '"''"i
podpredsednik dume, Ukrasov, ža prometnega
ministra;	... , ,vj
poslanec mesta Kostroma, Konovalov, zsr' ministra industrijo in trgovine;	■
profesor na vseučilišču v Moskvi, ManaildV^ža ministra javnega pouka;	v- v
član državnega sveta in prejšnji predsednik 3. državne dume kakor tudi predsednik združenih odborov mobilizirane industrije, Gučkov, ža vojnega ministra in začasno tudi za mornariškega ministra;
petrograjski poslanec, Singarev, ža poljedelskega ministra;
kijevski poslanec, TerestšeSnko, za finančnega ministra in
kazenski poslanec, Godnev, ža državnega kontrolorja.
Nikolaj Nikolajevič — diktator?
Ruski krogi v Stockholmu so mnenja* Ra v Rusiji nikakor ne bo ostalo pri revolucijski vladi — ampak bo vodstvo vlade poverjena diktatorju, ki bo skorogotovo veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
Vojska se bo nadaljevala.
Iz Petrograda se dne 14. marca poroča:
Kakor hitro se je sestavil izvršilni odbor ruške dume, sta angleški in francoski poslanik lakoj > pričela z njim pogajati. Rodzianko je v imenu vojaškega odseka dume izdal oklic na vse mornariške i armadne poveljnike vseh front, da naj ostanejo mirni, vojsko pa morajo proti sovražniku nadaljevati. Istotako so bili izdani oklici na delavstvo, da ohranijo in vzdržujejo red in začnejo delati, da se bode mogla vojska nadaljevati. Vojaškega poveljnika pe-trograjskega, kakor tudi na tisoče orožnikov in policajev so zaprli, politične vjetnike so izpustili in sestavil se je vojaški odbor za vzdrževanje reda s po močjo vojaštva, Poldrugo uro pozneje, ko je v Petrogradu izbruhnila ustaja, se ji je pridružila Moskva, Tudi mesti Nižni-Novgorod in Karkov sta izjavili, da se pridružita, ustaji.
Olajšava m Anglijo.
Iz Londona se poroča:	V spodnji zbornici je
rekel Bonar Law ob priliki, ko je naznanil zbornici odstop carja Nikolaja, sledeče: Za nas je v resnici olajšava, da gibanje ne stremi za tem, da bi se dosegel mir, marveč nasprotno: naperjeno je proti vladi ne za to, ker nadaljuje vojsjko, marveč zaradi tega, ker vlada ni nadaljevala vojske tako učinkovito, in s tako eneržijo, kakoršnje je narod pričakovala (Glasno odobravanje.) Bonar Law je nato izjavil, da po poročilih ni prišlo veliko liudi ob življenje ter je naglašal, da se je izvršila sprememba na prestolu razmeroma mirno.
Gibanje proti vojski narašča?
Stockholmski dopisnik lista „General-Anzeiger“ poroča, da ruski revolucionarni odbor nikakor ni več v stanu popolnoma obvladati položaja. Zadržanje vojaštva je negotovo. Nemiri dobivajo vedno bolj vojski sovražno lice,
Zmaga nad Nemcem prijazno strdjo.
Londonski listi pišejo, da je revolucija v Rusiji najvažnejši dogodek sedanjega časa. Revolucija je znak popolnega poloma Nemčiji prijazne ruske struje.
fLlSTBL
Srebrna krona.
Osemletni Ivan se je pri dolgi, gladki mizi igral v sobi s svojim mlajšim bratcem. Imela sta novo svetlo kronico, denar, ld ga je Ivan dobil od očeta v dar. Igrala sta se s krono in jo kalikala od enega konca mize do drugega. Izrabljala sta v svojih otroških letih denar po otročje. Njih domač hlapec, ki je bil starejši, bi bil kronico gotovo v nedeljo popoldne zapil.
Prijetna bi bila ta igra, ko bi mali bratec Ivanov, kateremu je miza segla ravno do ust, ne bil i-mel grde navade, da je imel vedno usta na stežaj odprta, kadar je gledal, kako brni kronica proti njemu. Nesreča je hotela, da je Ivan kronico enkrat nekaj krepkeje sunil, tako da se je hitreje kakor ponavadi zakotljala čez mizo in sicer naravnost v odprta usta mlajšemu bratcu in Iz ust v grlo in v po žiralnik.
Komaj opazi Ivan, da se je skrila kronica v ustih njegovega bratca, bil je v skrbeh za kronico, a ne za brata, ker v teh letih brezskrbnosti človek ne misli na nesrečo. Skočil je k bratu, zahteval od njega krono, mu odpiral usta, ki jih je bratec zdaj vsled strahu imel zaprta. Bratec mu je zatrjeval, da krone ni v ustih, pa Ivan mu ni verjel in ga Je naprej pestil. Bratec je seveda začel kričati in mati je prihitela v sobo.
„Mama — krono — sem požrl!“ je jecljal mali In se davil, ker si je krona prostor delala skozi goltanec v želodec.
„Jezus, Marija!“ vsklikne mati, *,oh, ti pesre-čni otrok, čakaj, da til pogledam vi usta, morda jo še dobimo.“
Toda iskanje je bilo brez vspeha, kronica je šla poit navadnih jedi, ki jih uživamo. Ivan se je u-miril, ker je videl na jokajočem bratu, da mu sne-dena kron a Ve dela preveč veselja. Bratec je sedel pri mizi v joku, mati je hitro poslala po zdravnika, Ivan pa je takoj raznesel novico pri sosedih, da je brat krono požrl. In täkoj so prišle v hišo dobre in skrbne sosede, seveda ne iz radovednosti, pač pa zr to, da bi bile nesrečni materi ob strani z premodrim svetom,	‘
„Le mirna bodi, nič hudega se ne zgodi otroku“, modrovala je Mihelovka, „v žalodcu je toliko in tako močne kisline, da se v njej kronica hitro raztopi ; čisto prav, da je kronica prišla v želodec, da ni obtičala v grlu,"
„Tudi jaz sem tega mnenja“, 'dejala je druga soseda, „želodec veliko prenese, saj še veš, koliko stvari je imel v želodcu morski som, ki jp bil zadnjič razstavljen v komediji, par čevljev, škarje ih več železja. Pa ribi vse to ni nič škodovalo.“
„No, pa moj otrok ni morski som“, je jokaje odgovorila mati,
„Seveda tvoj otrbk ni morski som“, je pojasnjevala soseda, „pa kronica tudi ni v nobeni primeri s tem, kar je bilo nagromadenega v ribjem želodcu. / verjemi mi, jaz sem že videla^ ljudi, ki so požrli zelo dolg nož, no, pa še jim ni nič zgodilo, še ranil si niso svojega -grig.“
„Bolje bi bilo seveda“, pristavila je tretja 'Samaritanka, „ko bi bil .deček požrl zmenjanokronico: desetice so seveda mnogo manjše in bi mu delale manj preglavice v črevih. Seveda otrok: ha kaj take-
ga ne misli in mu tega pravzaprav tudi zameriti ne smemo.“
Ob tem modrem govorjenju pa vstopi poklicani zdravnik. Pretipa hitro dečku želodec in kmalu začuti v njem nekaj trdega; kronica je bila ravno ,pri piloni, tako se namreč imenujejo vratca iž želodca v čreva.
„No, upam, da ne bo nič hudega“, dejal je gospod zdravnik in zapisal recept ter dal materi potrebna navodila, „vsako uro mu dajte polno žlico! Proti večeru pa zopet pridem.“
„No, kaj sem pravila", oglasi se Mihelovka« ko je odšel zdravnik, „zapisal mu je že zdravila, kt pospešujejo raztopljenie krone v želodčevi kislini.“
Sosede so se razšle, ostala je skrbeča mati sama z otrokom, pridno mu je dajala zdravila in pomirjena je bila. ker sinček ni kazal preveč bolečin.
Ko je na večer res prišel zdravnik, mu je že hitela mati vesela nasproti in mu molela svojo desnico v pozdrav.
„No, že vidim, da je vse v redu; deček je rešen“, dejal je zdravnik.
„Da, hvala Bogu“, reče mati, „deček je iz nevarnosti. Tukaj je nesrečna krona in še dve zraven, vzemite jih za svo' trud. Hvala lepa, gospod zdravnik; saj ste zadovoljni, kajneda?“
To zgodbico so mi pripovedovali kot resnično. Ker pa še uči matere, da naj nikar ne dovolju!e'o o trokom igrati se z večjim denarjem in ker daje tudi lep zgled, da je najboPe, ako še zdravnik takoj plača ža njegov trud, zato gotovo ne bo nobene škode, če smo to zgodbico sporočili tudi mi našim bralcem)

S I R A 2 A.
"»"■«ji!1	lt*l
■«^©ßteä^'q Suhomliuuv degradiran.f.Ä.,^^;vr,
AfeJpvi ruski pravosodni minister je razglasil s~ piošno amnestijo za politične prestopke. Rodzianko je ime! osebno nagovore na vse čete, ki so bile z-brane pred dumo, ter je pri tem povdarjal složnost med ljudstvom in armado,. Ko so vojaki, ki so stra^-žili poslopje dume, zagledali vjetega nekdanjega vojnega ministra Suhomlinova, so burno zahtevali, da se jim ga izroči, ker se hočejo maščevati nad njim. Poslanci so se morali zelo truditi, da so pomirili vojaštvo. Vojaštvo je vstrajalo pri tem, da se Suho-mlineyu raztrgajo raz uniforme epavlete, kar si je moral Suhomlinov dati dopasti, Zastopnikom nove vlad® s® je udala tudi straža carjeve palače v Car-
bile Son nine ve
y Iff
p vojnem in poliličhem polo-
Višina Hohe Schneid naša.
Iz vojnega tiskovnega stana se poroča, da so naši na tirolsko-švicarski meji po večmesečni temeljiti pripravi o polnoči dne 19. t. m. se polastili 3300 m visoke višine Hohe Schneid« Ta višina leži 5 km južno od obmejnega prelaza Stilfser na italijanskih tleh. Naši so tedne in tedne vrtali v debeli ledeni plasti predor, skozi katerega so potem presenetili i-talijansko posadko na vrh gore.
Hrupni prizori v italijanski zbornici.
skojem selu.
Veliki km z Mihael Aleksandrovih.
Vzgoja velikega kneza Mihaela je bila precej zanikrna. O njegovem političnem mišljenju se nikoli ai v javnosti izvedelo kaj posebnega. Najpoprej se je zagledal v dvorjanko Kosikorsko, toda carica je to dvorjan ko v nemilosti odpustila iz službe. Pozneje se je veliki knez Mihael zaljubil v soprogo častnika Vul-ferta, ki je bila navadnega meščanskega pokoljenja; z njo se je na Dunaju poročil. Vsled tega je padel v nemilost pri svojem bratu carju Nikolaju, kateri mu je odvzel vse znake dostojanstva in redove ter ga iz-baenp iz carske obitelji. Živel je od tedaj naprej precej samotno. Otrok nima. Kratko pred izbruhom svetovne vojske je prišel zopet v milost pri svojem bratuicarju in ie dobil nazaj vsa svoja vojaška dostojanstva in vse redove. Njegovi soprogi je car dal naslov grofice Brasov; pod tem imenom je namreč Živel veliki knez Mihael samotno, dokler je bil izobčen od carske hiše in bival v pregnanstvu. Veliki knez Mihael je bil svojemu bratu-carju vselej vdan in hvaležen. Rojen je leta 1878 v Petrogradu, je bil ljubljenec poprejšnjega carja Aleksandra III., kateri je celo nnmeravalj prvega svojega sina Nikolaja, ki jo bil telesno slaboten in duševno plašljiv, izključiti od nasledstva na prestolu in isto podeliti telesno močnemu Mihaelu.
V italijanski zbornici je predlagal posl, Crespi kot zastopnik tovarnarjev za izdelovanje bombaževim da vlada pokupi 10 inozemskih parnikov, ker bi imela država pri tem 33 milijonov lir dobička. A temu predlogu je pa nasprotoval prometni minister Arlot-ta. Med njim in Crespijem je prišlo do hrupnih prizorov, V zbornici je nastal tak hrup, da Arlotta ni mogel priti do besede, čeprav je tolkel s pestjo ob klop. S kričečim glasom je Izjavil, da je Crespijev predlog državi na kvar, čemur so pa Crespi in njegovi pristaši burno ugovarjali. Zbornični predsednik je moral za \ ure prekiniti sejo, da so se zopet pomirile razburjene italijanske glave.
insko bojišče.
Na ruski in rumunski fronti razun nekaterih manjših spopadov pri Stanislavu in v Karpatih nobenih posebnih dogodkov. Splošna pozornost se obrača sedaj na razvoj dogodkov v Rusiji.
Francoski» boiišce.
Na čeli fronti od morske obali notri do Verdu-
Car Nikolaj II,
Odstopivši car Nikolaj II, je bil rojen 1. 1,868 v Petrogradu kot najstarejši sin carja Aleksandra II1A Po smrti njegovega očeta leta 1894 je postal ruski car. Nekaj mesecev pozneje se je poročil z Aleksandro Feodbrovno, rojeno princesinjo Alico bosensko. Iz zakona so štiri hčerke: Olga, Tatjana, Marija in Anastazija, Leta 1904 se mu je narodil prestolonaslednik Aleksej Nikolajevič, Leta 1903 se je ruski car Nikolaj II, mudil kot gost našega rajnega cesarja Franca Jožefa I. na loyu v Mürzstegu na Oornjem Štajerskem, Leta 1890 je obiskal našega cesarja na Dunaju. Kmalu nato se je podal na veliko potovanje v Vzhodno Azijo. Na vožnji skozi Japonsko ga je v Otsu pri mestu Kioto napadel nek Japonec. Napadalca je zgrabil za roke carjevičev sprem Ijevalec, grški princ Jurij, la je rešil carjeviču življenje, a pri tem bil od napadalca sam precej močno ranjen. "
Car Nikolaj H. in njegova rodbina.
na živahni boji. Nemci so v Flandriji južno od mesta Arras med rekama Somme in Oise prostovoljno izpraznili kos ozemlja z mesti Peronne, Vapaume, Roye in Noyon. Izpraznjeno ozemlje so zasedle angleške čete. Živahni so tudi boji zrakoplovcev. Nemški zrakoplovci so metali bombe na London in Pariz. Briandovo ministrstvo je odstopilo. Kdo bo Bri-andov naslednik, še ni znano.
Ministrstvo Briand odstopile.
Francosko ministrstvo Briand je podalo dne 18, marca predsedniku Poincareju svojo ostavko. Ministrstvo sicer izjavlja, da odstopi radi tega, da ima predsednik Poincare pri imenovanju novega ministrstva prosto roko, za kulisami pa se govori, da je glavni vzrok odstopa velika nezadovoljnost, ki je nastala zadnji čas v zbornici proti Briandu in njegovim ministrom.
JKacedooskft bojite.
... .
Vesti o carju, carici, prestolonasledniku in drugih' Slanih carjeve obitelji so zelo netočne. Iz Stockholma se dne 16. marca poroča, da so tam prepričani, da je car o poročilu, da je izbruhnila revolucija, odložil krono. Car je to storil baje radi tega, ker se carjevič nahaja v Carskojem selu in ker ga je s tem, da ga je kot prestolonaslednika poklical na prestol, postavil pod varstvo revolucijonarjev.
Talila knez Nikolaj Nikolajevič zopet vrhovni poveljnik.
Car Nikolaj je tudi odložil vrhovno poveljstvo armado in je isto izročil velikemu knezu Nikolaja Nikolajeviču.
Na črti med jezeri Prespa in Ohrida so Francozi zadnje dni močno napadali naše postojanke, ki pa so ostale trdno v naših rokah. Cetverosporazumo-ve Čete naskakujejo že od dne 15. marca neprestano bolgarske postojanke na črti Bitolj—Prileg. Bolgari se dobro držijo.
Boji med jezeroma Ohrida in Prespa in v višini Bitolja so se včeraj nadaljevali. V ožini jezera in severno-zahodno od Bitolja so bili francoski napadi odbiti. Severno od mesta so vsled brezobzirnegr žrtvovanja svojih čet pridobili nekaj malenkostnega ozemlja. Vzhodno od jezera Dojran smo zopet zasedli kolodvor Poroj, ko so bili Angleži pregnani.
Sonnino o nemirih v Rusiji.
Italijanski zunanji minister je v seji italijanske zbornice dne 17. t. m. izjavil, da se bo po sedar nji revoluciji vojska nadaljevala še odločneje in z večjo silo kol dosedaj.
Na primorski fronti od časa do časa živahno artilerijsko delovanje. Dne 16. t, m. so Italijani nar padli z močnimi silami naše postojanke pri Kostanjevici, a so bili krepko odbiti. Ob švicarski meji smo se polastili važne višine Hohe Schneid, ki leži na i-talijahsfdh tleh. — V italijanski zbornici je prišlo te dni večkrat do burnih nastopopov opozicije proti v-ladi : radi nakupa inozemskih ladij. Značilne so tudi
Turška bojišča.
Po padcu Bagdada pritiskajo Angleži z veliko silo za umikajočimi se Turki, ki so se ustavili v močno utrjenih postojankah južno od mesta Samara 70 km severno od Bagdada. Italijanski I sti pišejo, da je zbrala Anglija v Indiji močno armado, namenjeno za Mezopotamijo. — Na egiptovskem bojišču pr po poročilih iz Pariza pripravljajo Angleži na velikopotezno ofenzivo v smeri proti južni Palestini. Na ostalih boiiščih nič pomembnega,
Cegav bo Carigrad?
V italijanski zbornici je minister Sonnino dne
17.	t. ra. med drugim iz:avil, da so Rusija, Anglija s in Francija pogodba glede Carigrada že poprej skle- j niÜ, predno se je šč Italija. udeležila vojske. Italija |
_______________________________________Stran 8 .
pse torej he more pridružiti tej pogodbi (po Aiberi b? Rusija dobila Carigrad).
Poostreni podmorski boj.
Meseca februarja potopljenih 781.500 ton.
Z Dunaja se uradno poroča, da so P-čolni meseca februarja skupno potopili 368 trgovskih ladij s 781.500 tonami. Dd teh je 292 sovražnih in 76 nevtralnih ladij.
Italijansko mnenje o poostrenem boju P-čolnov.
Itali lanski zunanji minister Sonnino je dne 17. t. m. izjavil v italijanski zbornici, da še poostreni podmorski boj dosedaj ni dosegel svojega namena
Politične vesti.
Poslanec dr. Matko Laginja — predsednik Starčevičeve stranke. Iz Zagreba poročajo: Po pogrebu dr. Mile Starčeviča so se sestali dne 13. marca poslanci in najuglednejši pristaši Starčevičeve stranke prava, da izberejo novega predsednika. Na predlog poslanca dr. Ante Paveliča je bil z burnim odobravanjem izvoljen za predsednika državni poslanec dr, Matko Laginja. Predsednik Starčevičevega kluba v hrvatskem saboru ostane tudi nadalje dr. Pavelič. Dr, Matko Laginja je predsedništvo sprejel, dokler se ne sestane vrhovna uprava stranke. Sklenjeno je bilo nadalje, da stopi stranka v še tesnejši stik s Slovenci, — Da je izvoljen za Starčevičeve;' naslednika dr. Matko Laginja, bo izzvalo tudi na Slovenskem veliko odobravanje. Milinovci so dali svojemu umrlemu voditelju vrednega naslednika.
Skrb vladarja za Dalmacijo. Cesar Karel je sprejel dalmatinskega namestnika v avdijenci, ki je trajala 1 uro Jn 20 minut. Namestnik je moral poročati o gospodarskih razmerah v deželi, posebno pa. o ribarstvu in o aprovizacijskih razmerah, Te dni so došli v Split nametnik grof Attems, admiral Zaccaria, kapitan linijske ladje Martina, referent za ribar-stvo pri obalnem zapovedništvu, in {regatni kapitan vitez Polzer, ki je pridedeljen vojni pisarni Nj. Ve-» ličanstva. Vsi ti gospodje so se sešli na konferenco, j kjer so razpravljali o vsem, kar bi trebalo ukreniti j v pogledu ribarstva in za čim obsežnejo preskrbo^ prebivalstva. Posebno je šlo za čim hitrejo tehnično.’ organizacijo ribarstva, za razširjenje obstoječih4ri-| barskih vojnih oddelkov, ki naj se jim pridodeli čim večje število dalmatinskih ribičev in ki naj se preskrbe z vsemi potrebnimi predmeti. Po mestih bodo pa posebne komisije sprejemale ribe za razprodajo. Tudi v Primorju 6i bilo v veliko olajšavo položaja,, ako bi se riba pritegnila kot živilo za tiste, ki niso i v stanu mnogo trošiti. Poklicani faktorji naj bi temu ob sedanjih težkih razmerah toli važnemu vprašanju posvetili vso svojo pozornost.
Češka Zveza je imela dne 17. marca v Pragi svojo prvo plenarno sejo, katere se je udeležilo 72 poslanoev. Po daljši razpravi se je sprejela resolucija, da je zveza prepričana, da niso samo gospodarske in politične razmere, ki zahtevajo sklicanje parlamenta, ampak še več drugih. Vprašanje češko-nemškega spora pa se more rešiti edino na podlagi medsebojnih pogajanj. Češke stranke so bile vedno pripravljene, stopiti v pogajanja. Cehi odklanjajo vso odgovornost, ako bi se narodno-politična vprašanja reševala na kak drug način.
Nemški Nationalverband je imel dne 17, t. m. na Dunaju sejo načelstva, v kateri se je razpravljalo o notranjepolitičnem položaju. Poslanec Hummer je predlagal, naj Verband sklene, da so slovanski ugovori proti preureditvi Avstrije v nemškem smislu nar sprotni z neobhodnimi državnimi potrebami. Verband naj vstraja prt svojih zahtevah.	)
Nemški kancelar na Du t ju. Nemški kancelar B thmann Holiweg se je mudil dne 17. in 18. marca na Dunaju kjer je bil sprejet od cesarja v avdijenci. Ooa dni so s* med voditelji avstrijske in nemške zunanje politike vršili podrobni pogovori o sedanjem političnem in vojnem polož jo. Pri tem se je glede vseh točk dosegel popolen spora um.
Tedenske novice.
Šestnajsta vojna pobožnost v mariborski stolnici, kr se je vršila včeraj, na praznik sv. Jožefa, je bila izredno izpodbudna in veličastna. Že brž v zar četku molitvene ure, ob petih popoldne, so bili vsi prostori cerkve polni pobožnih molilcev, ki pa so še vedno prihajali, med njimi zlasti mnogo vojakov. Ob šestih je bila pridiga prevzv. g. knezoškofa, v kateri so tolažbe potrebni verniki prejeli v poljudni, v srce segajoči besedi času primerna navodila, da se namreč naj po opominu sv, apostola Pavla „Obnovite se v duhu svojih misli!“ obnovijo v duhu žive vere, neomahljivega zaupanja in dejanske ljubezni, y duhu krščanskega družinskega življenja, v duhu molitve, "pokore in zahvalnosti. Slovesni nadpastirsM
blagoslov in navdušeno peta cesarska pesem sta j proti pol osmi uri zaključila imenitno slovesnost. Pri ] cesarski pesmi se je po dolgem Času pela zopet po- I slednja kitica, ki se nanaša na presvetlo cesarico. — Danes zjutraj ob 8. uri je mil. nadpastir imel v stolnici ob obilni udeležbi našega pobožnega ljudstva, slovesno mrtvaško opravilo za vse rajne avstrijske vojščake.
f Župnik Jernej Pernat. V Mariboru je ca Jožefovo umrl v 57. letu svoje starosti vp oko jeni župnik v Selah, č. g. Jernej Pernat. Rojen je bil leta 1860 v Cirkovcah na Dravskem polju in v jaašnika posvečen leta 1885. Kot kaplan je deloval v Ribnici na Pohorju, pri Mariji Snežni, Mali Nedelji, Sv. Rupertu nad Laškim, v Majšpergu, v Kapelah pri Radgoni, pri Sv. Juriju ob Ščavnici Veliki Nedelji. Sv. liju v Slov. gor., na Pilštanju in v Žitalah do leta 1903, ko je postal župnik v Se lah pri Slovenjgradcu. Od 1. 1912 je živel v po koju v Mariboru. Bil je tukaj vedno bolehen in je zadnji čas trpel tudi precejšnje pomanjkanje, katerega ga je sedaj rešila smrt. Pogreb se vrši dne
21.	marca iz deželne bolnišnice na mestno poko pališče ob 4. uri popoldne. Si etila mu večna loč!
Naslednik škofa Horniga. Zi naslednika rajnega škofa Horniga v Vesprimu je imenovan grof Ivan Mikeš, škof v Sobotici.
Srebrn kelih z izvirno Kristusovo podobo. — Pred nedavno so našli Arabci pri snaženju nekega studenca v Antiohiji krasen srebrn kelih iz prvega stoletja Kristusovega rojstva. Kelih so prodali Arabci Amerikancu KouChaki v Novem Jorku, kateri ga še sedaj shranjuje. Na kelihu se nahaja prajva podoba Kristusova in prave podobe* apostolov. Kelih se je nahajal bržkone v katedrali v Antiohiji, iz katere je bil bržčas ukraden. Dr. G. Cisen, znan ameriški starinoslovee, je z gotovostjo dognal, da so podobe na kelihu pristne in izvirne ter dragocen zaklad iz prvega stoletja krščanstva. Tudi vsi francoski in angleški starinoslovci potrjujejo, da je kelih iz prva dobe krščanstva ter da je podoba Kristusova, in podobe apostolov na kelihu izvirna in pristna. Podoba na kelihu predstavlja Zveličarja v vsej milobi in božanstvenosti.
4000 francoskih duhovnikov vnovič na fronto.
Francoska zbornica ie sklenila, da morajo vsi katoliški duhovniki v starosti od 35 do 50 let, ki opravljajo dušnopastirsko službo v bolnišnicah, taboriščih, itd., iti na fronto, kjer jih bodo vtaknili med vojake. Cez 4000 francoskih duhovnikov bo moralo zamenjati duhovniško službo z vojaško suknjo. Dosedaj j,e par dlo na francoskih boiiščih čez 2000 francoskih duhovnikov, med temi 5 prelatov. Ge bi kdo mislil, da bo sedanja svetovna vojska spametovala Francoze, bi se zelo varal. Katoliški cerkvi sovražni duh noče v Franciji pojenjati, nasprotno: poganjati je začel nove cvetke.
Bogoslovce poslali domov. Vsled pomanjkanja živeža so poslali v Zadru v Dalmaciji vse bogoslovce I. in II, razreda domov.
Dr. Jare Ferri f. V Imotski pri Sulihi v Dalmaciji je umrl ondotni odvetnik in svoječasni dalmatinski državni poslanec dr. Jure Ferri, zapustijvši vdovo in troje otrok. Dosegel je starost' 51 let. Bil je odločnega narodnega mišljenja im iskreno vnet za bratstvo s Slovenci..
Nov poveljnik vojnega tiskovnega stana. Pred sednik vojnega tiskovnega stana generalni major vitez Hoen je odstopil. Na njegovo mesto je ime novan polkovnik Viljem Eisner-Bubna.
Novi ravnatelj kabinetne pisarne. Cesar je imenoval, kakor poročajo listi, tajnika kabinetne pisar ne viteza pl. Polzerja zs ravnatelja kabinetne ni name in ga je imenoval za tajnega svetnika
Samo za Nemce. V Gradcu pod oredsed ivom grofice Roze Attems ustanovljeni odbor nabira mile darove le »für die deutschen Frauen und Kin der in Rann.«
100.000	K za nemški šnlferajn. Veleposestnik Moric Rohrmann v Spodnji Bludvici v Slezlji je daroval nemškemu šulferajnu 100 000 K. — Šul f era j n pošilja zadaje dni tudi slovenskim občinam pozive, naj daruje za sklad, za vzdrževanje šol na narodni meji. Seveda romajo te prošnje v koš ali pa nazaj na Dunaj.
Nov brzovlak. Od 1. maja naprej ramerai a južna železnica uvesti na progi Dunaj-Trst zopet podnevni brzovlak.
Poletni čas na Ogrskem., Na Ogrskem se bo s 16. aprilom zopet upeljal nov poletni čas, ki bo trajal do 17. septembra. Javlja se, da bo tudi za Avstrijo veljala enaka poletna doba.
Nikljasti 20vinarski novci so veljavni samo do konca meseca aprila, S 1. maj nikom izgubilo vso veljavo.
Obrat ustavilo 600 avstrijskih pivovarn. Od 1010 pivovarn v tostranski državni polovici jih je do sedaj že 600 ustavilo svoj obrat. Vse ostale pivovarne pa bodo, kakor se zatrjuje, od meseča'junija do konca meseca septembra t. 1. ustavile svoj obrat.
Izdajatelj in založnik: Konsoroij „Straža.*
Gospodarske novice.
: X
Oprostitev planšarskega, osobja. Na predlog trgovinskega ministrstva so odredila osrednja vojaška oblastva, da se more za čas od 1. maja do 15. o-ktobra t. 1. oprostiti od vojaške službe neobhodno potrebno planšarsko osobje. Ta odredba se nanaša na vse starostne razrede, v kolikor oni, ki naj se oproste, ne spadajo k armadi na bojišču. Za zadnje bo svo.ečasno izdana posebna odredba. Prošnje za o-prostitev je vlagati kakor v prejšnjih letih pri krajevno pristojni politični okrajni oblasti.
OproŠčenje gozdarskega osobja. Prošnje za o-proščenje nenadomestljivega gozdarskega osobja, gozdarskih uradnikov- logarjev in čuvajev, gozdnih delavcev, žagarjev, prevoznikov in plovcev lesa v namen, da sekajo in odpravljajo les ter pripravljajo smrečje in hrastovo lubje za pridobivanje strojil v letošnji pridelovalni dobi, je na uradno predpisanih obrazcih vložiti najkasneje do dne 3. aprila 1.1, neposredno pri c, kr. poljedelskem ministrstvu. Obrazca za take prošnje se dobe kolkovane po 3 K pri o-krajiih glavarstvih.
Dva milijona kron za vračajoče se kmete in kmetske obrtnike. Upravna komisija za Češko je v svoji zadnji seji sklenila preskrbeti kmetom in kmetskim obrtnikom potrebnega posojila za zboljševanje njih obratov, strojev itd. V to svrho namerava upravna komisija najeti dva milijona kron deželnega posojila. Razni odbori se sedaj posvetujejo, kako bi se dala cela zadeva vspešno izvesti, Kaj takega bf bilo tudi za naše kraje na mestu.
Cene in izdelovalni predpisi za obuvala. Trgovinsko ministrstvo je izdalo več predpisov ,glede cen in izdelovanja obuval, V teh predpisih se določa, da mora biti na vsakem paru čevljev označena prodajna cena na drobno ter označba, iz katerega usnja je obuvalo izgotovljeno, Za obuvalo, na mero naročeno pri čevljarju, pa veljajo posebni predpisi glede preračunanja cen. Cene za obuvala se preračunajo na podlagi najvišjih cen, oziroma na podlagi nakupovalnih cen, k tem cenam je še pridjati cene za izdelovanje, K tem cenam še pa pride za obuvala, izgotovljena po meri pri čevljarju, doklada od 30 do 40% kot dobiček ki se pa ravna po visokosti plačila za delavce, pri čevljih, izgotovljenih v tovarni, pa doklada 18—20% kot stroški za izdelovanje ter doklada 26—36% kot dobiček in kot donesek trgovcu. Za nadzorovanje in preizkuševanje cen za čevlje bodo ustanovljena posebna sodišča, Ako dožene sodišče za preizkuševanje cen za obuvala, da so bile dopustne cene za obuvala prekoračene, kaznuje sodišče krivca za plačilo zneska, za katerega je bil kupec oškodovan. Vrhutega še prodajalec zapade globi, ki je določena v naredbi, pri čemer še pa mora računati, da se ga bo zasledovalo zaradi draženja. Tudi so določene kazni, ako bi se za popravila obuval zahtevale previsoke cene. Za popravila obuval bodo določeni posebni predpisi. Pričakovati je, da bodo vsi ti predpisi imeli za- posledico, da se bodo cene za o-buvala zdatno znižale. Naredba stopi v veljavo dne 10. aprila t. 1, Nadaljna ministrska naredba uvršča usnjepridelujoče in usnjepodelujoče obrate v eno gospodarsko zvezo. Zopet druga minisjtrska naredba določa, da se bo smelo začenši s 1. aprilom jermen-je za stroje oddajati samo družbi za nabavo usnja na Dunaju, ki bo oddajala obratom, ki rabijo strojno jermenje, isto po določilih razdeljevalne komisije.
Mazs.« novice.
Plemenit oče. O poljskem kralju Vladislavu beremo, da je imel vsikdar sličico svojega očeta pri sebi; kadar se je imel za kai važnega odločit':, kadar je hotel izvršiti kako imenitnejše opravilo, je pogledal na sliko. Pred obličjem svojega očeta se je vprašal: Kako bi v enakem slučaju storil moj oče, ako bi bil še živ?
V železniškem vozu zgoreli. V nekem vlaku, ki je dospel dne 13. t. m. v mesto Kronstadt v Rusiji ter je bil močno zaseden, se je peljala neka žena s posodo petroleja. Neki vojak je vrgel gorečo v-žigalico na to posodo, nakar je petrolej eksplodiral, ter so začele goreti obleke večine potnikov. Mnogo ljudi je skočilo iz voza, Le s težavo so pogasili o-genj, več oseb pa je bilo že tako opečenih, da jih s-ploh ni bilo več spoznati,
105 sodov namiznega olja zaplenjenih. Nek dunajski trgovec je pokupil v lanskem poletju v Dalmaciji 105 sodov najfinejšega namiznega olja. Olje je spravil v Zagreb in poskril v vinskih kleteh, z namenom. napraviti ob ugodni priliki velike dobičke. Nedavno je pa v poslopju, v katerem je bilo skritih 40 sodov olja, izbruhnil požar. Gasilci iso spravili iz kleti tudi sodčke z namiznim oljem, Uzmovič si je naskrivaj prisvojil iz enega soda nekaj tekočine, a bil je pri tem zasačen. Zadeva je prišla na svetlo in o-blast je zaplenila vseh 105 sodov poskritega namiznega olja.
Dežnih v žepu. Nadoficijal Adolf Resi v Bud-jevicah na Češkem ie izumil dežnik, ki je komaj tako velik, da se lahko nosi v žepu ali pa v ročni torbici. Dežnik je tako narejen, da se skupaj zloži in je I komaj ped dolg. Resi je dobil na iznajdbo patent. — j Da bi izumil nov kruh, bi mu bilo Človeštvo bolj • hvaležno.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Dopisi.
Maribor. V baziliki Matere Milosti so se vršile od dne 11, do dne 15. marca duhovne vaje za tide tretjega reda v slovenskem in nemškem jeziku. Slovenske pridige je imel č. o. Salvator Zobec iz Ljubljane, nemške pa č, o, Beno Ruß-Müller iz Gradca. — Letošnjega „Cvetja“ (ki izhaja v Kamniku)
1.	zvezek se je ponatisnil; v frančiškanskem samostanu sprejmejo se še novi naročniki.
Sv. Lenart v Slov. gor. Kakor je. cenjenim bralcem znano, so učitelji šentlenartskega okraja povodom I V, vojnega posojila dosegli lepe vspehe, nekateri so celo znatno prekosili odlikovance drugih šolskih okrajev, Ali zapostavljeni so tudi povodom V. vojnega posojila dosegli naravnost krasne vspehe. Izmed šolsldh okrajev okrajnega glavarstva Maribor zavzema šentlenartski okraj glede navedenih vspehov sploh drugo, z ozirom na poedine šole pa celo prvo mesto, kajti na eno šolo mariborskega o-kraja pride povprečno okroglo 32,000 K, slovenjebistriškega okraja 26,000 K, šentlenartskega okraja pa 56.000 K petega vojnega posojila. — Društvu za o-troško varstvo za okraj Sv. Lenart so_ darovali za leto 1916 sledeči gospodje: č. g. župnik Janžekovič 5 K, notar Stupica 10 'K, dr. iTiplič 6 K, dr, Gorišek 5 K, Kopič 4 K* From 2 K, vsi od Sv, Lenarta; č, g. župnik Sijanec 4 K, č. g, župnik Zmazek 5 K, 6, g. župnik Vraz 2 K, č. g, dekan dr, Suhač 2 K, ß. nadučitelj Mavrič 2 K, učitelj Kovačič 2.40 K, učiteljica Kovačič 2.40 K, učitelj Guček 2 jK, nadučiteU Ješovnik 4 K. učitelj Klemenčič 2 K,, Tušak mlajši 5 K. č. g. kaplan Erhatič 2 K, višjesodni svetnik E« Ferk 3 K, solicitator Polič 2 K. Bog plati! Kdor se ni odzval tozadevni prošnji, prosimo, naj nam vrne vsaj položnico. — Karte za kruh, sladkor itd. Kdor ima pravico do kart, naj pride po nje v pravem času Učiteljice in učitelji, kateri delijo te karte, o« pravljajo ta posel brezplačno. Ne morete in ne smete tedaj zahtevati, da bi Vam vsak čas dajali karte, in to tem manj, ker so toli prijazni, da Vam tudi po nedeljah delijo karte.
Slov. Bistrica, Dne 3. marca je po dolgi in mučni bolezni, spreviden s sv, zakramenti, mirno v Gospodu zaspal Franc Rumež, krojaški mojster, star 63 let. N. p. v m.!
Jarenina. Marija Kocbek posestnikova žena v. Vukovskem dolu pri Jarenini, je mati 11 otrok. Sest sinov služi pri vojakih na bojni črti,-oziroma je že eden na severnem bojišču padel Lansko leto meseca januarja je bil vpoklican v vojake tudi njen mož. Res redek slučaj. Marija Kocbek, ki je sama bolehna v nogah in mora voditi gospodarstvo z nedoletni-mi otroki, zasluži vsekakor priznanje in bi bilo želeti da se tudi njej — liki drugim enakim materam* — na. pristojnem mestu izreče pohvala.
Sv. Križ pri Ljutomeru, Naš velečastiti in m-nogozasliužni župnik Josip Weixl je podaril v prid revnim šolarjem tukajšnje šestrazredniee 10 K, za koji dar se mu lepo zahvaljujemo. Šolsko vodstvo Sv, Križ.
Vučjavas na Murskem polju. Svoje mlado življenje je žrtvoval za domovino Anton Ploj, 'doma iz Vučjevasi pri Sv. Križu na Murskem polju. V bolr nišnici na Ogrskem je bil spreviden s sv, zakrar-menti in dne 31. januarja je njegova duša splavala po plačilo k Vsemogočnemu. Za rajnim ne žalujejo samo mati, ampak vsak, ki ga je poznal, ker bil /e mirnega in blagega znaöaj'a.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Slovenska darežljiva mladina je poklonila revežem v Brežioah 34 K. Nadalje je odposlala tudi 5 K 66 v za avstrijski Rdeči križ. Vrli mladini in cenjenemu učiteljstvu lepa hvala!
Sv. Barbara v Halozah. Janez Karo v Gruš-kovcu je dobil žalostno poročilo, da je njegov bral Martin Karo vsled prehlajenja in dolgotrajne bolezni dne 11. februarja v bolnišnici v mestu Friedek v, Sleziji mirno v Gospodu zaspal. Kot mladenič in sosed je bil odkritosrčen in mirnega značaja, pošten in miroljuben. Bil je ud Marijine družbe. Naj počiva v miru !
Ormož. Oglasil se je tretjikrat iz ruskega vjet-ništva naš rojak Ivan Meško, doma iz Ormoža, po poklicu čevljar. On piše svojim domačim, da je še zdrav in da se mu dobro godi.
Studenice pri Poljčanah. Žalostno novico sq dobili zadnji teden starši Frančišek in Marija Jug« in njih hčerke z bojišča. Pet fantov so dali cesarju. Eden, Simon, je vjet na Ruskem, Jakob je padel lani, in letos, dne 26. svečana, še najmlajši Lojzek* Bodi mu koroška zemljica lahka, duši pa daj ljubi' Bog večni mir in pokoj! Spomnite se ga znanci in prijatelji v molitvi!
Celje. V Gradcu je dne 18. t m nado umrl oskrbnik Jožef Vodcpra*. Bil je svoičas kandidat štajerčianske stranke v cTskem okraju.
Gaber je pri Celju. V Gaberju v hiši Št. 81 je otvoril tapetniško delavnico domačin gospod Ivan Jazbec.
Koprivnica. Prireditev v nedeljo, dne 4. suš-
ca, je prav dobro uspela. Ponosni smo na našo vrlo mladino in na naše Bralno društvo, M se tako lepo f razvija.
fltisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru.