Ve s t n i k. Najvišje iiiienovaiije. Presvetli cesar j e imenoval pre b 1 ago rod aega gospoda V i ktorja Heina, na mestniškoga svetnika v Giadci, d vorniai svetnikoin ia voditeljeia e. kr. deželne vlade kranjske. Osobne vesti. G. Jožef Armič, aaaiestni učil.ot.j na I. niestni šoli v Ljubljaai. dobil je začasno službu učitelja-voditelja v Sorici. G. Karol Pikl, začasai ačitelj v Prežganjab. dobil je začasno IV. učitcljko službo v Šeat-Vidu pri Zatičini, g. Frančišek Cvira pa začasno učiteljsko službo v Prežganjah. G. Staako Marin, učitelj pri Sv. Totaaži pri Oraioži. imenovan je začasnim vadaiškiia učiteljeai na c. kr. ufiteljišči v Matibotu. — G. Jožef Vittori prišel je iz Opatjegasela v Vediijan; gdč. Ma ri j a Ce j od Sv. Križa v Bilje. Od izprašanih nčiteljskib kandidatov oziioma kandidatinj so bili naineščeni v goriškera okraji gg.: A a t i)ii Macaiol kut potovalni učitelj za SredajeKambrežko; J ožef R a vba r, podučiteij v Opatjeaiselu ; Franrišek Kotaig, namestni učitelj vSolkanu ; Aagela Setničar, zafasna uoiteljica v Šinarijab; Elizabeta Maazoni, podučiteljica v Kanala, Marija Koraac v Karuniah ia .Iustina Vnira pi-i Sv. Križi. Iz /adnje seje c. kr. deželnoga šolskega svota. Sklepalu se je o rekurzib glede vcilitev krajnib šolskib sveluv na Vrhaiki, Šiški ia Dol. Logatci. Imenovani sci bili: za drugo učno aiesto v Gerknici .slalni učitelj v Beli Peči g. Rudolf Piš; za drugo afao mesfo v Skofji Loki dosedanji taiaošaji tretji učitelj g. Boguiair Kreaaer; za tretje ačao aie^to v Škofji Loki učitelj-voditelj v Sorici g. Julij Flis; za tretjc učao aiesto v Veliki Doliai g. Ferdinaad Strel ačan laesto v Mokronugu g. Edvard Voliinc; za učitelj v Bosai; za drng tarnošnji začasni učit.el.j Iretje ličnfi mesto v Sodražici stalna učiteljica v Kaežaku, gdO. M.-u-ija Bernot; zi učitel.ja - voditelja v Grearicab g. Ivan Hutter, uritelj - voditelj v Topli Ilebfi; za učitelja-voditelja v B.iajaloki aadučitelj na Vačah, g. Jernej Kimovec. Vadniškemu učitelja g. Ivanu Toaišiču se je pripoznala četrta, otroški vrtnatici g. Viljemini Frankn prva petletnica. Pravi gimnazijalni učilelj g. dr. Lovro Požar potrjen ,je stalniin in je dobil naslov profesorja. 1'rcsknšnje učne nsposobljenost.i su budt) ria c. kr. učitel.jišči v Ljiibljani pm-e!e dae 7. listopad i. Prošn.je za pripust k skušnji je na c. kr. okrajne šolske svetc vlagati tako. da bodu vsaj do 25. t. ai. pri ravnateljKtvu komisije. Številke jrnvore. Po statisličnib izkazih je aa c.eleai svelu okoli 400') tovarea za popir, ki izdelujejfi vsako leto 9,520 00) i[ pupirja. [zračuaili so, da porahijo tiskarne polovico ler sedaj izbajajoči časopisi 3,00').000 q popirja. Ker se poraba popirja rada priaierja s kaltirnim staajeta aai-odov ali držav, piiobčiijeain nastopne date o pol.rebi oziroaia uporabi njegovi: na AagleJkeai pride na vsakega človeka 575 kg, v Severni Aiaeiiki 525 kg. aa Nemškem I ki/. na Francoskeia 3'75 kg. Na Avstiijskem pa porabi slebern državljati 1 75 /./. v Mebiki 1 kg. na Apaajskern saum 75 dg iu an Ra-keia celn samo 5 dg popirja. Šolski sklip na r. kr. obrtnili strokovnili solali. Dae 30. mal. srpann sta sklenila oba ljubljanska obrtna zavoda svoje šolsko 'eto s slovesno sv. aiašo iu razdelitvijo spričeval. Kakor Cujerao, izide letos pivi) šnlsku izvostje za uba zavoda iieknliko puzneje. Iz jMiilalkuv pmuraian za danes naslednjc: ('•. kr. strokovna šola za lesno iadustiiio je iraela lotos prvie štiri lclaike ia zato mlpnšča prvič učence z odbodnirni spričevali. Prketkoia šnlskega leta je vstopilo 55 redaib in 10 izvanredaili učencev. Med terai jili je 35 absolviralo z ugodnim uspehom. 5 jih je doliiln ponavljalni izpit. in tri.je niso spnsolini za vstop v višji razied. Vsi ačenci razven jednega so bili sloveaskega materinega jezika. veroizpovedanja pa katoliškega. V višjib 3 razredili so bili 4 stiugarji. 12 tezbarjev in 16 laizarjev. Odhodaa spričevala so dobili v 4. letaiku: strugar J. Svetlič. rezbaiji Fr. Ciber, .1. Poljšak in F. Trnovee. in mizarji A. Adlešič, K. Crne, J. Črnivec, F. Koželj in R. Nakrst. Vseia je ueiteljski zbor jednoglasao pripo znai spričevalo zaiožaosti. — C. kr. strokovaa šola za utaelno vezenje in šivanje čipk je imela pričetkoai 61 učeak. na konci šolskega leta pa še 46. Klasificilaaih jo bilo 30 m'eak, med lemi jib je 23 dobilo spričevalo zrelosti, 4 imajo ponavljalni izpit in 3 aiso dovršile z uguduim uspehoia. V tretjem letniku, ki ju letos prvič prirasel, so l)ile 4 učeake, ki so vse prejele prav dobro odbodao spričevalo. Po narodnosti je bilo 36 s slovenskim, 22 učenk z aemškim. 2 s poljskiin in 1 bivatskim materiniia jezikoia. Vse ustaacive na obeh zavodih so znašale v preteklem šolskem letu 2900 gld. — V javni risarski šoli je biln vpisaaih 69 obiskovaicev. — Učai zbor je iiael poleg ravnatelja I. Šubica 10 aioškib ia i žeaske člaae. -- Vpisovanje za prihodnje šolsko lelo se prične za olia zavoda z daeia 15. kimovca. Popolno žcnsko učiteljiščp v Ljubljani. Vis. c. kr. aaučao niinisterstvo je dovolilo, da se popolai tukaj.šnje žen.^ko ačitel.jišre, to je, da bodo odslej naprej vsi ?tirje letaiki na teia ačit.eljišči. Ker letos ni prvega lelaika. zalo se bode to pupolajevanje vršilo šele od šolckega leta IS94/95 aapiej. Visja dckliska šola v Koiijiiah. Mariborski kaeznškof |>rcuz\ Heni gns[i-ul dr. Naputuik kiipil je v Knnjicali, v llerkvenili ulicab šl. 100 ležent liišn v ta nuaiea. da so »ndu osnuju višja dekliška šula. Tioški za prirodilev liiše so pi-oraOiinjeni ua 40.000 gld. in, kakor sc i'aje, je darovala polovico le vsote kaoginja VViailij-cbgiittz. Novo š;>lo bodo vodile šnlsk;' sestre, urejena |m bude p>> uzoru dekliške šole v Mariboru. Glede učaega jezika na bodočeai teia zavodu še nisimi nifesar mogli izvedeti, vender pa upamo za trdno, da se slovenščina ae lio v kot pritiskala. Tretja paralelka dovolil.i so je, kakor se naia poioča, za peli razrcd Ljubljanske gimnazije. Ker ta razred šteje letos 130 učencev. je bila tretja paralelka neobbodno potrelma. Zalirala. Slavno društvo »Narodna pola« je l)lagnizvolilo za aiali zaesek ljudski šoli v Svibnem poslati amoguvrstnega šolskega blaga. Zaposlaaose izreka lera potem najtoplejšazalivala. Šolsko voditeljstvo v Svibnem dne 4. vinotoka 1892. Zahrala. Podpurao društvo »Narodaa šola« jc izvolilo za aiali znesek ubogiia otrokoai tukajšnje šole imiogo raznega .¦iolskega blaga poslat.i. V irneai obdarovanib se najtopleje zahvaljuje Rudiroj Peterlin, š. voditelj. V Kolovralu, 5. vinotoka 1892. Zalivala. Tukiijšnji šolski in ačiteljski bukvarni ji; podaril blagdiodai gospod Jožef Bušič, penzionirani poštni nadaskrbaik, naš rojak, sedaj stanujoč v Ljubljani, več lepili kajig »Matice Sloveaske« tudi nekaj nemških kajig o kiaetijstvu, ia še celo italijanskega nekaj raznega zapopadka. Izrekam tem poieai najtoplejšo zabvalo ia še ven posnemovalcev. šent Jerae.j dne 5. viaotoka 1892. Jait. Snje, nadučitelj.