Čl.in t: i 111 razprave
arhivi xi>:
s/
larrki in razprave
i
Organ zacija sotlisc na slovenskem ozemlju v 16. stoletju s posebnim ozirom na Kranjsko
MAHKO KAMBiČ
I. UVOl)
Srednjeveško pravo v nekdanjih avstrijskih deželah je bilo stanovsko in tcritonalno razcepljeno. Od konca 15, stoletja dalje p;' že znSW din» pri z; k k: vanj» vladarjev, da bi pravo poenotili. V ta namen so ¡^tajali predpise, s kale riin. naj bi odpravili pokrajinsko, ljudsko, pove Čini običaji o pravo. Poleg lega so vladarji želeli ustvarili tudi centralno nrejent sodne instance in oblastva, ki bi obsegala več dežel in bi tako omogočala enotno uporabo sprejetih zakonov. Zli enotno deželno zakonodajo so si prizadevali tudi deželni stanovi, le da je bil njihov namen na sproten vladarjevemu. Deželr.i stanovi so hoteli, d;« bi p in enotna zakonodaja zagotovila nadaljnjo vclj avo deželnih običajev i h deželnih posebnosti ler privilegijev. Takšno konfliklno stanje je v cliki men oviralo poenotenje prava in uprave ¿ato jc za doho (kI ! 6. pa vse do 1 fi. stoletja med J figi m značilna tndi mnogovrstnost sodišč.1 Sodstvo ji pilo urejeno različno, posebej za kmečke podložnikc in nckntcrc posehne vrste kmetov, posebej /a mcšcanc ter posebej za plemiče." S riti i šil pa niso bila različna le po stanovih, ampak tmli po načelni orgair/aciji. V 16. stoletju ii tudi pozneje srečn|emo na cit strani še stara ljudska sodišča ("nastala iz sodišč / ljndiiknri priscdnistvoin), na drugi pa sodišča državnih organov oziroma sodišča, ki so hila vsaj ^od njihovim vplivom.3 Laični značaj plemi škega ograinega sodišča je na primer vedno bol' izr valo "učeno sodstvo". Vedno več vpliva sta Pridobivala deželno glavarstvo in notranjeavstrij-ska vlada kot državno organizirano vrhovno sodišče.
Poleg teritorialne in stanovske razcep^enos1: prava predstavlja dodatno težavo pri preučevanju pravosodnega ustroja tudi omejenost pravnih
1'iavnc inslilucijo v |iiMimc/nih ;iMriiskih Hktajinah sn dmjIc bi>lj :ih m.inj iii/lif nc vse iln rcfnrm Minijc Tirc/ijc. Tu r;i/ilch[cv ilclnnu kriJii kav/alnu mhI.Cvd. 1'rim. 1'nlcf Ha/p. ircil smlnili iuslunc.sti. 117 s.
1'iiin. Villan, Snsiskc, sCr. Ml sv in ¡al., Vul v;i m irjc vi i pi iri>Hlii, Ml. li'1-H'J.
virov. Obdobje na prehodu iz srednjega v novi vek nam s formalnega vidika zadovoljivo osve-llj i.jejo deželni ločini, ki vsebujejo številne Ic-mcijne norme o sodstvu za privilegirane stanove ter tudi o p,itrimomalnem in deželskem sodstvu za neprivilegiranc stanove. Deželni roč.ni v zvezi s sodstvom določajo razmejitev priskjnosti med ogr;.jnimi sodišči različnih dežel ter razmejitev med posvetnimi in cerkvenimi .-¡odišui Podajajo tudi b.stvcnc določbe o mstančni pod. Osnove pMi-imoniilnega setdstva vsehnjeta Bttstj koroški ini kranjski privilegij iz leia H.IK, kakor tudi pri vlegij za Slovensko Marko (to je za Dolenjsko) z Metliko n Istro iz lela H65. O palrimonialnem sodstvu govori tndi slajcr kit listina iz lela 1445.J Za sod r; Ivo v začetku novega veka pa predstavijo pomemben vir predvsem različni sodni r-di za deželska in ognnna sodišča ter mestni sodni redi (na primer Krai^ski sodni red za deželska sodišča iz leta Red za otrajno" sodišče na Kr;injskem iz lela 15o4/l 565. Red za ograjne sodišče na Koroškem iz leta 15*77, Ljubiianski sodni red iz leta 1545). V 16. stoletju je bilo za isto ozemlje v časovnem zaporedju izdanih tndi po več sodnih redov,
Pri preučevanju pravosodne strukture se lahko poleg pravnih virov opremo tnoi na starejše avtorje, k: so pisali o tej problemat'ki in k- so slvaii presojali z dosti manjše časovne odmakrjenosti. Tu prihajajo v pošlev Nicolans de lictkmiinu. Iuea iniis statntarii cl consiictudinani stvriaei et austriaci cum hire romani eolla i, Gradec 1688, Ferdinand von Iteclihacli Ohscrvationes ad sty lum curiae Graceensis, Gradec 1680, J. \V Vul-v>is«r. Die Eli re des Herzoglhums Kram, 1689 (predvsem kili IX) n J, Daniel baron hrberg ObscP.*ationcs.s I/, teh virov jc zajemal J. Polec,
S Vil lan, Oc/clni nitmi. sir. 7'J s.
Dcln jc uhianjcni) v vet rnk.ipiuiih i/vixlih in jc nasliHjcnn luili Nntala nli Schianncnfci idil. IVilcf [Ka/pmol sinlnih insl/ini1) je pri svuji ra/iskavi uporabljal i/vinl / nrhcifnvc zapuščine, ki jii je hi;inil Emilij imi'cj. Il.ire se mk.ipis ii;ihkjti v Arhivu Uepuhlikc Slnvenijc {Zhiik;i rnknpisnv. l/JO r). IJ JB je naslnvljcnn "Ohscivuliuncs hailii'ac Iniyii I'raciniialiiim Aulknniini|uc Juiliuonhii lliiasiciii. Quibus tlx
2
Član ki in razpra v£
ARHIVI XIN
ki jc leia 192K sestavil pregled sodnih instanc v slovenskih deželah od 16. do 18. stoletja/1 Tndi Polce opo/urj;;. da predvsem laradi teritorialne raznolikosti prava razlag omenjenih avtorjev nc smemo posploševati,7
Pričujoča razprava sc opira na Polčcvo delo, ki ga dopolnjuje predvsem z ugotovitvami novejši I" ni/.is k,: v in podatki iz sodr.ih redov 16. stoletja. Glede na raznolikost ureditve in množico posebnosti saj jf skoraj vsak teritorij nekoliko odstopal od splošnih pravil, n mogoče podati enovitega pregleda pravosodnih struklur. Ugotovimo lahko lc doloecna splošna pravila in tendence ter ob njih opozorimo na nckaicrc pomembnejše posebnosti oziroma odstopanja. Pod robno sliko bomo lahko sestavili sclc čez čas, ko bo, predvsem v luči stare dokinncntacijc, postopno in podrobneje raziskana večina slovenskega ozemlja.* Ugotovitve pričuiočc razprave so torej okvirne in predstavljajo oris nekdanje pravosodne ureditve.
I. SODSTVO ZA KMKČKIC PODLOŽNIKF INSVOHOI)INi*:j
A. SPLOŠNI*; INSTANCI?
1 Zemljiški) ^osposk;i (Gmndohrigkcit) kot |)iitrimoiiialiio sodisčc
Nižje sodstvo na našem ozemlju je skoraj izključno izhajalo iz. javne knežje (m'jjno-grolovske) sodne oblasti. Na teritorialne zemljiške gospode je povečini prešlo proti konen 12. stoletja, vendar jc bilo prHrimonializirano še na lcrilori;:1no zemljiško lastnino in nc na vsako ogradno zemljiško gospostvo. V 13. sloietju seje
Ijcj;ibus l:umlaincnlalihiis lixcclsi Ducalus Cam'.nliae (vulgn Lanilshamlvesl] Jnsiiiulis palriis Diclnruni JuiliL-iiirum. aii-sqw velmlissiniis iimnuiiKMis expbnalur, nec ni.n r bin Jutlicaiis alu ■ |uc lile ;ali. mihi s ilk lialur Sixtus diulac Curiac Ver naclilae sive lliitlhaylint*. Opus Pnsltiunium Jnanis Damelis Lih [luninis ah Eibcrj^ Diiinini in Ijisiat nllini llujaium fiicclsuruni Siaiuuin Ocpi'i.iii aniehse veri■ Advncali den Archigraiitmaici nc: nun Supreuii Pnvinciac sccrciarii Iti i unilm|uai[uc Fan li jtcrai i ssi rni Hitet Ka/pnrcil sixlnih inslam- sir. 1 lfi-142. Kiil primer navaja, il.i jc /C M. Dtilenc pri preučevanju yiir.kih pra J ugninvil, da jc v naspmiju / načeli, ki jih i/ra/a Ü cki lann. Mxliln rednu sndišie .udi v pravdah lieil /cm-Ijiškitn yiispiKlnm in nj«gnvimi pi k]Ii >7ni k i. Pulcc. Ka/pnrcd sixlnih instanc sir. 126. Gltdc HncMjtvnsli Val vasi) rje vi h piKl.ilknv n m Jn h nblaslvih .1:1 Kranjskem g].: Vi I lan, I'ravna ureililcv Kranjske , sir. 33-4K.
pn/ni srcilnji vek je na pixilagi slarih pravnih lislin naredil zanimiv prcylcil I) Kns (Imagn lusliliae). Delu je humani s pravnn/jjiHl'ivinskinii Mih IM in jrrtii ilRigi>j*tj prispevek k pravni /¿ixlnvini lisicga ohilnhja, kljub icniu, ila je pisarni v. itčnii /jiiKliivinarja. ki ni pravnik,
O pnjnni sVLihixlin gl, iisniivnn pri Vilfan, Travna ygmliivina, sir. 79 s.
v okviru zemljiškega gospostva nadaljevala <ju pilev na višje m nižje sodstvo. Višje sodstvo jc ostalo zdrnzeno s teritorialno posestjo, nižje sod sivo pa so teritorialni zemljiški gospodje pode Ijcvali svojim cerkvenim iislanovani (imunilctc na njihovi zemljiščih) :n predvsem ludi nesvo-bndremu plemstvu. Prehod nižjega sodstva na mmislcrialc v ožjem pomenu hesede ima v 13 stoletju se privilegijski značaj. Načelo, da vsak ogradni zemljiški gospod i z. vaj ¡1 nižje .sodstvo nad svojimi kmeti, p.ibaja kol splošna pravna norim do izraza sclc v privilegijih 14 stoletja. V privilegi h za Koroško in Kranjsko iz leta 1338 najdemo pra"'ilo, da imajo mimstenali civilno sodstvo v zadevah svojih "služabnikov". Takoj nato sledi določna, nuj vsak "mož" -.odi pravo svojim kmetom v zadevah, ki so se zgodile na njegovem zemljišču, raven tistih, za katere je zagrožena smrt. Podobno določata tudi privilegija iz. leta 1365 za Slovensko krojino z. Me tliko in za Istro, da smejo vsi plemiči, to jc mi-n:stc*iali 111 militi odločati o ložlkih prol svojim ljudem, razen v najtežjih zadevali.1(1
S patri nom a I no oblastjo jc dobil zemljiški gospod v svoje roke pravico sojenja v sporih med podložniki. hkrati s tem pa jc nanj prešla tudi izvršilna oblast v njegovih lastnih zahtevkih proti kmetu, ki jih je odslej lahko uveljavljal zcmljlšk1 gospod sam. tudi s prisilnimi ukrcoi. Pridobitev palrimoniahicga sodstva jc poleg tega /m zcmlj škega gospoda pomenila tudi vir dodatnega dohodka Zato so bili spori za vodne pravite med gospodi praviloma bolj gmotne in nc to.iko prestižne narave. Izrečene globe so se namreč sle kale v gospodovo blagujno. Zaradi želje po do bičkii jc mnogokial r>r'hajalo do očitnih zlorab pravosodne oblasti.'1
Patri mor ialno sodstvo se jc na večini s loven skega ozemlja družilo s pojmom navadnega zemljiškega gospostva, ker se je medtem na drugi stopnji uveljavilo (e itorialno zemljiško gospostvo predvsem kot višjesodna oblast. Obenem jc po.lsodnosl patrimonialnemn gospodu pogosio postala znamenje podložnosti. Patrimo-nialno sodstvo pa sc ni uveljavilo po v:.od in zato ni moč trditi, da brez njega ni podložni Šiva. Na zahodnem delu slovenskega ozemlja, zlast, nti Goriškem in v Slovenski Istri, jc namreč obstajalo pod rožni sivo. čeprav lam niso poznali pa Iriinonialncga sod.itva.'^
Patrimonialno sodišče jc bilo stviirno pristojno za civilnopravne in mani pomembne kazenske zadeve podložni ko v. Zemljiška gosposka jc načelno reševala vse civilne /.adeve svojih podložni kov, razen zakonskih sporov (catisac malriiiumal-m), za katere so bila pristojna ecr
1(1 Vilfan, l*ravna /yinlnviiia, sir. I HU. Ora/.vnjll p ilrillliiiiialnc^l si «I siva pnilmhiicje ii 1.. Zemljiška giispnsiv», l.]iihlj:inu I UHO, sir. I-S7 ss.
I'riui. Villan,Zemljiška ginpnslva, sir. 15U ..
12 Ihiil.l. spmlaj.
ARHIVI xix |«J%
Član ki in razprave
3
kvena sodišča, in sporov, ki co spadali preti Ijiid ska ali pa posebna (kavzalna) sodišča (npr gorske. zbore, polšje pravde). Mi d man j pomembne kazenske zadeve podložnikov, tako imenovani male kiizcnske reči Oatisac. imiuircs), pa so spa daia vsa lažja kazniva dcianja razen ponekod listih, za katera ko bila pristojna ljudska sod i se a. Male kazenske zudevc so hilc po Bcckmannii zlasti verbalne in dejanske žalitve (injiirije) in nenamerne le le sne. poškodbe, tudi težke, če niso povzročile smrt Med male kazenske zadeve pa niso šteli primerov, ko se je podložnik neupravičeno upiral zemljiškemu gospodu ali njegovemu organu in ga jc pr, ttm poškodoval.1-1
Za pozni srednji vek je v /.vezi s stvarno pristojnostjo patrirnonialnih sodišč dalee pretirana predstava, lla |e imel patrimonialr.i gospod vse sodstvo razen krvnega. Dežclsk'i sodišča so si namreč po krajevnih običajih lastila zelo široko stvarno junsdikcijo. Določene omejitve dežel skcSt sodslva v pr;d palrimonialnemi! so nastopile šele v lV| slo1eljn.,J Ker so bila dežclska smlisua v rokah deželnega kneza in le redkih ^išiih fevdalcev, so deželni fevdalci zaslopali interese patriirioninlnih sodišč.Predvsem so si piizadevaii za podronncjso raznicjilcv pristojnosti med dcželskiir in palnmonialnini sodiščem, ki naj bi bila v prid slednjim. Največ uspeha so s pomočjo deželnih slanov dosegli na Kranjskem. Kranjski sodni red za dežclska sodišča z dne 18. febmarja 153.5 je lelesne poškodbe uvrstil med ležia kazniva dejanja, ki jih mora soditi deželsko sod; ,ee.,f' Redi za dežclska sodišča drugih dežel so pristojno«I dežehkih sodišč okrnili v manjši meri. To velja predvsem za dokaj izvirni Koroški red /.a dežclska sodišča iz lela 1577 in lutli za >iaj-.rski red za dežclska sodišča iz lela 1574, ki se je naslanjal predvsem na Cnnsliimio C rim i nalis Caroiina. Toda tudi na Kranjskem se dejan sko ločitev med palriirionialiiim m dcželskim .ods'vom m povsod dosledno izvedla, zalo ker so bili tu tlcželskosodni gospodje obenem tudi patri-m-inialni goi.jiodjc bolj ali manj šlevilmh kmetov u. ker so veljali za palrimonialne gospode vsaj na večini gmajn in gozdov. Po lej poti je prcccj pa triinoiiialncgii sodslva šc vedno ostalo združene ga v islili rok.ili z dežclskim sodstvom,17
P-nznie'ilvc med pri sloj nosi mi dcžclskili in pa:rinioni,ilnib sodisč v kazenskih sporih niso do.-ti vplivale nn sam položaj oodložnifcov, Vsaj g'ede izrečenih denarnih glob sta bili obe vrsti gospodov enako lakomni. Večji praktični pomen je za podložnike imela prislojnosl v civilnih za-
' Hctknunn, lile» inri . sir. 2(>1 s. ^ 1'rim. ViH;m, Zemljiška tinspnsiva, sir. t5S s. vi!ian, Zemljiška j,nspi)Mv,i sir. 1'Jfl.
■Jcictsknsinlni rtil /ji Kranjski) s pridni >cni mi gnspnsivi Slitvcnskn Marku, Mcllikn, Islrn in Krasnm z ilnc IX. fchniaija lili O (c-n si hI nem redil lodnifin« Jusip 'žimlar, Kr,mj\fci MHlni rtil, s(r. WMr7. IBiJ Zemljiška gnspnstva, str. I'X>.
devali, sa^ je v krajih, kjer m bilo patrimo niiiinega sodslva, dožclskosodni gospod dosti bolj širokosrčno dovoljeval delitev kmetij, kot bi to storil patriinoinalni gospod, ker mu je vaka delitev prinesla takso.I!!
Sodišče zemljiškega gospoda je hilo v mejah svoje jnrisdikeijc pristojno po pcrsonalheiii načelu. To jasno definira Valvasor, ko pravi, da je patrimoiiialno sodstvo tisto, ki ga iir.ajo "zemljiška gospostva in gosposke nad njim lastnimi podiožnik' in svojimi služabiiki1 YJ Zaradi per sonalncga načela je palrimonialno sodišče izvrševalo sodno oblasl nad svojimi podložniki Uidi če so stanovali v različnih del.h dežele. Krnjevno pn je bila prislojnosl pnlrimonialncga sodslva določena praviloma po obsegu zemljiške lastnine na posameznih parcelah. To je najbolj prihajalo do veljave na slavbišcih, kjer se je razvilo načelo, da deželski sodnik ne sme pre-siopili praga hiše, ki je lasi drugega in nc de želskosodnega gospostva. Ta pri vi legi i gospostev se je označeval kol nravo "strešne kr.pi".21 V zvezi s kazenskim sodsivom zemljiškega gospoda so že v poznem srednjem veku ločili sodstvo nad hišo podložnika, ki je segalo tcriionalno do sircšncga kap», in sodstvo obgradja. V prvem primeru gre za pravico razsojanja manjših kaznivih ikijanj, storienib v podložnikovi hiši, v drugem pr j meru p.i za pravico razsojanja manjših kazni vilj dejanj, k, so bila jSojrjenl na določenem ozemlju, ponavadi okoli fcvdaičcvega gradu, in sicer nc glede na vprašanje, kaleremn zem Ijiskemu gospodu so pripadali (neprivilegirani) prehivalci omenjenega leritorija. Tu je šlo lorej za p-islojnosl po kraju sloritve kaznivega dej a nja. Izjema so bna !c kazniva dejanja, storjena sicer na območju obgmdja, vendar v hišah lujih podložnikov, ki so jih smeli sodili samo njihovi gospodje,21
Tudi ko je pa l ri-li oni a I no sodstvo v neki po-krauni postalo splošno pravilo, ga nekatere vrste gospostev najbrž nisu mogle vedno izvajal i, To jc veljalo predvsem v primeru, ko je zemlji.sk1 gospod imel le posameznega ali neznatno štcviio kmetov. Takrat jc verjetno imel palrinonulno sodslvo zemljiškemu gospodi1 nadrejeni ecrkvcni organ ali deželskosouni gospod podloznikovcga prebivališča.12
Zaradi pomanjkljivosti virov .scstiivo pitrimo-nialnega sodišča še ni popolnoma dognana. Vsaj v najzgodnejšem obdobju zemljiški gospod ver-jclno ni izvrševal sodslva sam (.ali po svojem
Vi I Hm, Zemljiška ^iispiiM vu. Mr. MJti .s.
" Valvasnr Slava kuj. IX sir pi Vilfan. 1Tr;ivn;i nrcilitcv Kranjske s(r *J2. Glede sndne prisinjnosli navaja V;ilvasnr (knj. IX s(r. tuili iplnšnn pravili), ila ninra ln7nik pravim pml sidJiŠfem. ki mu jc pi.dsi>dcn tnicnec. Tinn. Val vasi ir. .Slava, kn. Vil, Mr. M KI VilTan. Travna/giMliivtna, s(r. I!iy. l*rim. Jnsip /'.iin I ar, Kranjski Mxlni red, sir "¡fiH s.
22 Vilfan, Zemljiška jsnsposcva sir. I5K.
4
i lünkl in ra/.pravc
ARHIVI XIX 19%
organu) kot sodnik pcsamcznik, ampak jc sodil ob udeležbi in sodelovanju prisednikov. Priscd niki so bili ponavadi župani, pa ludi duhovniki aii stanovski tovariši (ob)ložcnca.23
Srv» priziviia instanci) proti sodbam patri-monialr.es;n i.odišča je bilo deželno glavarstvo, druga p;, noiranjcavslrijska vlad? ('Regiment** v Gradcu).24
Kliub spremembam rprave in sodstva v 17. in 18. stoletju so se patrimonialna sodišča za podložne kmete obranila skorrj nespremenjena vse do leta 1848. Do reform jc prišlo le v tistih delih Avstrije, ki so iih okupirali Francozi.35
Patrur.onialno sodstvo pa se ni razvilo v Istri in v zahodnih delih (ionske n Grftdišfc*. V istrskih dcželskih sodiščih so celotno sodstvo imeli deželskosodni gospodi. V zahodnem oclu Goriške in Gradiškc pa je hlo vse soaslvo v rokah imetnikov jurisdikcij, to jc čisiih juris-diccntov, brez gosposkih priiasikov, Jurisdkcnli so lahko izhajali iz vrst zemljiških gospodov, lahko pa so jih postavljale cerkvene institucije ali posamezne občine (kol na primer Ogle j). Na območjih, za katera izjemoma ni bil pristojen noben zemljiški gospod ali jurisdiccnt, jc na Goriškem izvrševal sodstvo deželnokncžji dežel -ski sodnik (gaslaldo del paesc), na Gradiš k cm pa gradiški mestni vikar. Leta 1756 so oba urada ukinili in ta ostarfc sodi i t va prodali jurisdi centom.2fi
2 Ljudski .sodni zhi)r (kvatrno sodišče)
Ljudski sodni zbori so nasledniki starih več in jih lahko štejemo med ljud:;ka sodišča.2 Colcne šteje /a slovenska ljudska sodišča listu sodišča, "kjer jc slovensko ljudstvo sodilo po svojih predstavnikih . ki so bili po izvornem redu poklicani od ljudstva, ne pa od gosposke, da krojijo pravde po svojem pravnem prepričanju, k; se je od roda do roda patriarhalno ohranilo". Zu kvalifikacijo ljudskih sodišč naj bi bilo torej poleg ljudskega priscdnišlva bistveno dcjslvo, da jim je kol podlaga za sojenje služilo ljudsko, običajno pru vo ("pravno prepričanje, pravn običaji preprostega ljudstva"). Ta clcmcnl najdemo po Dolen cevem mnenju razen pri večah še pri vinogorskin zborih, kvairnib in polšjih sodiščih, deloma pa ludi pri nepristranskih sodiščih ter nekaterih mestnih sodiščih zunaj glavnega mesta dežele.2!t
Kol pove že samo ime, so se kvatrna sodišča običajno sc.sl.njala ob kvatrnih lednih. Njihova pristojnost in umeslilev v pravosodr sistem sla dokaj nejasna. Žc Polec glede na stanje raziskav
2 Pider Kn/rxircil ;.ixlnih instant Mr. 119.
24 »
25 Prini. P«1ec Ka/piifcil Mxlnih instanc Mr. HO.
/Tiiniar, 1'riročniki in karte, sir. 70 .Yim. Vilfa.i Pravna ygn-
dovina str 214 ss. in iil.,Zoniljiika giispnslva, sir. IWi.
"7 1*rini Kasprc(, O vcCah, Mr. 214.222.
2fi Dnlcnc, 1*ravmi/£od(ivtnski prikaz,.sir, 3Ks.
ni mogel ugotoviti razmeri a kvalrncga sodstva do nalrimonialncga in tnd- ne pritožbene inslan cc.™ Po njegovem mnenju, ki se naslanja na Planerja, naj bi ljudski .sodili znori obravnavali iste zadeve kol patrimonialna .sodišča.30 Doicnc m^ni, da ji imelo palrimonialno sodišče le pri-slojnosl poravnalne instance, kL so jo pozneje dobili gospodarski uradi 1 Kvalrnu sodila naj bi bila pristojna za zadeve, ki niso spadale pod kav/a I no sodstvo, tako da naj bi bila neke vrste nadomestna sodišča.32
Raziskave S. Vi liana p;t so pokazale, da so kvatrnc veec na slovenskem podeželju po vsej verjetnosti organ deželskcga sodišča,33 V poznem srednjem vekn so namreč teritorialna zemljiška gospostva svojo upravo povezoval.'; z rednimi znori oodložnikov {placitinu oz. veča). k> so jih za posamezne večje ali manjše, dele gospostva sklicevali ob določenih dnevih v lelii. Nanje jc prijezdil predslavnik gosposlva, zalo se imenujejo tudi pojez.de. Ker je bilo nižje sodslvo sčasoma na več hi slovenskega ozemlja priznano zemljiškim gospodom, ,so bile pojezde pod deželskosodni m gospodom mogoče m smiselne le lam, kjer je hil vsaj velik del kmelov podložen dcželskenui sodišču tudi kot zemljiškemu gos posivu.34 Ne glede na usodo besedo veča so se deželskosodni zbori obranili vsaj še v 16. slo-leljn. V tem stoletin je na primer mariborski mestni sodnik kol dc7.cl.ski sodnik dvakrat na lelo po županih skliceval krnele na zbor in nh zaprisegel. da bodo prijavljali ležja kazniva deia nja. Ocžclsko sodišče Čače jc v 16. stoletju sklicevalo Iri redne veče (Panlinding) na lelo, vsako v drugem kiaju in v presledku 14 dni. Tn gre /a prave sodne zbore, na katerih jc moral sodnik sestavil, p/isedniški krog (ringj, vzeli v kifojc roke sodniško palico, razglasiti kazenske člene, ki se tiso omejevali le na ležja kazniva dejanja, ni nato zastavljali vprašanja. Ta so deloma zadevala kazniva dejanja deloma pa splošno disciplino, na primer pri uporab gmajne. Izključene pa [liso bile nili zasebne ložnc.^
Glede kra jevne pristojnosti in pod rodnosti teh sodišč j« (ezko poduli enotno sliko fc Na škofjeloškem ozemlju so se na primer zbirali nu pojezdo kmetje iz. posameznih ž.up. torej iz večjih m manjših skupi n vasi. Ponekod pa je bila
O M
l'ulcc fR;i/pi>rti1 MKlnili ins(;inc, sir. 12.1) sklepa p<( spinih, sodni *tr"iini/:tt ji. cl:c jc h i 111 Ijudskittf SI uli siciil vcrjctnK nadrejeni i dc :lru glavarstvu. '' l'idcc, Ra/purcd SDdnili instant: str. 122. ITim. I'l.incr, P ch(
un:! Richter, sir. 21. 11 Odcnc. 1'r;iv((soiK(V(( klevevske in hii*nt|j«i*c jjr/iščinc, .sir. I7fc.
IT
Oulcnc, lYavi'smlslvn cislcrcicnikc im.iO-c, s(r. VJ Vdfan, lTravn:i /¡•ikIiivni:i .str. .Kil 14 Vilfan, .SciscsVc. sir. Cel.
Vilfan Sn-cskc, str. (¡2. Avtnr 7al nc n.'ivaja, kje sc inucnjciic Ča ": n.Thajyjn. [>i(iiincvaiii(i, iLi bi talikn SI« /a Č.ifc (Sa.ik) pnd gimi Onhra£ na Kuniškcni v ilarinšnji Avslriji. 3fc l*riin. IIiIcl-, Rii/pnrcil srninih ins(;inc, sir t23.
\KH1V1 XtX 1996
t a ni' i in razprave
5
poj»*la le /.¡i posamezno vas Na Kranjskem in Koroškem so morali na dcžclskosodni zbor prihajati vsi kmetje, nc glede na to, čigavi podložni ki so bil'1. Tako jc ta zbor postal v kazenskih zadevah splošen zbor, v drugih pa le zbor za lastne pcvJložnikc dcžclskcga sodišča Zasedanja v«4 je treba .strogo razločevati od krvnih pravd dež.elskih ,s(xlišč. za katere je veljal popolnoma drugačen postopek
Ljudsko sodišče je po Dolencu sesluvl|itl določen "krajevni veljak" in običajno dvanajst do trinajst prisednikov ob navzočnosti zemljiškega gospoda ali njegovega uradnika.1!> Urbarialni zapisek rz leta 15 H navaja, da jc pojezdo v lo-kem gospostvu vodil loški kaščar, poleg katerega so j navzoči še en sodnik in nekaj prisednikov iz vrst loških meščanov McUCani so v tem primeru stopili n-i mesto prvoinih domačih kmečkih priscdr-ikov.^ Zanimivo b, bilo pod rob neje preučiti, zakaj je meščansko priiedništvo zamenjalo domače, kmečko. V konkretnem primeru morda zato. ker je bila p^ezda prenesena »krog leta 1500 v mesto (Skorjo Loko). Morebiti pa bi lahko meščansko priscdnišlvo povezali tudi z recepcijo rimskega prava. Pozneje jc verjetno sod nem 11 zboru namesto krajevnega veljaku (verjetno župana) predsedoval sam zemljiški gospod. Dolenc domneva, da so se ljudska sodišča ohranila v 16. stoletju poleg prodirajočega patri-moiialnega sodstva prav zato. ker so njihovo vo(.;tv0 prevzeli zemljiški gospodje.'11 .
V času. ko viri omenjajo pojezde oziroma vc-čc s polno navzočnostjo prebivalec;v nekega oko lisa. udeleženci najbrž niso imeli nikakršnega odloulnega glasu pri sklepih. Odločanje je bilo vsaj formalno prepuščeno ožjemu sodnemu kolegiju prrcdnikov, Njihovo zasedanje označujemo kol pravda, V (lačah jc izbiral izmed navzočih prisednike sam sodnik, upoštevajoč, morda predloge zbora. Sčasoma so najbrž sploh opuščali <'bytzno udeležbo prebivalcev. Prisedniki so torej zasedali pod gospodovim predsedstvom sa ni ponekod morda ob prisotnosti priložnostnih
poslušalcev.'12
_ »
Zupnnsko sodišče
/upanska sodišča so bila organ stare pode ž.^ske avtonomije in predstavljajo tipičen primer laičnega .sodstva. Sodiščem jc predsedoval žu P*n. po Valvasorju tudi kdo driig, ki "ima v roki *xlno p^lidn".^ Po ustni razpravi je dal predsedujoči razsodbo na glasovanje. Glasove je za
1'nlciic. lTr:i viiM h 1st vi i eisicrcicnškc npaiiji:, sli. 13.
(]| Villiin, Snseskc, str. 61.
Uničite, I'ravnsiuMvu ktevevske in linslanjskc ¡iiašCinc, str.
4 IK,t'
n Villan. Suscskc.sti. 62.
VnlvaMii, Sl»\a, knj. IX,Mr. 'Ji s,
pisoval na rovaš (katiisch. leseni zapisnik). Od ločuj n je večina glasov.4'1 Valvasor poroča, da so županska sodišča obstajala še v 16. stoletju v Slovenski marki (to je na Dolenjskem) in v Istri. Podatke je črpal iz. pritoz.be kranjskih stanov iz leta 1528. ki so jo ponovili leta	Kot jc
ugotovil Vilfan, pa jc Valvasor spregledal, da se op'-s sodišč v pritožbi, iz katere jc črpal podatke, nanaša samo na Istro. Pritožba je bila namreč naperjena proti istrskim zemljiškim gospodom, ki na podlagi svojih privilegijev niso želeli biti pod-sodni ljubljanskemu ograj ncir.u .sodišču Ker jih je bilo premalo za lastno ograj no sodišče in ker ni;.o piiznavali Ijiiblianskcga, so moral bili pod-sodni obstoječem», (tj jc županskemu scHliščn Tako lahko ugotovimo, da so županska sod.šea v 16 stoletju drlovala le v Istri in da so jim bili poleg kmetov potlsodni cclr. plemiči. V leku 16. siolelja pa so istrski plemiči prešli pod pii;loi-nosl ljubljanskega ograjnega sodi -ea.
4, De/clsko muIisoc (Liindnirrichl. liudicktiu crimhmljt)
Dcžclska sodišča so nastala iz teritorialnih zemljiških gospostev, katerih gospod je pridobil za svoj teritorij nekdanja višje sodsivo krajinskega kneza (mejnega grofa). jfoMitl* so osnovna upravna cnola v okviru dežele. Na njih je tiila osredotočena javna oblast za nižje sloje, ki je zajemala izvrševanje višjega sodstva, policije in opravljan)c vojaško-mobinzaeijskih nalog. Dcžclska sodišča so bila vezana na deželnega kneza s tem. da je nji ho" i m sodnikom podeljeval krvo;odno oblast (Bann und j^hl).44 Prvotno je bilo za vso deželo enotno sodišče, ki ga je upravljal deželni gospod sam 47 Sersoma na se j( to sodišče razcepilo, in sicer tako. da je dežel m gospod podeljeval deželsko sodno oblast določenim večjim gosposkam. Sodno okrožje takega dcžclskoisodncga gospoda ic obsegalo pt dložnikc vseh zcmljišk.h gesposk tega ohmoeja.4X
D~žclrokiicžja sodna gospostva (dcželskr. sodišča) so bila zelo številna predvsem na Kranjskem, potem ko so Habshnržani pridobili celjsko dediščino, kar jc dajalo deželnim knezom v deželi precejšnjo moč proti drugim fevdalcem, ki so sami ali s svojimi organ deiansko obvladoval1
44 Ihiil. 1'iini. Vilfan. 1'ravna urcililcv Kranjske, .str ""J s.
Ihiil. in Vilfan, Valvasurj^vn piniKilii, Mr. H7 ss. Županska .sn-ilisča in župane mnenja Vulvasnr ic na več incslih iTa/in (knj. XI. ¡¡J 376), MnSčcnicc (knj. XI Mr. 1K1), Vcjiiinc (kuj. XI. sir. 610), Kaslavci (knj. XI M#Pfi .V)). Zamasci (knj. Vili, Mi. KOO).
4tl Vilfan, ['ravna /gmliivina, Mi. 211 s.
47 V večjih ilc/dah. kill na printer na Sla ¡trškem, jc iibMnjaln ilc/clsku sihjislc /a n/ciitlja pi.sanrc/.nili nekilunjili grnlij Kin j ¡'nice, lia/pitrcil m Kinih in slant' sir. 120. V naiclu naj lii se s knicinn kuli ?cmljiikim gH^rtStn /ilmicvaln pairi-miinialni) kiH m/jc miiIsIvii. s icriliirililnhii zemljiškim gns-pnslviini v inkdh piispinliiv pa (k?cMn miiIsIvii. Vilfan,Vmm-Ijišla gnsjinslva, sli. liK.
fi
Članki in ra/.prave
ARHIVI XIX iy%
le del zemljiških gosposlcv,4'J
Dcžclsko sodišče jc bilo slvurno pristojno za leži a kazni v; i dejanja (Malcfiz, cansae. nutiores sen crinuiuilas). V izključno pristojnost dežel-skih sodišč so po Kranjskem «odnem redu za deželska sodišča iz leta 1335 (čl. 2-17) .spadala naslednja kazniva dejanja: usmrtitev in i zdaj r vladarja ter organiziranje upora zoper gosposko; uboj, umor in samomor; telesne poškodbe, dc-likli zoper spolno moralo, zakonsko zvezo in rodbino; premoženjska kazniva dajanja (rop, velika tatvina, izsiljevanje, ui^ja najdenega pred mela); ponarejanje in prenarejanje listin, mer, uteži, tehtnic in trgovskega blaga; požig in zažig; čaranje, kriva prifega in krivo pričevanje, bogokletno priseganje in preklinjanje.50
Opredelitev pojma "malcfic" (težje kazni o dejanje), od katere jc bila odvisna pristojnost de žclskih sodišč, n; bila vedno in povsod cr.aka Razmejitev med lažjimi in težjimi kaznivimi dejanji, ki naj bi pripadala posamezn m sodiščem, ni bita različna samo med deželskim: sodišči različnih dežel, ampak iudi med .samimi deželskimi sodišči znotraj posamezne dežele. Ponekod jc nižjemu sodniku uspelo, d? jc pre maknil mejo svojega delovanja navzgor ter v svojo pri sli" j nosi pritegnil zlasti telesne poškodbe V tem primeru jc ostal višjemu sodniku le uboj, Drugod pa so ostale višjemu sodniku Se vse krvave telesne poškodbe,51 Po že omenjenem sodr.cm redu zr. Kranjsko jc na primer dc/elsko sodišče v kazenskih zadevah pristojno ic za hudodelstva, ki se kaznujejo s smrtjo ali hujšimi kaznimi, ki so izrecno naSlelc.
Kranjski sodni redje pri uboju upošteval tudi silobran, ki jc izključeval prolipravnost m s tem kaznivost dejanja (čl. 25). Kol primer silobrana navaja red nravico ubiti nočnega lalu, če ga ni bilo mogoče prijeli, in tatu, kr so ga zasačili podnevi, če se jc uprl aretaciji! Določba jc po inembna, ker ",re za tipičen primer recepcije rimskega prava. Zc Zakonik dvan;.j >lib pflošč jc dovoljeval Uslcmu, ki jc ponoči zalotil lalu, d? gaje na mesiir ubil Enako jc smel storili tudi podnevi, če seje lal upiral.52 Določbi zakonika dvanajstih plošč jc skupaj s pripadajoče pravniiko interpretacijo prevzel v svojo kodifikaeijo ccsar Jusli nijan Njegova ureditev pa je bi 'a skorap nespremenjena recipirana v Kranjski sodni red,-
^ Vilfan Zemljiška guspmiva. str. 176.
Skmaj enaki) Niijcnvslrijski ^oilni ¡cd i/ Icia 1514.
Jmip ¿mlai, Kranjski siidni red, sir 5H5.
Zakonik dvanajslih pi<i<č lah. V1I1/I7 in 13. Bnins, l:<mics I,
sli. 31. I'rini. Wjvkc, Nntwchr und Nnlsianil, sir. 471 in K?scr.
I)js K<iiiiischr J'rivynr<Kht I, sir. 157 s. in 505.
IMm. Gai. I J.'), 2, 4, I.: Ij's ihtiHlrcim tubulurmu fun-tn K/mlu
(]\'pri'l\<'nxumi 11cci'lpemiillii, uI frihii'n J i^ .rum rum
c/uiiiiirc Ifilijicftur: ircim/iu <iwrmi itfprft.....juhi i<n /imnH
iiccii/rrr, li i.t .te li'ln i!\'/\,nt!nt. u! t.....en nri/ui- i'uin itai'ii>ri<
ti'itijic?tur Ulp. O 4ti, M, ') p /'ur........ictumuiu ,ti i/mij
iirciiteril, ifii i/finmii \\>ipj\\i' jerel, .ti purcrrr 11 sine pite uiti .......... pijfnif. Ulp. 13. ') 2, 5 pi.: ... i'l li mirfm i/iU iiii>rfii
Dežclskcmu lodilCH so bili podsodm praviloma vsi neplcmiČi.-5'1 Po Kranjskem sodnem redu so bila deželska sodišča pr sloji)« za kmečke podložnikc, pa ludi za koseze in svobodnikc (Frjisasscn),'5 ki so imciF svoja zemljišča in hubc v svobodni lasli pa niso bili plemiči, ter za ccrkvcne in bralovščinske H j ličarje za katere je bil njihova redn- instanca deželni glavar koi najvišji odvctnik.5f;
Nižjcavslrijski sodni red iz. leta 1514 je daj«! deželskcirij nodniku v primeril očitno doka/ Ijivcga "malefičnega dejanja" pravico, da na fevdalčevih tleli takoj zgrabi stalno naseljenega hudodelca, ne da bi mor.i fevdalca prej zaprosili, naj mu ga izroči ali vsaj dovoli poslopck lin njegovem zemljišču Dežclski sodnik ic Hi| dolžan o svojem dejanju obvestili zemljiškega gospoda šele po aretaciji. Nasprotno pa je Kranjski sodni red iz leta 1533 močno omejil delovanje dcžcl-skega sodnika, k- je moral storilca vnaprej zahte vali od zemljiškega gospoda, S tem jc red plčilil interese patrimonialnega sodstva. Ker pa je omenjeno coločilo dciansko močno otežilo kazenski poslopck, jc bilo leta I5(>5 na predlog deželnih stanov omiljeno, in siecr tako, da ni bil potreben pristanek gospoda takrat, kadar jc šlo za očitno dokazljivo dejanje.57 Osumljcnce, ki so bili stal no naseljeni na določenem ozemlju, so izročali dežclskcmu sodišču brez njihovega premičnega premoženja, tiste, ki so biti brez. stalnega bivališča na fevdalčevi zemlji, pa z vsem premičnim premoženjem. Vendar jc tudi po Kranjskem sodnem redu smel deželski sodnik zgrabiti storilca brez gospodovega dovoljena lakoi, kadar jc ob slajala nevarnost, da bo storilce pobegnil, ker jc. fevdalce bival dalce proč od kraja, kjer se je pripetilo dejanje »n ludi n- imel v bliži li v smislu sodnega reda predpisanega oskrbnika (župana), ki bi ga sodnik lahko zaprosil za izročitev. Prav lako jc lahko deželski sodnik ravnal brez fev-dalecvc odobritve, če jn sodnik zalodl slonica pri dejanju na levdalčcvi zemlji, vendar zitmuj stres nega kapu, ozirom;1 če ga jc lakoj po dejanju zasledoval z biriči in ga je dohitel .šele na fevdalčevih ileh
Ker so se v srednjem veku dcž.clska sodišča razvila iz tcriiorialnib zemljiških gospostev, sla se pri zascdaniih lakih sodišč pogosto mešala nižj.i unrava m sodstvo teritorialnega gospostva z višjim sodstvom, Čc jc dcžclsko sodišče obdržalo večino kmetov v svoji podložnosli, je pri laki povezavi vsaj deloma ostalo šc daleč v novi
/umu niV.ii/iTi/. i n m iluhiliibitur, i/i lin Auu 't uiti........
fnicnfmr. 1'riin. ludi Ulp. Culi. 7, 3,2 in 3(1. Gic l<ircj /a prislnjn<isl pn jtcisnnalneiii natcln, O svuhiKinikih in .svnbndnišivu yl hilcc, SvImlniM sli. 5142; Vilfan, Knicčkd |iicliivnMvii, sli. ?.T) 353 in ¡<1.. Agrarna prcnniicnjska rwmcrj.i, sir. 403-47'J, 1'riin. i<l., 1'ravna /¡jiiilnvipa, sli. 2U3 ss. l'rini. Žimlai, Kranjski smlni Lil, sir, '>7(i s. l'rini. VilTan, JiWnjjWfca t;ns|inslva, sir. l<Jfi Pri ni Žunlai, Kianjski smlni icil. sir, 57X s.
Ali HI VI XIX ) ''96
( tanki in razprave
7
vek; drugače pa jc pušlo dci ostrejše ločitve med višjim iit nižjim sodstvom. Pri povezavi je ostalo tudi tam, kjer zemljiški gospodje niso imeli patfi-iiionialnega sodstva, tako da so bili tudi v civilni li in (11« lili kazenskih zadevali njihovi podlož-niki podsodiii deželskcmn sodit.
Cepitev prvotno enotnega deželskega sodišča v sredn jem veku je imeia |a posledico celo vrslo dežclskilt sodišč, ki so izvrševala kazensko sod stvo na določenem zaokroženem ozemljil.'Pra va deželska sodišča so bila samo 'ista, ki so imela pravico izrekati smrtne kazni Od njih moramo razlikovati iicpnivu di*/clsk<i sodišč» in pomirja. Teritorialni zemljiški gospodje so namreč dele svojih teritorijev lahko prepustili bodisi cerkvam kot ni/jesodna imiinilclna ozemlja, bodisi v last ministenalom. Taki lastniki ozemelj so razen nižjega sodstva izvrševali tudi policijsko obl ast. line I i so praktično vse znake deželskega sodstva, razen pravice krvne a sodstva Klj-ib teir i se je tudi njih včasih priielo ime deželsko sodišče. Z;ito jih jc zaradi iasnosli bolje imenovati neprava deželska sodišča.''1
Neprava deželska sodišča so bila po svojem z i.ieaju zelo blizu tako imenovanim pomirjeni «li obgr;id.j»:ni niurgfriedcn), kamor poleg mest nih :n trških potnirij štejejo šc graščinska Tudi pomirja so imela pohejsko oblast in nižje sod stvo z» določeno ozeml je. Od nepravih de selških soijjlč so se pomirja razlikovala le po tem, da so biia manjša in da so graščinska pomirja nastala l ozcjc kot neprava deželska sodisča, Pil pomirjih ločim« privilegirana n ncprivilcgirana pomina. Prva so imela v težjih kazenskih zadevah le pra vieo arclacijc in izročitve, druga pa tudi pravico rr-iskavr;. Izjemoma tudi določeno pomirje Ifthkjl dobilo pravico krvnega sodstva. V tem primeru je bil nicgov položaj enak deželskcmn sodišču, Ljnhljansko mestno pomirje JC- bilo na primer nhenem deželsko sodišče. Ker je imelo «vnjega krvnega sodnika. jc veljaki za privilegirali deželsko sodišče.61
Ncprava deželska sodišča m pomirja pa so '¡i glede na stopnjo sodne pri sloj nos'.i zelo podobna patrimonialnim sodiščem. Od njih so se razlikovala po tem, da so imela patrimorialna sodišča nižjo sodno in policijsko pristojnost le za svoje podložnikc ali za zadeve, ki so sc zgodile P »d n egovo strešno kapjo. Obgradja in neprava dizelska sodišča pa so imela tako pristojnost /a večje ali manjše ozemlje. Zaradi podobnosti je viekrat prihajalo do kompetenčnih sporov, ki so jih reševali v različnih krajih različno, v splošnem pa so dajali prednost patrimonialnenni diščii.^
m Vilfan. Siiscskc, sir. 61. f l iiiu, l';)lcc Ka/porcil Mnlnih inMnni:, Mr. 120. ! Vilfan. 1 "ravna /gmlnvina.Mr. 213.
% '".»'■
1 'fan. IVavna /goitnvina. sir. 213 .s. IVim. iti.. Zemljiška HHsrFT 'Mva, ,\ir. 161
Glede na stvarno pristojnost in z. njo povezano organizacijo sodišč sc je v začetku novega veka v notranjeavslrijskih deželah zaostrd razloček med privilegiranimi iri neprivi legi rani mi dc-želskimi sodišči/*1 Do razlikovanja je prišlo zaradi recepcije rimskega prava, v zvezi z uveljavljanjem inkvizicijskega postopka in lorlnre pod vodstvom kvalificiranih sodni kov.f,s Zasedanj;, deželskih sodišč so sc začela diferencirali na navadna, redna zasedanja, to jc naslednike več in pojezd n na krvosodna zasedanja, Kr"osodna zasedanja niso hila redna, ampak so jih sklicevali od hoc za posamezne primere.Za privilegirani! deželska sodišča so šteli tista k. so smela sama izvrševati trni' sodstvo nad življenjem in smnjo tako imenovano krvno sodstvo. I mr la so torej pravico in sredstva, da so sama vzdrževala svojega krvnega sodnika.flti Nc-priviltnininii pa so bila tista, ki krvnega sodstva niso smela izvrševati sama. Taka sodišča so sircr imela svoj prisednišk' kolegij in svoje inorišče. zasedala so M svojem sedežu ter so tudi sama dobivala dohodke od krvne pravde, vendar so za vodstvo teli pra\d morala po uvodnem postopku, ko 'so dolocemi dejanje kvalificirala kol težje (Malcfiz), poklicati krvnega sodnika (liann riehlcr). ki jc ohlikoval proces, vodil razpravo in po posvetu s prisedniki ./rekel sodbo.w V naših deželah so imeli krvni sodniki svoj sedež, v Grrjd^u, Celju, Ljubljan. in Celovcu. Ker so bili krvni sodniki v vsaki deželi podrejeni drugemu oblastvn, j!n je moralo ucžclsko sodišče na Štajerskem zahtevati od notranjcavstrijske vlade v Gradcu, na Kranjskem od deželnega vie«Jomn h na Koroškem od deželnega glavarju Na Štajerskem sla bila najprej dva, pozneje pa irijc krvni sodniki (za Spodnjo m za Zgornjo Šla-jcisko ter za Celjsko četrt), v osialih deželah pa po eden.71
Scstiivn deželskega sodišča ni bila v vseh krajih in vseli "pravdah" enaka. Sodišču jc predsedoval (čedalje pogosteje poklici i) dežehki sodnik, v krvnih pravdah poseben krvni sodnik ki jc odločal skupaj s pi.sedniki. P/isednik' so bili ponavadi pripadniki skupnosti. Ki j,^ bila podsodna določenemu sodišču. Za slovensko ozemlje je v l(i. stoletju posebej značilno župansko prisedništvo, čeprav je poj.iv v tem obdohju že rahlo nazadoval. Po podatku iz. leta 1 -^44 jc dc vinski deželski sodnik v navadnih zadevah zasedal skupaj z, župani, v težkin kazenskih zadc-
M l*rim Vilfan, Ztmljiïkiî giispiislva, Mr. N5 x in 161. Vilfan,ZemljiSaii gnspnMva Mr. 195. 1'rini. VilLn. SnsesLc, Mr. 63. ^ O krvnem mkKivii gl, Dnlcnt, ■irtnck in pomen insiniUij, «(.!«■ I IS.
Cesar Fnilerik jc /e Icla 1470 podelil IjLtljansLnnu Skufu krvni) mkJmvi) /ji Gnričane. ValmMir, Slava, Vnj. XI. Mr 191. Vilfan, l.'rtivnrt /yiHli)vina,.Mr. 213. l\)lc' Ra/pdicilvulniliinMane, Mr. 121. 71 1'rini. Žoniar, Hinvniki in l?iric. Mr. 69.
8
^]anki in ra/.prave
ARHIVI XIX 1996
vnh paje sodil krvni sodruk z. župan .n drummi prisedniki. V soccrbskern dcžclskem sodišču so ■/upili(i v 16. slole'ju sestavljal' dvanajstim, ki je odločala o vseh kazenskih in civilnih zadevah Zasedanja dcžclskega sodišča z županskimi pri -scdniki se lela 1544 omenjajo l ud i za VrčncK íSchwar/cneck). V vseh teh primen h so bit. župani večinoma voljeni, njihova zasedanja pa se niso omejevala le na najlo.jc kazenske z::dcvc,72 V teku 16, stoletja so župansko priscdniStv» počasi i/rinili prisedniki iz. lrgo\ in mest.73 Župansko pri sed ni št vo se je najdlje ohranilo lam, kjer ni bilo pntrimonialnega sodstva, to je v zahodnih delih Slovenije, in pa lam, kjer je deželsko so d išče imelo precej lastnih podložniKcv 74
Rivi/ijskj» in nadzornu maturam za deželska sodišča je bila notranjcavstrijska vlada.75 Njihove nodbe so se morate, z izjemo popolnoma jasr.ih primerov, pred Évrsilvijo predložili v potrditev vladi v Gradcu, kar pa se je sčasoma ■/arad' preobremenjenosti vlade opustilo. Še na piej so se po uradni dolžnosti vladi pošiljale le. tiste zadeve, ki so bile primerne za poiriilo stitev.™
Na tem meslu moramo kot posebncsl omeniti koseško avtonomijo Z gotovostjo lahko na našem ozemlju ugotovimo poseben položaj vsaj dveh koseških skupnosti. Po privilegiju iz lela 1537, ki je samo potrjeval slarejsc stanje, so imeli Teharski kosezi lastno nižje sodstvo pod volicnim in potrjenim sodinom (schoppc). ki je s štirimi koseškimi prisedniki tvori1 med drugim prvo instanco za civilne in male kazenske zadeve kosezov.™ Čeprav niso vsi teharsk, kosc/i pic-bivali v enem naselju, je bilo njihovo sodno ozemlje sklenjeno in je imelo po celjskem ur barju status dežehkega sodisea. Dil -a koseška skupnost, o kateri jc na voljo nekaj vci, podatkov, je skupnost s središčem v Zagorju. Imela je po seben položaj znotraj gamberškega dcžclskega sodišča. Po gamberškem urbarju iz leta 1571 je posebnemu koseškemu sodišču v civilnih in malih kazenskih '/r-devah predsedoval gamberški imetnik ali oskrbnik, prisednišk« kolegij paje bn sestavljen i/ 24 izvoljenih članov kosezov, V tc/iih kazenskih zadevah je sodbe izrekal pri sedr.iški zbor. ki ga j t sestavil dc/clskosodni organ izmed omenjenih koseških prisednikov, nekaterih okoliških tržanov in vseh petih pod-
Vilfiin. Sueste, Mr. 63.
Gl. /gnraj.
74 Vilfan, priveske, Mr. M. OsUnki iakega mkJsIv.-i mi kv.ürnr
pravde. Gl, /goraj.
Rrchbnch. Ob' crviiinncv sir. 2J s in Brckmann, Idea luris.
Mr. 37.
Ikckmann, Idea i uri s. Mi. '2 fifi in )'). Prim. Pnlcc Ka/piircil
miiIiiih instanc., Mr. 121.
77
Slciinvc knscškc irvttiniunije n.ijJcniii pii na\ v\e iln MJ.
^iftJja.
Več n pnjmu Midin gl. pri Vilfan, Zcmi .ik.i giispusivn, Mr.
1(W s.
7*J Vi.fjrl. Sueške, Mr. 60.
lo/niskih županov Podoben ustroj sodstva pozn;r tudi privilegij m gamberške koseze iz leta 1574>
li. POSK11NK INSTANCK fKiivznliie mstmi-
ct)1"
I. Gorski /bor (gorAferi pruvda)
Gorski vinogradi so nastali verjetno že v 13. stoletju na novo izkrčenem svetu zima, vaških obdelovalnih zemljišč. Najdemo lilij praviloma ua prisojnih delih štajerskega in dolenjskega gričevja. Zaokrožen kompleks izkrčenih in ponavadi na pasove r;i zdel jeni h vinogradov se jc imenoval gora, Interesenti so dobili vinograde na gori v svobodni in dedni zakup. Zanj sc niso potegovali samo k melje, nc glc.de na pripadnost različnim fevdalcem, ampak tudi meščani in 1'evdalui. ki niso imeli jfiojih vinogradov. Zaradi tako pi ;anc držube zakupno razmerje ni moglo ustvami nobene oblike osebne, podio/nosli. Sogornikc jc povezoval interes, da časovno nskladiio svoje delo. skupno vzdr/ui< jo Hli in ograje na gon ter po trebil, da skupaj rešujejo spore v zvezi z uživanjem gore. Tcitui sc jc pridružil še gospodov interes, da hi l.ila gora obdelana in da bi redno dobival rento. Ker j« svobodni in dedni zakup po gorskem pravu ustvarjal razmerja, ki niso spadala pred nobeno obstoječe upravno in sodno oblastvo. so se začele v okviru palrimouialncga sodstva ziidcvc v zvezi z. gorami obravnavati na zhorih sogornikov, imenovanih gorski zbori, ki jim jc predsedoval gorski gospod. Zaradi pomanjkanja ustreznih pravnih norm so s< za taka razmerja začeli razvijati posebni običaji."
lzerpiicjše podatke o gorskem pravu najdemo šcie za 16. stoletje. '1 akral so kot rezuliai spora ined fevdalci in meščani na .ujerskem nastale gorske hukve. Izdane so bile leta 1^43 in so urejale razmerja pri zakupu po gorskem pravu. Uporabl jali so jih tudi na Dolenjskem.
Na Kranjskem so poskušali izvesti postopek, za uzakonitev svojih goiskih bukev šele proti koncu 16. siolctja. Osnutek, ki so ga skoraj popolnoma polzeli po šti.jcrskih gorskih bukvah, sicer ni t/il nikoli uzakonjen, kljub temu pa so ga veitsih uporabi,ali v praksi.*0 Za pravne zgodovinarje pomenijo dragoccn vjr slovenski prevodi goiskih hukev in pit ohranjeni zapisniki gorskih pravd.*4
H() Ibiil.
jj |
Kav/alnc jn-lam : sn spcci.ilna MHli^a, ki mi hiti Mvamu pri .lnjii; v pir :bnih zadevah. Sn i'hlikn p.-i t r i ■ 11 ■ m i ;i1 :ga sinJsivii 5 iju.Kkiin prisciInišlvimi.
Več n pn jmti ir. in gi irski i pravu gl. p I i: I)|| k ML1, G: irske bukve. 1 Tri i n. Vi I lun, 1'r;iviiii /^iiiliivin;!, sir IM4 \ i n I1I: Icr id., Snscske sir, M ss. O jurskem pravu pnui. linli vrsui GnršiČcvih članknv v 1'ravniku fcil. jih Vilfan. Suscskc. sir.
W).
1>1
- Vilfan, IV.ivnii /tiiMJnvinii, sir. .357 v x4
Kni pravi Diilcnc (fraviisudslvii klevevske in hiishinjvlc
Mif-'IV'XIX 19%
Članki in razprave
9
Na gorskih zborih, imcnovanin gorske veče (BMiicliii«). .so sogorniki pod predsedstvom gorskega gospoda sklepali o skunnili zadevali in sprejemali določena pravila in obveznosti, ki naj bi veljala za vso sknpnosl. Sklepi o teh,ponavadi nt prav pomembnih zadevah, so se imenovali obča .L:odba (Gciiiciniirtcil).8** Poleg avtonomno-pravnih fnnkeij, ki so jih izvrševali z občo sodbo vsi prebivalci gorice, .so bili gorski zbori pri-st<i]i«- (udi za reševanje eivilnili in manjših kazenskih zadev. V slovenskih prevodili gorskih bukev se taki zbori imenujejo gorske pravde. Izraz pravda se je udomačil verjetno zalo, ker je bilo v času prevodov gorskih bukev odločanji1 celotne skupnosti najbrž že preneseno na o/ji kolegij.Kfi
Kavzalnost gorskih pravd se je kazala v dejstvu, da jc moral biti spor, ki ga je razsojala orne jcn.i instanca, v ozki zvezi z vinogorsko zemljo. Med civilne zadeve gorskih pravd so torej spadali spori v zvezi z. uživanjem vinogradov, med ka/enske zadeve pa :;o po Uajerskii) gorskih bukvah spadali povečini premoženjski delikli (po.;ck sadnega ali drugega drevja sosedu, odnašanje prsti, izkop mej.nkov, tatvina pridelkov, tatvina kolov, požig iz malomarnosti v Škodo rastlin, posek trte). Poleg tega pa so "ankeionirak se škodo, k io t povzročila živina, pa tudi na silen vdor v tujo zidan t co ah hram, ki 11111 je sledil osebni napad, upor proti rubežu. Ilz.ičn na I ad. izpodkopavanjc javnih poti in ■ neplačilo knpninc Ki.zni so bile predpisane skoraj i/.ključ-'"1 v vnaprtj točno določenih denarnih globah iclesni kazni sla bili alternativno z. globo predvideni le v primeru tatvine pridelkov (kaznovanja z odrezanjem ušesa) in nasilnega vdora v tuio zidanico ali hr;»m z osebnim napadom (kaznovanje z udarci), V mnogih primerih je bila poleg kazni določena še civilnopravna odškodnina.**
Gorskim zborom so bili p:ids<idni vsi. ki so iniili v zakupu vinograd na vinski gorici. Ob j ^aji_o so bili to poleg podložni kov gorskega gos PTO3 še kmetje drugih fevdalcev, meščan, dn bn miki In plemiči. Pustojnost gorskih pravd jc Wla torej glede oseb. k; so spadale v gorsko junsdikdjo širša od palrimonialnc. glede samih zadev pa ožja.K'J Ko so se n.i kateri sogorniki naselili v hramu ali zidanici na gori. jc gorska
griifinc, sir. 174), jc pravu, ki sc jc uveljavil« mi jurskih
't*.<rih imeh) sv))j)) f'imialnr. podlagi v yiir.tiîi hiltv^h 1'cr-
ilinamla I. Icla 15-1.1, uialcrialnii pa se jc smivaln i/ prcil
pisnv slnvcnskih picviidiiv -nr-kih hukev, ki s» uslrc/ali nh,
fai.iciim pravu, kakrsnn se je iaihlhii4>hi wwrt IjuiKlvnni v
več k),i 11 veli .\l))lcijih. t'iini. Vi lian, Travna /gnilnvina, sir.
35>J. KS „ .
'uni, Vili,m, 1'ravna /gmlnvinn, sir. 35'J iti nI.. .Snscskr, sir.
ur r'7'
^ Gl.sp)Klilj.
D»kne, l'iavi-siidslv» klevevške in Imšlanjskc giašiinc. sli. 1N5.
Uj/
K,J 1*11, I'ravna /g)nl))vina, sli 3.57.
l'rini. fiilct Kaj piiKMl si h In i h inslanti sir. 124.
pravda po naeeln bivališča avtomatično razširila svojo pristojnost na vse njihove zasebnopravne in kazenske zadeve in je tako v omenjenem pn meru dobil h značaj navadnega patri monialnega sodišč a.'-"1
Na gorske zbore so morrli priha jati vsi sogorniki.'-" Ker pa jc v gorr.kih zadevah pod pred sedstvom gorskega gospoda ali nji-govega namestnika. ■biču j no sicer ob navzočnosti celotne skupnosti odločal le ožji krog prisednikov, ;c laka zasedanja v slovenskih picvodili, kot smo že omenili, imenujejo gorske pravde. Gorska pravda jc lep primer vmesne razvojne oblike med večo. kjer so o skupnih zadevah odločali vsi zbrani pripadniki določene skupnosti m pravde v najrazvitejšem smislu besede, ki jc kol o/je telo zasedala in odločala brc/ navzočnosti skupnosti.92 Obravnave avtonomnih zadev v obči sodbi so se torej morali udeležiti vsi sogorniki. pri presoji posameznih sporo". kar so imenovali "sedeti v srenji" (*nn Rmg sitzen ), pa je sodelovalo le določeno število, ponavadi 12, včasih 7 ali eelo 24 sogornikov kot sodnikov pri:;cd-nikov. Gorski pravd' jc predsedoval gorsk, gospod ali njegov namesti)ik. k' ji b:l lahko ponekod žnpan določenega kraja, graščinski oskrbnik, pa ludi kak drug starešina,9:1 Priscdnikeje povečini verjetno postavljal sam gospod, oh npoštevanju neformalnih predlogov sogornikov. Sestava pri-sedniškega kolegija jc bila odvisna od sestave sogornikov na določeni gori. fealo se med pri-sednik, gorsk.h pravd poleg kimtnv pojavljajo ludi župniki, plemiči in meščani. Če jc bilo sogornikov premalo, da bi zapolnili določen prised niški kolegij, jc gorski gospod po štajerskih gorskih bnk vil h lahko z;r-cdcl kolcij tudi s sogorniki drugih gora, Zaradi kmečkega prised-mštva lahko štejemo zasedama gorskih pravd inefl ljudsko sodstvo.^
Gorske pravde so se na Štajerskem sestajale enkrat na leto, in sicer mud veliko nočjo n bm-koštmi. na Kranjskem pa dvakrat na leto. Pri-.edniški zbor se jc lahko zr. nekr,tere posamične
90 lhiil. 1'riin. VII Tu n, Snscikc, sli. (iK.
Dnlcn^1 (CiaviiMiiistvn eistcnicnšlc npalijc, sft 15) v /.vi ' s su h j c k 11 i ir s V. c t; giruvii IikiiJc pnjnfs sn^rt njk i" inejaC in In I i, 11.-i sii liili sii^iiniki lislj Msgrtrnlj vinn^riiiliiv ki su bili pirskciim ^nspiKlu nscbnn pmllivni. mejaši p:i lisli, ki ■■ tu nisi i hi I i podln?ni. Vilfan (IVnvna /y)d)ivina,Mr. 345) pa utfniavljii. da hi ni iliAn/.-uri ni1 i /. eni ni i hI dmlcj preverjen ili viinv. Razliki nicd nlicma na/ivinna naj bi hib le v leni, da beseda meja! vjMHi puiucni ilnbcscdnn siiscdc dveh pancl. I*iiii». Vilf.m, IVavn.i /ginlnvina, sli. 355. plini. IJdlcne, tlravnsi>dslvii eisicrcicnškc npalijc. sli. 14, 15, feS, 31, .I!' in fiaviisndslvii Uc vevške In hiislanjske ^ra .šiinc. sir. i, 1fi7 ITiK, IH4.
2 Nasplnli jc hiln siulslvn /cn lipi k ena nnspmla pnniisln ukvir i. i.
iivlimniiinetiii snilstva. Glcilc ljudskega snilslva kriliCnu: Vil-
l,in, IVnvna /gniluviiiii, sli. 3(i(l s. O ilcjslvu, iln Vnlvasnr ne
mnenja ljudskih M>disC prini1 Diilcnc, Valvasiir in slnvcnska
ljudska MKli.ia, sir. (¡MM icr Vilfan» Travna urediicv
Kianjskc sli 4(1 s.
10
¿anki in ra/pravc
ARHIVI XIX 10%
zadeve sestajal tudi v času med dvema gorskima pravdama. Določena pravdna flejanj«; kol na primer obravnavanje tožbe za dediščino, jc mogel opraviti celo gorsk; gospod ram.y5
O pritoKuh na sodbe gorsk'h zborov jc odločal deželni kletarskr mojster. Na Kranj.ikcm sc v praksi vsaj za časa Erbcrga (oko1! leta 1700) pritožbe niso vlagale na to instanco, ker jc takrat ni hilo. Pritožbe so zalo pošiljali deželnemu gla varstvu kot končni instanci.96 Po gorskih hukvai) za Štajersko jc na zadnji instanc za gore, ki so bile last deželanov, odločal deželni glavar oziio-ma njegov namestnik. za dežel no knežje, gore pa viccdom.97
2 P^Isju pruvda
Polšje pravde so bile pristojne za reševanje sporov v zvezi z lovom na polhe. Glede njihove sestave jc veljalo pravo gorskih bukev in obi čajno pravo IJfi Po Vilfanu so polšje pravde po vsej verjetnosti organ teritorialnega zemljiškega gospoda, vezan na področje deželskega sodišča.1^ Sodišču jc predsedoval zemljiški gospod, prrscdniški zbor pa je bil sestavljen podobno kol prt kvalnvh pravdah.1 IW
3. Sejemsko sodiscc
Za :;porc, nastale ob sejmih in proščenjih, so bila pristojna posebna semanja sodišča.mi V zve
s sejmi so sc razvila posebna pravda za red in varnost ljudi in blaga. Taka pravila so nastajala žc v srednjem veku in sc imenujejo "sejemski mir".11)2 Ponavadi so s strogimi kaznimi piepovc dovala kakršnokoli nasilje v času sejma. Sejem sko sodišče jc imelo jurisdikcijo, kije bila jasno omejena samo na čas in območje sejma.
Tudi sejemsko sodstvo jc bilo spočetka v rokah javruh organov (krajinskega kneza), nato pa je prešlo predvsem v roke teritorialnih zemljiških gospostev, ki so si morala to jurisdikcijo posebej
Kadar jc gorski gnspnil hnlcl ilcdiEa iulklnniti jc mnral sklicati sestanek priscilnikiiv Vilfan, Prsvna /^iiilnvina, .Ur. 357.
1 Prini. Piilcc, Zg.xlovina "Ohnivnanih gorskih bukev", str. Ky
ss.
Vilfan, Pravna ig^lovina, sir. 357 s.
no
Pri ... Di ilcnc Stnvcnska IjiaJska m iliiča, ,ir. 34 s. Vil lan. Pravna yg.xlovina, sir. 3fil. "" lil., Snscskc, .sir. 64
"" S puri, ki Ml našla! i i-una i sejma. sc na njih nisi) snicli nhr.n navali. Vilfan, Zcniljiika guspnstva, s.1r. Ifi2 l/ra/itcjšc pravne ubliVr jc imel scjcniski mir Ic pri rcilnih sejmih, ki sil sc v vsakem kraju vršili le enkrat n;i letn. Villan, Pravna /?i>dnvina, sir. 152. Pn/ncj'- sn ilnlnCbc pičile icjmnv vključevali v slalulc. 1'iiscbnn .sejemski) siKliitc v laslnimi. nc/aprisc7cnimi prisedniki pn/na na primer Ptujski .statut. Vilfan, Pravna /gndiivina rfr. Ifi2. O Ptujskem slalutu pri ni.:
V Simif, Civilne pravi) pn plujsken si,nulv -,lr. 127.134 in J. K^arje, Primerjava nekaterih e.vilnupravnih ilnlitčil ptujskega PBcia, sir. KI -1J K.
pridobiti.1111
C, IZRKDNE INSTANCE
1 Nepristransko sodisčc (Unparteiisch (¡e-riclit, ittdieittm arh.lrarttiiit ve! aclegatum)
Nepristransko sodišče je bilo izredno civilno sodeče. pristojno v spori ji glede zemlje (oziroma pravic) med zemijiškim gospodom in njegovimi podložniki ter v sporih med podložniki dveh različnih gospodov."1
Za civilne zadeve podložni kov je bilo sicer načelno pristojno zemljiško gospostvo, vendar h1 v primeru spora med kmetom in zemljiškim gospodom slednji sodil v svoji lastni zadevi, kar bi trlo v nasprotju s proccsnopravnim načelom Nc.mo iudex in sua cuusct.xm Zato so ponckoo oblikovali nepristransko .-sodišče kot prvo instanco v sporih med zemljiškimi gospodi it) njihovi tr: podložniki. Taka sodišča so bila na m jerskem znana pod imenom "urbarska pravda",, obstajala pa so tudi na Kramskem. Na Stajer skem sc jc podložnik lahko pritožil zoper svojega zemljiškega gospoda na dcžclnoglavarsko sodišče oziroma na notranjcavstnjsko vlado. Na Koroškem pa jc bil praviloma vsak zemljiški gospod pristojen tudi v lastni zadevi, čeprav bi morala v prvi polovici 16. stoletja vsaj za kupna zemljišča nastopiti na Koroškem enaka ureditev kot na Štajerskem. Na Primorskem, kjrr ni bilo patnmoi .talnega sodstva, sc |c kmet lab ko s svojim zemljiškim gospodom pravd;]] pred dežel skim sodiščem l'retir;:no samovoljnost zemljiškega gospoda <c tam 1 10, stoletju omejevalo župansko prisedništvo.10''
Iz Dolcnčc1 ih raz i.,kav nepristranskega sodstva na Dolenjskem je raz.vidno: da so v mnogi h pravdah med zemljiškim gospodom in n jogo vi iti podložni ko m dejansko sooila redna patri i» o-nialna sodišča Skliccvanic izrednih sodišč torej po vsej verjetnost' ni b I o obvezno ir je temeljilo le na običaju.107 Dolenc jc tudi ugotovil, da so mimo omenjenih sporov pred nepristransko sodišče prihajcle tudi imenitne aLi važne zadeve m posebno nujno pravdc.10K
Nepristransko sodišče je biio na wjerskem sestavljeno iz enega advokata kol razsodnika mj tich rti i štirih drugih advokatov kot prised-nikov.ll,IJ Na Dolenjskem jc po Dolencn sodišče običajno zasedalo pod predsedstvom "določe
Vilfan. J'nivna/gniJiivina. sir Ifi2. 11)4 Hcckiiunn, lilca iuris, str. I K4 in 544.
11).S v injhah nicil pnilhiiniki dveh različnih gnspixlnv v usebnih /.adevah ("in pcrmnaUhut inusii") Iii pniviliniia «nI likNti "iIcii ml /ctrljiških gnspiidiiv Jni/ailciili strank, ruiicr pa hi prišln lin ncvarnnsli prislranskcga siljenja v prid njcgii-vernu piiillnžniku. ,l,fi Vilfan, Zemljiška yistiiistva. sir. I'J3. " 7 Dolcru, 1'iaviisiiilslvn Lislcrciciiškc upati ic, .sir 1.1.
¡I i	1
lli 11. iT Oiilcnc, .Slnvcnskn 1 ¡nilska sixlišča, Mr. s. ' IVilcc Ra/niiicil .sixlnih inslane, sir. 1 Ki.
ARHIVI XIX V)96
Članki in razprave
11
nega veljaka iz sosednje gosposke, župnika ali dvorskega sodnika". Število prsednikov ni h lo stalno, izbirali pa so jih ponavadi, vsaj v ijl-nejši ilobi, izmed oseb ki niso bile podsodne zemljiškemu gospodu.110
II MFSTNO IN TRŠKO ,SODSTVO
1. Mestno sodišče
Mcclna sodišča so h	z;l kazenske
in civilne zadeve prebivalcev mest in trgov. Pod-sodni so jim bili torej sami meščani, pa tudi v mcsln bivajoči tujci ler plemiči, ki so v mestu opravljali meščansko obrt, 11
odisčc je scsUivljul mcslni sodnik z notra "jim meslnim svetom.1,3 Mestnega sodnika je v odsotnosti nadomeščal mestni komom,k ali kak drng lan notranjega sveta. V irgiii je ".odil trški s:idmk skupaj sBv(i|ni jI113 Mesta,'ki so imela lastno, privilegirano dcž.elskosodno oblast, so bazensko sodstvo izvrševala sama z istiiri organi kot civilno. Ifiign mesta so se morala posluževati krvnega sedlka.
sodni knjigi mesta Kranj, nastali v letin 1517 Jo 15?0~ sc redno mestno sodišče ior deritlichcs Gerieht) pojavija pod ¿meni "offen par laydirrg", "olTn slatreehten" in "Statrcchi. uri J pantayding".: 14 V lun rednem sodišču sc jc 'dnižcvalo posebno mestno sodišče za mcscanc Kranja s starimi sodnimi zbori (placita), ki so sc v Kranju zbirali Šestkrat na leto. Po potrebi jc sodišče določilo še dodatne pravdne dneve. Kranjski mestni sodnik ni opnvljal le mestnega Jstva, ampak je bil hkrati tudi dc/elski sodnik Kranjskega deželskega sodišča. Po navodilih dezclnoknežjih komisarjev iz leta 1509 jc moral najm;>ni vsako četrtletje, sklicali socini' zbor v Kranj?]. Imel jc tudi pravico krvnega sodstva, ki S1 jo jc pridobil od kranjskega deželnega glavarja, vendar jo jc po/.ncjc izgubil. Območje r.ic-govega dcžclskega sodišča sc jc raztezalo od k" ravanK na severu do Save na jugu ler ou Tržiškc Histriec na zahodu do Kokre na vzhodu."5
I''ritw.bi proli sodbam mestnih sodišč je na tujcrskcm reševal gospod in deželan, ki nui jc listo^rneslo ali trg pripadalo.1 ir' Na njegovo <x'iočbo sc je bilo ponavadi mogoče pri.ožil šc
11 D'ilcnc, Pr:iviisiliImvii cisicicicnsi c npalije. \ii 3.1 ! Hctkniiinii, Idcu iuiis Mi i |(i.
D pnjiiiu in üi/vnju nniranjCjSii nieslncf,.i svela |l.' v;lf:in, 1''lavna /gmlnvina, Ml. IS'J.
I ,I,im| Žmilai, hhnOniki in kune, Mi. 71).
Vschinn sinlnc knjige p^linbncje prikii'ujc: Jnscl Žnnlin, Das üllcMcOciitlits in. Sl.idlbuth vnn KtfRjhuip. Mi. 1 Kfi-'JOi). ®nUi, |);is iinptc (iciicliK- unil Stadl Im eh vnn Kininburg, ]|rM,J 1X7 s.
ijeiskii incsln in ligi sn hili pnsivmi liepnsrcdmi pixlsnilni nnliiinjcavsliijski vladi, m/en v /inlcvah sl.innvskni pnscsli iHcircn^Ullrn). kici sil liili ]iiids:ulni iiginjncmii sixl'stu. Keeh-fc'Cli. Obsciv.'ilinncs sir. IS. t'iini. rillet, Ra/piircil srninih i'islanL', sli 127 s.
na deželno glavarstvo. Na Koroškem i! Kranj skem jc bil pnložbcna instanca deželni vicedom, proti "njihovim raz-,odbarr pa jc šla pritožba na nolranjcavslni.sko vlado.1,7
Me:;tna sodišča so kol instanca za meščane ostala skoraj nespremenjena vse do leta 1848 z izjemo mestnih sodišč v krajih, ki so pripadali Ilirskim provincam 1 li(
III. SODSTVO ZA PIKMICK A. SPLOSNE INSTANCE
1. Ofinijno sodišče (Sclminiiciificrichi, forum nobiliiiin)
Ograjno sodišče jc bilo redna ' istanca pristojna za civilne zadeve plemičcv, ki so bdi člani stanovskega deželnega zbora (tako imcnovrj.i gospodi m dcžclani Hcrrcn und Landlculc).1 |IJ liilo jc tudi realna instanca za zemljišča, Risana v imenjsko knjigo (Giiltbneh). Zato so mu bili podsodni tudi nedcžclani, kadar sc jc zadeva nanašala na taksno zemljišče.120 Ograjno sodiscc v določeni deželi pa jc l.ihKO izvrševalo juris-dikcijo tudi nad tistimi plemiči, ki v doMčni deželi niso nncli niti stalnega bivališča niti svojega zemljišča, in sicer: kadar so v deželi pod klavzulo "obče deželne obveze za škodo" iLand schadcnbnnd) sklenili pogodbo, iz katere jc i/.hr.jala določena obveznost; kadar jc njihova tožba -zadevala v deželi ležeče stanovsko zem Ijiščc; ec sc jim jc poziv vročil šc v deželi in so šele naio odpoiovali iz nje; kadar so v deželi večkrat bivali, čeprav lam niso imeli stalnega bivališča.121 Poleg lega jc biltl ograjno sodišče pristojno Indi za prclak in duhovnike, ki so imeli pravico sedeti v deželnem zboru, vendar le v lislih zadevah, ki niso spadale pred ccrkvcno sodišče, kol na primer tožbe / irad; stanovskin zemljišč, terjatev ali dediščine.13
Ograjna sodišča so vsebovala dve instanci, imer mini "deželna" in "dvorna pravda". Vse do prenehanja delovanja ograjnih sodišč v 18. slo
Na Kinnškein in Knnjsk;m si) hili vieednmi prcilvscin fi-nanCni nipni iWelncya kn;/a. hileg ilruE-ga sn bili Milni ?eni tudi /a niid/ni finančnega pnslnvanja ilc7clnnknc/jih !Rm in liynv. I/ le nnil/niMvcnc plavite sc jt najhi/ ra/\ ila iijihnva a pel litijska instanca v .;i"lhnh mcMnili sinlišf. 1'rini. 1'nlee. Rii/jjiiicd mxlniti inslanf, Mr. 127. up. M in Jnsip Žnntai, Kranjski deJelni vitedrm, str. 277-liti.
'1'iinl. hilee, Ra/pnieil sodnih insiani-. sti 14(?
"'-'O nyinjnih smiišEih i/tfpiiii: Wc.senei Das innciiistci lciehisehc Lanilscliianneiweifahrcn. O ljubljanskem nyiajncni MKliŠtu: Diinil/. Das Landschianiicngeiithl in Lailiadi. him. Erbeig Ob'.crvaliiines lei Lusthin, Gcsthielile ile.s iillcren Ciciithlswcsens.
12,) rolet-. Ua/pnieil sixlrlili inslane, sir. I2'J.
,?l liiheij;, Ohseivatinnrs, pujtl. IX. i'rim. I'iilce. Ra/pnred srninih inslani Mi. 1in I.U.
122 |rrhCIJ, obsei valil me v, pe^- Will.
01124251
12
( Janki i» razprave
AIÍIIIVI XIX 1.996
letju sta se instanci razlikovali v stvarni pristojnosti zasedbi, postopku in različnem času sestajanja 133
' Dežel n ii priivda" ("Lmdrcchte") je nastala iz periodičnega sodnega zbora deželnih plenilcev ( Landtbat Jing p lar. it um generale, tudi ju/ji-ci-iiii centrale), ki sc je sestajal pod pred-scdst-.om deželnega gospe.da ali njegovega nanicsinika,124 Deželna pravda je bila pristojna za reševanje lozb proti gospodom in deželanom glede lastnine (Eigen) in dednega nasledstva stanov.,kib zemljišč (Landgüter, landschaftliche. HcrrengUltcn) ter za tožbe izvirajoče iz pogodb .¡i prestopkov* zoper "varnost časti" (verbalne in realne ir.jur^e).1" V "deželn pravdi" pa so se reševale tudi fevdne zadeve, razen na Štajerskem, kjer se je z njimi ukvarjalo posebno fev dno sodišče.12" Poleg omenjenih sporov* so se na Kranjskem pred tem sodiščem reševali; nesporne zadeve gospodov* in deželanov. Zanje je bila torej 'deželna pravda" zapuščinsko in konkurzno sodišče. varstvena instanca, dovoljevalo je amori.-zacijc ipd. Na Koroškem in Štajerskem je bilo za nesporne zaoeve gospodo" in deželanov pristojno deželno glavarstvo.127 Na Štajerskem je ograj no .sodišče obstajalo v* obliki tako i meno vane "súmame pravde", k' je bila med drugim pristojna za pritožbe glede zadolžnic, zastav in pngodh ki so bile potrjene / deželno obvezo za skado m
"Dvormi priivdu" ("Hofrccbtc". das rilter-liebe Mofreebt) pa je nastala iz sodnega zbora (" Hoflhaiding"), ki seje seslijal po potrebi pod predsedstvom deželnega kneza ali njegovega dvornega sodnika kol zborno sodiSčc za plc mice.1^ V razv-'i stopnji je bilo pristojno za razsojanje v posestnih tožbah in tozbali zaradi nasilnega odvzema stvari ali nasilnega pregona z zemljišča (Gewalt- und Spolienklagen),1^' Posestne tožbe so že po svojem namenu zahtevale hitrejši postopek, zato jih niso reševali pred deželno pravdo, ki se je po Valvasorjevem pričevanju lahko vlekla celo več kol descl let.m Postopek v* pocestni tožbi je bil uveden pod
i ii
Več o razliki gl. p.i. Potcc, Ka/poriJil sodnih instanc, sir. 131 ss in Wc\cncr, Das inncriSsierTCiiihivehc Ijmlschrannen, vrrfahrcn, str. 26 ss. 1 rrim. Pr.icc, Kw/porcil sodnih instanc, sir. 130 in Vilfan, Pravna zgodovina str. iO-1 s. 'Dimit/, Das Lawtscl.rannengcricht in Ijiibach. sir. 271. Valvasor (Slava, knj. IX, str. 14} t>vriía ínjurije ík» prisilijnost "dvome pih> le" k.^n;sti red /j ograjna '.rxliwa i/, leta IéTI pa dotoča. naj se sp<iri glcilr rz/íalil.vc Časti Kujcjn prcil "de/elnn pravdo* Prim. l'olcc, Ka/porcil v «In i h inst.inc, sir. 130.
Pnlcc, Ra/fHircd m Kinih inslanc, sir. 130. 127 lb¡d
12,1 Žontar, Priročniki in 'liarle, str.
Po.cc, K •/[ irCv .si Kinih insLanc. sir. 130. " Dimit/ Das Land>chrannengcrichi in '^aihfich. Mr. 234 in
Pole», Ri/pored sodnih instanc sir. 131. 131 Valvasor, Slava. knj. IX, str. 14.
vplivom iir,)skcga prava.
Glede na naravo sporov, k. sla ph obravnavali obe instanci ograjnega sodisča. je "dvorna pravda" veljala za "itiduuvm possmsorinm , deželna" pa za ' in di fi a m pctitorhim". Jj-1
Valvasor v svoji Slavi vojvodme Kranjske navaja, da je bila 'dvorna pravda" prisio;ua za posilstva in težjr žalilve, p i čemer pa gre kot jc ugotovil Vi lian. za lerminološk spodrsljaj korektorja Erazmusa Franeiseua, ki si je izraz Gcvvullkliigen (posestne tožbe) razlagal kot tožbe zaradi posilstva.134
Okrajnemu sodišču jc predsedoval deželni glavar kot 'capta tntius nobililolis". Njegov name Eni k v "deželni pravdi" jr. b.l drže! ni iipra vi te I j (Laridcsvervvcser. praetor provoiciac)1-5, v "dvorni pravdi" pa deželni upravnik (Landcsvcr-vvalier). Sodišče jc sestiivlmlo šc 12 do 16, v začelku za vsako zasedanje posebej, izmed gospodov in deželanov voljenih, pozneje pa stalno nastavljenih prisednikov.I3r' Stalni organ jc bil ludi pisar ograjnega sodišča (Landscbianncn-sehreiber), ki je vodil zapisnike in sestavljal sodne listine. ' ižno vlogo v postopku so imeli tudi stalni zapriseženi advokati ojrtijnega sodišča (L;g^bri^i^iiKl?i>k««m).i:,7| Stalr.i in plačani organi sodišča so b;:i šc komisarji za zaslke v»nje prič (Zcugcnverliorskomiii siire), sodni izvršni organi (Weisbote) in dostavljalei (Land bote).13^
Pritožim proti sodbam v "dvorni pravdi" ni bila dopnslna.,3'J Stranka jc lahko izprosila le revizijo.1'"1
I T7
Preden sl.n .se nhc . istanci /lini ili v ograjno sikIišlc J: po-sliijick tekel prcil dvornim siKlniknin in jc bil krajši t mar obli^cn ik! *ill?c1nc pravile IVim Polet, Ra/p.irril sodnih instanc, str. 131.
firhej;, Obse, val i one s, pogl. VII. ftilcc, Ra/p<oed Mulnili instanc, str. 131.
' Vilfan. Pravna ureditev Kranjske, str. 3K. I Vi ni. Valvasnr, Slava, knj. tX, str 14 in'J I. '^Vilfan ga v novejših ilclih .jicnujc ilcielni namestnik. O
[eniiiroliiglji gl. nje ■ ivii Uslavnuureditev Kraniskc. str. 230 ' ^ Najprej jih jc imenoval ilciclni /bor. po letu lfi7S pa ivjrajno sodišče sanio. ttilec Ka/pmed srninih instanc str 132. O a\csorjih gl /ilfan. IVavniki nieil Opcrn/i. str, 7fi sv rJast.ivljaln jili jc sodiVc sami), iincli pa M) pravico zastopstva pri vseh MKliŠiih in so .sloiili pn>ccntualni) po vrednifsti opornega prcilincta. l*olcr, Ha/porcd iinlnih instanc, str. 133. O iKlvctnikih (jI.: Vilfan. Odvctnittvo na Slovenskem, str. 373 ss. ' ^ Na Kranjskem sla bila ilv i Lonils^rja iz. Asli«vanj. prič, in siccr Cilen /a Gorenjsko in cilcn /a l>ilcnjskii. P"icc, Ka/porcil siMlnih instanu, str. 133. '3'J Valvasnr fSlava, knj. IX, str. 14 in *J4> poroča, ila so bili i /reki lega siMliŠfa dokončni. fVoti njim nI bitu niti apclacijc. niti restitucijc
l*nlcc, Ka/porcil smlnih inshinc, str. 131 s. O nadaljnjem rn/voju ograjnega sodišču ¿1.: Žimt.ir, Priročniki in k^rle. str.
K3 ss.
ARHIVI XIX 19%
Članki in razprave
13
2. Dc/.clnouliiviirsko sodišče (hiindis-linuplmjuiiistlmiiI iclics (icrichi)
Deželni glavar je bil vstopni k deželnega kneza v posamezni deželi.141 Med njegove dolžnosti je spadalo (udi predsedovanje sodišču, ki ga imenujemo dcžclnoglavarsko sodišče Kol redna instanca jc hilo pristojno za (iste civilne zadeve gospodov in dežela nov, ki niso spadale pred ograjno sodišče ter za njihove male kazenske zadeve.'42
Meri civilne zadeve, ki jih jc reševalo deželnoglavarsko sodišče so sodili ziasti spori glede malenkostnih zadev (res minutac)^^ re-(raktne pravice, posestne tožbe (če posest ni trajala več kot eno leto), tožbe proti gospodom in (lcžekiTVim glede mezde, plačila pisarniški!) pristojbin, zdravniških m odvetniških honorarjev, lunerarij, zakupnine in podobno 144 Poleg tega je deželno glavarstvo odločalo o arestih n prepo valih proti gospodom in deželanom ter razsojalo v tožb;;,) mtd zemljiškim gospodom in njegovim oskrbnikom. Reševalo je tndi piitožbe upravičen cc\ in zavezancev glede desetinskih dajatev.I4!i
Kot kazenska instanca jc bilo (iežciliogla-var.sko sodišfl v vseli deželah, razen na Koro.š kcir», pristojno samo za lažja kazniva dejanja (lak.) imenovane male kazenske zadeve).Ka dar jc sodišče spoznalo, ua jc gospod ali dcželan zakrivil težje kaznivo dejanje, za katero je bila predpisana smrtna kr.zcn, jc moralo storilca vročiti mestnemu sodišču v Gradcu oziroma v Ljub-Ua.ii, ki je formiralo proces in izreklo sodbo. Sodba tu bila dokončna. O njej jc bilo treba poroča i i nolranjcavstrijski vladi v Gradcu.14' Smrtno obsodbo je moral nato potrdili še dvor. V kazenskih zadevah so bili deželnemu glavarstvu podvodni nJdi župniki, bcncficiati cesarske ustanove in tuji "prepotujoci" plemiči.,4ii
' K<aikn<i ci/virjii runlcijc dciuacgii glavnij;! gl. Viliaa I^jiv-
I ^2 n;l	slr 20fi.
' ni i^ilcc;, Ru/pn<c<! sdilnih instanc, sir, 13*1 s in Valvasin, j "»h««, knj. IX, «.K. U in 94
*'ilcii (ibiMJ prcv;ij;i rrs mimitue kot nialiilnc /adeve, Id M) 'iste, r<i k;iltrih vrcdndst spo<negi jp<t<kiifc*a ni p<cse£,al;i 10 m4 funlnv	Icd 1700 jc hi 1 luni I nnliliniu)
M ''"ni Ilibcd', Ohscmiliones, pogl. X.
I'»I«V. Kn/pnrc<l sodnih inM.inc, st<. I 19. t'<ini. I^hc<y, Olisci !i(fi "Hiimcs. pnj-l. ix.
Na K umske ■ jc biln dciclnd gliiviuslvn p<is1njnd lndi * leikn 147 ^ 'niv;l dejanja. Hcehhaeh, Ohservatiimcs st<. fi7.
NiilninjciivsKijskii vl.uhi jc bih na Knnijsk^m, Kimiikcni in ilajcrskem luili p<va instanca /a ka/niva dejanja pruli il<?avi (rrinin,	-Mnjimiis). Ibiit. t*rav tako jc bila p<va in-
sl;lncil v spinih, kjc< jc biln t (i a ml I tank d<7ava (npr p<sv<lc
......(Klicni r«il:ii<;iii)rj:i - "KaninicTp<okuratu<sat;hcn"), pa luili
v /JII'cvali, kje < sii pohajali v pnslcv fcsa<ski pu vi legiji 1'iiltg lcta ¡c MKliki članom vladmcga kolegija in ilvooiim "'¡idnikcrti. Za slednic jc bila Idili /apuičinska in vartiSka 1'flaM. hilcc, Ra/po<cd srninih instanc, st<. 1.17. Poai. 1'lanaf l4(j Urc4 nnti liic.htc<, sk. 79 s.
Kcchbacli, Obsc<valilkics sir. 103.
Po Valvasorju naj bi bila duhovščina na Kranjskem podsodna sodišču pod predsedstvom deželnega glavarja v vseh posvetnih •*adcvab.1'1" Ta kranjska posebnost, v drugih deželah jc bila namreč duhovščina podsodna vicedomu, naj bi temeljila n;r privilegiju nadvojvode Vilijcma iz. leta l/TO* po katerem naj hi bil« duhovščina za manjše denarne zahtevke podsodna prclatom, za večje pa posvetnemu sod^eu. Vahasor zal ne pojasni, kateri vrsti sodišč pod predsedstvom deželnega glavarja, deželnoglavarskemu ali og rajnemu, jc duhovščina odgovariala v omenjenih zadevali.IW
Deželno glavarstvo jc bilo pristojno luui za plcmiec ncdcželanc (to jC za tiste plemiče, k. niso bili člani deželnih stanov) in z.r. vse cesarske hI državne uiadnike, ki niso bili plemiči in deželani. Sodišču so bdi podsodni v vseh zadevah, razen v sporih, povezanih s stanovskimi zemljišči.1''1 Od jiirisdikcije deželnega glavarja so bili izvzeti le tisti plemiči, ki so stanovali v mestih in so izvrševali meščansko obrt. Za njih (jc bilo pristojno mestno sodi,.ec.l<i2
Posebnost med dežclnoglavarsknni sodišči jc predstavljalo deželno glavarstvo n;: Goriškem, ki jc imelo zaradi zgodovinskega razvoja večjo sodno oblast od deželnih davarstev v ostalih nolr.injeavslrijskih deželah.1 Kot sodišče sc jc ponavadi imenovalo "tribunal' in je bilo tudi pn zivna instanca za vsa nižja sodišča, lurJi za mestno sodišče v Gorici. Pristojno jc bilo za vse civilne in kazenske zadeve plcmičcv, tako deže lanov kot iiodcžckmov.154
Deželne glavarstvo jc /ustdiilo v vseh zauc vah ko legi al no. pod predsedstvom deželnega gla varja ali deželnega upravnika kot njegovega namestnika, v prisotnosti najmanj treh pri sedi) i-kSv.S Vilfan glede na Valvasorjeve navedbe, da jc bilo sodišče namenjeno razbremenitvi deželnega glavarja, sklepa, aa jc šlo v primeru dežel-nog lav a rs ki h sodišč za vrsto pospešenega, su-marnega postopka, ki so ga opravili brez sicer obveznih formalnosti in morda brez priser' nikov.tt -Sodišče je zasedalo ponavadi brez odvetnikov. Kadar je bilo kaznivo dejanje r.oio rieno, je postopek stekel po uradm dolžnosti.
Zopi sodbe deželnega glavars'va v tivilnih zadevah sc je bilo mogoče pritožiti na liotra njcavslrijsko vlado v Gradcu. Pro'i njeni odločbi
l4!> Valvasix.Slav», k<ij IX. sl<. 94 s.
1'oin, Vi I Hm, fflivmh uredilev K<!injskc. sl<. s. H IWjii Rccbbiicb, Obsccalinncs, sl<. 45, 67 II)?
Hc< kiii!inn, ldc;i iu<is, sU 17K. EtjiliJ 1'nlce, RivpiKcd ! ¡dnih inslane, ,st(. 136. "it id.
154 licchhiicti, Otscrvalinncs. sl<- 117 ss. I'<im. Ililcc, Ka/potcil
sodnih insianu, st< 13is. 1,55 1'otcc, Rii/pdrcil sodnih inshne, .st<. 135.
I <ifl Villaa, l'<ivna tirediltv Kranjske. sl<. 3S. Umih. Valvaso<
Slava, knj IX sk. 14 in 94. li71'nlct, knipo<cd sadnih inslane, sk. 135. Trim. U<hc<g Ohsc<valioncs, puj,'* IX.
14
f lan ki in razprave
ARHIVI XIX J996
pa je bila m o/, m revizija pri vladarjevem tajnem svetu (Gehcime Ratstellc).l5ff
li. POSKHNK INSTANCI, (Kiiv/iilnc i ost a n-
cc)
1. Nižji (krajevni) rudniški sodnik (Untcr-htTgnclitcr) in višji rndniski sodnik (Obcr-hcrj^riclitcr)
Rudniško sodstvo je bilo predvsem kavzalno sodstvo, pristojno za spore, ki so nastali iz rudniških al: fužinskih razmeri]. Začetki tega sodstva v nolranjcavslrijskih deželah segajo že v 14. stoletje. Posebno upravnosodno organizacijo za rudnike in f-jžinc na naših tleh v icm zgodnjem Dbdobin izpričuje Jeseniški rudmski red, ki gaj^leia 13?! izdal tcri'omlni zemljiški gospod in imetniK dcžclskcga sodišča, orlcnbnrški grof Friderik.I5y
Na spicSne lahko rečemo, da je >-il od li. stoletja naprej višji rudniški sodni k za deželo posebna kavzalna instanca za plemiče v vseh zadevah, L so bile povezane z rudniki. Razvoj rudniškega sodstva pa je bil v 10. stoletju v posameznih avstrijskih deželah različen. Na Kranjskem je višji rudniški sodnik po tako imenovanem Karolinškem rudarskem redu z. začetka leta 1576 sodil kol prva instanca vse rudniški, zadeve, razen težkih kaznivih dejan j IW) Volili so ga vsi rudniški mojstri, to ic lastniki plavžev in kovačij, tako da so predlagali dva do tri kandidate v izbiro vladarjevi in organom. Višji rudniški sodr;k ic moral štirikrat na leto obiczdili vse obrate, ki so spadali pod njegovo pristojnost. Za posamezne obrate je kol svoje stalne na meslnike imenoval nižje rudniške senike. V pritozhih zoper sodbe '-'¡Šjcga rudniškega sodnika jc odločal deželni vieedom. Na njegovo odločbo se je bilo rrogoče pritožili še na notra njeavsirijsko vlado sknp-ij z dvorno komoro,lfil
Na Koroškem in na Štajerskem so imeli poleg višjega rudniškega sodrjika, ki jc sodil Ic o rudnik, h zadevah deželnoknežjih rudnikov, za gospostva z lastnimi rudnsko-lopilniškiini napravami pc^cbnc rudniško sodstvo. Na prvi stoprn co ga opravljali nižji rudniški :;odniki Pritožbena instanca pa ic hI vrhovni nidnisk: sodnik (Obrisi-Bcrgmcistcr).,r'2
2.	Viccdomsko sodišče
Deželni vicolom jc imel jurisdiknjo uad gosposka m i, ki so jih deželni knezi skupaj z dcželsknn sodstvom in drugimi rcgalniii.i pravicami zastavili (tako imenovane zastavne gor.-poske - Ptandsehillingshcrr.schartcn) kapitalsko močnim posaniczrikom in organizacijam, predvsem jiižnoncmškim trgovskim hišam in družbam, pa Ind domačemu plemstvu in meščanstvu.163 Vieedomi so sodili v sporih med ped-ložniki deželnoknežjih gospostev (in.dr. zastavljenih gospo,;k) na cn in imclniK teh gospostev na drugi strani, pa (udi ined sitnimi imetniki zastavljenih gosposk. Proti sodbam so se stranke lahko pritožile na vladanu al n egovo spodnje-avstrijsko vlado.
Viccdomsko sodišče jc bile pritožbena irstan-ea proti odločbam pat rimom al ri h sodišč k.iine-rahlih gospostev, na Kranjskem in Koroškem pa tiidj proti odločbam sodišč deželnoknežjih inest in trgov ter na Kranj.ikein ic proti sodbam ru darskih sodišč.'H
Sodišče je sestavljal vieedom s priscd..iki, ki so nosili naziv deželni svefiiki (Landraic).lfi5
3.	Mešano dczdnogliivar.sko-viccdomsKo sodišče
Tako kol viccdomsko jc tudi to souiščc spa dalo k dczclnoknc/jim organom. Pristojno jc bilo za tožbe plcmičcv proli deželnoknežjiin iiicstoin in trgom icr obratno.K'f'
Čc jc tožil imetnik zastavljene gosposke deželami ali pa gospod in dcžclan imetnika zastavljene gosposke, so imeli sodstvo skupaj (voujmictim) vieedom in deželni glavar. V prvem primeril jc Šel vic.dom k deželnemu glavarju in jc (Kidal svoj glas za njegovimi prisedniki, v drugem pa deželni glavar k vicedonm ir ic oddal svoj glas za vicedomovimi prisedniki."'
Kranjski deželni stanovi so se upirali tovrstni pristojnosti viecdoma. Menili so, da b bil odvzem stanovskega zemljišča deželami pred so diščem deželnega glavarja in viccdoma groba kr.Šitcv deželnih svoboščin. Zeleh so, da b v sporih o lastrin zastavljenih slanovsk:h z;mliiše sodiio ograj no .-¡odisčc, vendar niso uspeli.I6f>
i ^
N itrar -avitri-.L_ vlada jc hila ludi revi/i k a instanca v ka/enskih /¡.devah proli sntlham deJdskih in n >csinih sodiič. Polet; Ra/p(ircd sodnih inslanc, sir. 137. O Jeseniškem rudniškem redu Ji.: ViJfan. 1'ravna /g'xl(ivina Mr. 191.
"^Polci. Ra/porcd .sodnih instanc Mr. 117 s. To naj hi bil Rudniški red /j Kranjsku in Gnriikd f/a katerega pa Vilfan navaja ktnicu 1575). Prim. Vilfan, Travna zgodovina, sir. 2K2 Pr.lec, Ra/porcd svKlnih inslanc, sir. 117 s. / lit. v op. I Ift. Bcckmann. Idca iuris, Mr 40 s in Rethbach, Ohservaliones, sir. <iO in /X. Pdir,. Polcc, Razpored sodnih inslanc sir. I 3K icr Vilfan, Pravna zgodovina, str. 3(>V
Pri m iontar. Kranjski sodni red, Mr 500. O viccdomih gl. op. 117.
'fvt ^iinlar. IViroCniki in karte sir. ii9. Valvasor, Slava, k nI. IX, Mr 94. '" Vilfan, Pravna urcdilcv Kranjske, sir Jfi. l^itn. Valvasur, Slava, knj. IX,. Mr.iM.
Polcc Razpored ttidnih Inslanc, sir. 127, oji. 54. 10K () ]c[]1: ^,)nLari Kranjski sodni red. str. 573 s.
ARHIVI XIX l'Jiifi
Članki m razprave
4. Stanovski odbor deželnega zlmnt (Ver-ordnutc Stellc, Aiicschiili;"»
jtanovski p.(Wgy j J bil glavni kolegijsk, izvr silni (lrgan deželnega fchora. Med drugim jc skr bel predvsem za vodstvo finančnih zadev.11(1 Žage bil p istojen za reševanje sporov n Itavkih, deželnih i;,kiadah (dacn). niitničnini in konlri-buciji.i i Na K.iro .kem jr; imel stanovski odbor lndi sodstvo "¡n omuihiis ca C*.*" »ad plačanimi dežcklimi uradniki. ki niso bili de^clani ali plc-mit m jc bil njihova zapuščinska ter varstvena instanca Prav iU> je odločal v vseh zadevah, povez; nih 7. iz.vršho nn slanovskili zemljiščih in iipjmjsBi knjigo iCiilibueli). Na Koroškem pa jc uncl Indij sodstvo nad mrstom Celovec. V zadevah stanovskih zemljišč jc bila proti odločbi stanovskega odbora dopnslna rcvi/ijn. ki jo jc pravil deželni :-.b<ir. proti ndiočhi v civilnih varch deželnih uradnikov in mesta Celovca pa iipclaeija na notranjeavstrijsko vlado.172
MlMUAlLRA
i. Nifolans de Bcekmann. Idea inris siatularii et consiiclndinai, styriaci ct austriaei cnm inre rom .ni collati. Gradcc 16X8 2- G. lir-in s, 1 Moinmscn. O. Gradcnuilz. lTon-tc > mris romani anliqui I - Lcgcs el nogotia, Tuhingae llJ09
A. Dutuiz, Das Laiidschraniiciifcnchl in Rii bach. Vcrliandhingen und Mitllieilimgcn der juristMchcti Gc.;cllscliafl in Laibach, II. Bd.. -ih:ich 1866. str. 2^1 241 ■' M. Dolenc, Poslanik m pomen instmkeii /a krvna sodišča na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. Časopis za zgodovino in naro-■•>pi: jc(9) 1912. tr 98-1 IS M. Dolenc. Pravosodstvo cistercienškc opa hjc \ Kostanjevici iij jezuitske rezidence v Pluerju od konca 16. do konca 18. stoletja, btirnik znanstvenih razprav H) 1923 24. sli I 118
M Dolcne. Pravosodstvo klcvcvške in boš l: iisk'- graščine od konca 17. de začetka 18. sl' "tj". Zbornik znanstvenih razprav (S) IŠ35-26. str 1^3-247
M Dgciic. Valvasor m slovenska ljudska sodišča, Glasnik muzejskega drtislva z.a Slo-fcnijtihfl 1928. sir (<K-106 x- M Lolene, Slovenska ljudska .sodišča v dobi «d X do 18. stoletja, Zagreb 1930 (sepnrat iz !3U knjige "R;,da" Jngoslavenskc akademije
11 - i
u icninnoli-mh pmhluiiihtii ici pi>nwn:i hesede Verordnete in
i fhutl (v ]f). Bi)], so jih namicč upiunMjali piinnivtue) gl.:
17,1* '.lr;m' ................ Kr.injslc, str. 2.11.
'' i" Vilfan. l'r:ivna/giMl<)vinii.Mi..12Hip?C.1. '' l,lVillv-™»-Slava. knj. IX ..i. ■).
I' Ra/porcd m Minili inMnnt. Mr. IM. l'iim. Kalilnici. Oh\civaii[ines. Mi.	|n 1 |.l.
znanosti i iuiijctno:;ti") 9. M. Dolcne. Die niedere Volksgeriehtbarkeit unter den Slovenen von Lndc des 16. bis Anfang des 19 Jahrhunderts, Jahrhiiclicr für Kultur und Gcschichic der Slaven Bd. V. H. III. Breslau 1929. str 299-368 lü.M. Dolcne O "Krvavem penezu" in sorodnih dajatvah. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo (20) 1939, sir. 272-283 11.M Dolenc "Gorske bukve" v izvirniku, pre
vod iS in priredbah. Ljubljana 1940 12 M. Dolcne. Pravnozgodovinsk. prikaz, dokaznega postopanja pri sodiscih slovenskega ozemlja s posebnim ozirom na ljudska sodišča Zbornik /n.jnslvmih razprav (14) 19^7 str. 35-«4
n.J. Danic! haron Frbcrg. "Observationcs Prac-licac Inelyii Practonaliiim Aiilieornmqnc Judicionim Dicasterii. Quibtis Hx Lcg'bus Pundameulalibiis Exeelsi Ducatus C'irmoliac (vnlgo L'indsliandvcst) Inslilntis patnis Die lorum Judieiorum uhisqnc vcUislissimis me niimcntis explanalnr, ncc non rebus Jndicalis aliisque allcgalionihns illiislralur Stylus dietae Cnriac Vcriiacnlac m ve Hoflhaylivg, Opus Poslhiimum Joanis Daniclis Lih. Baronis ah Lrberg Domi li in Lnstal nlliin lBj»lnm Lv cclsonim Statimm Depntali antchae vc.ro Advoeati opin Arcliigrairimatci nec non Sn-prem. Provineiac Sccrctarh Icli undequaquc l-amigcralis.iimi'j Rokopis se nahaja v Arhivu Republik«: Slovenije, Zbirka rokopisov 1/30 r 14 L. Hauptmann. Lrliuilcrnngcn zum historischen Alias der österreichischen Alpen-ländcrI/4, KmimWien 1929 l'i.M K;iscr, Das Romischc Privatrceht I. 2.
Aull. Munchcn 197 i I6.A Kaspmt. O "cčah. ( asopis za zgodo/ino in
narodopisje (4) 190?, str ¿14-222 17 D. Kos. iniago luslitiac. Historični sprehod skozi prcinko\anjc. sojenje in pravo Et plemstvu v poznem srednjem vekn. Zhirka ZRCSAZU:». Ljubljana 1994
18.J.	Kranjc. Primerjava nekatcri'i pivi ta opri v nih določil ptujskega statuta /. rimskim pra vom. Zbornik znanstvenih razprav (43) 1983. str 1,1-98
19.A.	Lirschm v, Fihengrcitlh Gcsehi;hte des alleren Gerichtswesens in Österreich ob- und unter der Lans. Weimar 1879
20	A. Lnschin v. nhengreuth. Grnndr.ss der österreichischen Rcichsgcschichtc. Bamberg 1899
21	A. Luschin v, Ehengrctilh. Ostcrrciehisehe Rcichsgeschichte des Mittelalters, 2. Aufl., Bamfcerj 1914
22.A.	Meli, Das steirisehe Bannrichtcramt. Stcirisehe Zeitschrift für Gcsch.chic (2) 1904. sir. 104 133
23.	A Meli. Grnndnss der Verfas.iinri:;- unj Ver-waltungsgeschiclite Steiermr>-ks Graz l'>29.
24 n. Planer. Rcclit una Riehlcr in den inner-
14
Čtanki in razprave
ARHIVI XIX l'J96
pa jc hila možna revizija pri vladarjevem tajnem svetu (Gcheime Rntstcllc).15*
It. POSKBNE INSTANC K (Kuv/iilnc instnn-u)
I, Ni/ji (.krajevni) rudniški sodnik (Unter-hrrjjriclitcr) in višji rudniški sodnik (Olicr-lifir^riclitcr)
Rudniško sodstvo jc bilo prod vsem kavzalno sodstvo, pristojno /a spore, k. so nastaii iz rudniških ali fužinskih razmerij. Začetki tega sodstva v nolrnnjcavsl-ijskih deželah segajo že v 14. stoletje. Posebno npravnosodno organizacijo za rudnike in fužine na naših tleh v tem zgodnjem ohdohju /pričuje Jeseniški rudniški red, ki "a jc leta 1381 izdaj teritorialni zemljiški ijospod in imetnik deželskega sodišča, ortenhurški grof FridcriK.159
Na sptošne lah)>o rečemo, da jc hil od 15. stoletja naprej višji rudmšk sodnik za deželo pesehna kavzalna instanca za plemiče v vseli zadevah, ki so bile povezane z rudniki. Razvoj rudniškega sodstva pa jc bil v 16. stoletju v posameznih avstrijskih deželah različen. Na Kranjskem |C višji rudniški sodnik po tako imenovanem Karolinškem rudarskem redu z začetka leta 1576 sodil kol prva instanca vse rudniške zadeve, razen težkih kaznivih dejanj.1™ Volili so ga vsi rudniški mojstri, to jc lastniki plavžev in kovačij, tako da so predlagali dva do tri kandidate v izbiro vladarjevim organom. Višji rudniški sodnik jc moial .štirikrat na leto objezditi vse ohrate, ki so spadali pod njegovo pristojnost. Za posamezne ohrate jc kol svoje stalne namestnike imenoval liižjc rudniške sodnike. V pnlnzbnh zoper sodbe višjega rudniškega sodnika je odločal deželni viccdom. Na njegovo od locho se jc hilo mogoče priložili šc na notni njcavsirijsko vlado skupij z dvorno komorn.1(11
Na Koroškem in na Štajciskem so imeli poleg višjega rudniškega sodnika, ki je sudil lc o rudniških zadevah dcžclnokrcžjih rudnikov, 'za gospostva z lastninj rudmsko-topilniškimi napravami posehno mdniško sodstvo. Na prvi stopnji so ga opravljali nižji rudniški sodniki, Pritožhcna instanca p,i ic bil vrhovni rudnišiii sodnik (Obrist Bcrgmeistcr),ir'2
2,	VicednniSKo sodišče
Deželni viccdom c imel .jiirisdikcijn nad gosposkami, ki so jih deželni knezi skupaj z deželskim sodstvom ii drugimi rcgalnimi pravicami zastavili (tako imenovane zastavne gosposke - Piandschilnngshcrrschaftcn) kannalsko močnim posameznikom in organizacijam, predvsem juž.p.onemškim trgovskim hišam irj druž-ham, p<. tudi domačemu plemstvu in meščanstvu.VicpJomi so sodili v sporih med pod-lož.niki dežclnokne/jili gospostev [m.dip zastavljenih gospesk) na eni i.i imetniki teh gospostev na drugi strani, pa tudi med samimi imetniki zastavljenih gosposk. Proti sodbam so se stranke lahko prito/ile na vladarja ali njegovo spodnje-avslrijsko vlado.
Viecdorr.sko sodišče jc hilo pritožbena .nstan ca proti odloeharr patrimonidlnih sodišč kame-ralndi gospostev, na Kranjskem in Koroškem pa lud proti odločbam sodišč dcžclnokncžjih mest in Irgov ter ni Kranjskem šc proti sodbam rn dankili sodišč.1"4
Sodišče jc sestavljal viccdom s pr,sodnik,, ki so nosili naz: v deželni svetniki (Landriite),ir'5
3,	Mešano dcžclnnuhivnrsko-viccdoinsko sodišče
Tako kol vicedomskc jc tudi to sodišče sp;t dalo k dežclnokncžjim organom. Pristojno je hilo za tožbe pbmieev proti dežclnokncžjim mestom in trgom ter obratno.
Če jc tožil imetnik zaslavljene gosposke deže lana ali pa gospod in deželan imetnika zastavljene gosposke, so imeli sodstvo skupaj (conjttnctim) viccdom in dežel m glavar. V prvem primeru jc šel viccdom k deželnemu glavarju iu |C oddal svoj glas za njegovimi pnsed;iiki, v drugem pa deželni glavar k vicedomu ir je oddal svoj glas za viccdomovimi prisedrjiki,"'7
Kranjski deželni stanov' so se upirali invrslni prir.tojnnsli vicedoma. Menili so, da hi bil odvzem stanovskega zemljišča deželami pred sodiščem deželnega glavarja in viecdnma graha kršitev deželnih svohošein Želeli so, da bi v sporih o lastnini zastavljeni k stanovskih zemljišč sodilo ograjno sodišče, vcjidar niso uspeli.ir'K
1 cu
Notr-injcavslrijska vlada jc hila lu<li revizijska in.stanfa v ka/enskih zadevah proti .iotlbam dc/clskih tn mesinth smlUt. Polet, Razptircd stxlnih inslanc sir. 13"J. O Jeseniškem rudniškem redu gl.: Vilfan, Pravna zgodovin«, sir. I'JI.
" IVlce, Razpored \odnih inslanc, sir. 137 s. Tip naj hi hil Rurln i ki rcil za Kranjskn in Goriški) (/a kalerega pa Vilfan .iavaja letnico 1575). Prim. Vilfan, ravna zgodovina sli. 2K2. Polcc. Razpomd sodnih inslanc. *.1r. 137 s. z. lit. v op. 116.
2 Hnckniann, Idca luris, sir. 40 s in Rcihhach, Obscrvttnncs.
sir. 6fi in 7K. Prim. Polcc. Raz.pored sodnih inslanc .sir. I jH ter
Vilran, Pravna zgodovina, sir. 363.
1'rini. Žontar. Kranjski Midni rcil, str. 5W. O vicedotitih gl. op. 117.
ititnlar. Priročniki in karte, sir fi'). lr'5 VaUasor, Slava. knj. IX. Mr. 7K,'J,|.
Vilfan. Pravna urcdilcv Kranjske, sir. V>. Pri nt. Valvasor, Slava, knj. IX, .sir. 94. lfi7H.lcc, Rizpnrcd sodnih inslanc, Mr. 127, <ip. 54. 'r,tl Več meni: Žontar Kranjski sodni rcil..sir .573 s.
AHM VI XIX 1996
Članki in r j/prave
4. Sliiiiovski odbor deželnega /boru fVcr-(irdm-lu Stelle, AnssduiH)lf''J
Stanovski tidbur je hil glavni kolegijski i/.vr silni organ deželnega zbora Mal drugim ie skrhal predvsem za vodstvo fmančnib zadev. "Zaiti je bil pristojen za reševanje sporov o davkih, deželnih nakladah (dacn), miinienini in konlri buciji.171 Na Koroškem jc imel .stanovski odbor li'di sodstvo "iii otwuhux (M i i.v i.v" nad plačanimi deželnim uradniki. ki niso bili deželani ;ili ple piiči in je hil njihova zapuščinska ler varstvena instanca. Prav tako jc odločal v vr.eh zadevah, povedanih z. izvršbo na stanovskih zemljiščih in imrnjsko knjigo (Giillbnth). Na Koroškem pa je "riel tudi sodstvu rim mestom Celovec. V zadevah stanovskih zemljišč je bil.-; proti odločbi stanovskega odbora dopustna revizija, ki jo je opravil deželni zbor, proti odločbi v civilnih stvareh deželnih uradnikov in mesta Celovca p.i npclacLja na nolranjcnvslrijsko vlado.173
UTKRVriKA
1- Nieolans de Beckmann, Idea iuris Matnlarii et consuetudinahi styriaci et austriaci cum iure romani collmi. Gradce 1.68X ■ G. Bruns, T. Mommsen, O. Gradcmviiz. Fon It - i ris romani antiqiii I Leyes et negolia. Tnh-ngac I ()09
A| bimiH Das Landschranrcngencht in Lai-[xicÄ Verhandlungen und Mitteilungen der ji r stisehen Gesellschaft in Laibaeh, II. Bd., U.ihaeh 1X66. str 231 241 'V Dolenc, Postanek in pomen inilrntij za krvni sodišča na Štajerskem. Kranjskem in Koroškem, Časopis za zgodovino in naro ■-'opisje (9) 1912, ;lr 9fi-l I .S >■ M Dolenc. Pravosodstvo tislercicnškc opatije v Kostanjevici m jezuitske rezidence v "cterjti od konca 16. do konca IX. stoletja. Zbornik znanstvenih razprav fo 1923-24, str. 1-118
fr M. Dolenc, Pravosodstvo klcvevške in boš-lanjske graščine od konca 17, do začetka 18. 'mletja. Zbornik znanstvenih razprav f.S) 1925-26. str. 1 S 3-24*7
' Dolcnc, Valvasor in slovenrka ljudska sodišča, Glar.nik muzejskega društva za Slovenijo (9) 1928, sir. 98 106 M. Dolenc. Slovenska ljudska sodišča v dobi 1 16: do 18. stoletja, Zagreb 1930 (separat iz. M knjige "Rada" Jugoslavenskc akademije
n
u icriiiini)liišV.ih priiblcmihin lil pnmcnii licscilc Vcrimlnctc in ^'issuhull (v Ki sini. mi jih namreč upnmbljiili prnlliisiuc) ]7 ■ ilHiri, U.stavnu lirciliicv Knnjskc, Mr. 231. l7| ''riH Vilfan, 1'mvmt /^iKli>vin:i. Mr. 32N in .163. |7 1'rim. Valvasnr, Slava, knj IX, Mr. ji.
Ra/pnrtil sixljiih instant:. Mr. IM l'rim. Krdilwh. 01i.serv.iliuncs, sir. TJ s, f>') in IM.
znanosti i umjelnosti")
9.	M. Dolenc, Die niedere Volksgcrichlbaikeit unter den Slovenen von Ende des 16. bis Anfang des 19. Jahrhunderts, Jahrbücher fiir Kultur und Geschichte der Slaven, Bd. V, H. III. Breslau 1929,Mr 299-368
10.M,	Dolenc, O "Krvavem penezu" in sorodnih dajatvah. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo (20) 1939, str. 2'72-283
11.M.	Dolenc. "Gorske bukve" v izvirniku, pre vtnih in priredbah, Ljubljana 1940
12.M	Dolenc, Pravnozgodovinski prikaz dokaz nega postopanja pri sodiseih slovenskega ozemlja s posebnim ozirom na ljudska sodišča. Zbornik znanstvenih razprav (14) 193718. sit 3?-84
13.J.	nVnfcl baron Erbcrg, "Obscrvationes Prac-lieae lnelyli Praetorialinm Aulicorumque Judietorum Dieaslcii, Ohibus Ex Legibus l'undiiincntalibiis Execlsi Ducatus Carmoliac (vnlgo Landshandvcsl) Inslilulis patriis Dic-lorum Judieiorum, aliisquc vctustLsimis mo-mimeniis explanatnr, nec non rebus Judicalis aliisquc allcgationibus illustratur Stylus dietac Curiae Vcrnnculac sive Hoflhayling. Opus Posthiimum Joanis Daniclis Lib Baronis ab Erberg Domini in Lusial ollim Hujatnm Ex-cclsorum Slaliiuni Deputat i antehae vero Advocali dein Arehigrammalci nec non Sn-premi Provinciac Secrclani leti undcquatuic Famigcratissimi". Rokopis se nahaja v Arhivu Republike: Slovenije, Zbirka mkopisov 1/30 r
14.	L Hauptmann, Erläuterungen zum liisto rischcii Atlas der österreichischen Alpen Iiindcr 1/4. Krain.Wjcn 1929
15.M.	Kiiser. Das Römische Privatrecbt 1. 2, Aull. München 197:
16 A Kasprct, O večali. Časopis za zgodovino in narodopisje (4) 1907, sir. 214 222
I7.D. Kos, lmago lustiliac Historični sprehod skozi preiskovanje, sojenje n pravo pri plemstvu v poznem srcdnj;m veku. Zbirka ZRC S AZU \ Ljubljana 1994
!8.J. Kianjc, Primerjava nekalenli civilnopravnih določil ptujskega statuta z. riirnkim pra vom. Zbornik znanstvenih razprav (43) 19X3. sir. Kl-<>X
19.A. Lusehin v Ebcngreitih Gesch.^htc des alleren Gcrielitsvvesens in Österreich ob und unter der Enns. Weimar i 879
20 A. Luschin v Ebnigrenth. Grundriss der östcrrc'eh'.sclien Rci^hsneschichte, Bamberg 1899
21.	A. Lusehin v. Ebengrcuth, Österreichische Rciehsgcsehichte des Mittelalters. 2. Aufl.. Bamberg 1914
22.A.	Meli. Das steirischc Bannrichtcramt. Sleirisehc Zeitschrift für Gtschichlc (2) 1904. str. ¡04 133
23.	A Meli. Grundriss der Verfassung«- und Vcr-vvalUmgsgcschichlc Steiermark s, Graz 1929.
24.E,	Plan ;r Rcclil und Richter in den inner-
16
Članki in razprave_
AH HI VI XIX 1996
österreichischen Ländern Steiermark, Karmen und Kram, Graz 19] 1
25.J.	Polcc, Kraljestvo Ilirija, Ljubljana 1925
26.	J. Polcc, Razpored sodnifl instanc v slovenskih deželah od 16. do 18. stoletja, Zbornik znanslvcnih razprav C6) 1927, sir 116-142
27.J.	Polcc -Svobodniki na Kranjskem, Glasnik muzejskega drušlv;t za Slovenijo (17) 1936, str. 5-142
28.J.	Polcc, Zgodovina "Obravnamh gorskih bukev" in postavitve klclarskega mojslra na Kranjskem, Glasnik muzejskega društva za Slovenijo (18) 1937, str, 87-109
29.Fcrdinand	von Rcchbach, Obscrvalioncs od styhnn curiac Graeeensis, Gradec 1680
30.	V. Si iti i č, Civilno pravo po ptujskem statutu iz leta 1376 v primerjavi s Švabskim zrcalom Zbornik znanslvcnih razprav (43) 1983, sir. 127-134
31.J	W. Valvasor, Die Ehre des Hcrzogthurrs Krain, Laihacb Nürnberg 1689. 2IC unveränderte Aufl., Herausgegeben von J. K ra jee. J. Pfeifer, V. Novak, Rudolfswerth 1877 79 (v članku eil. Slava)
32.S. Vilfan, Valvasorjevo poročilo o županskih sodiščih, Glasnik muzejskega d rušiva za Slovenijo (24) 1943, .str 84-89 33.8. Villan, Dcžcini roeini kot vir naše ustavne zgodovine, Glasnik muzejskega društva z;. Slovenijo (25 26) 1944-45, sir. 65 K4 34.S. Vilfan. Pravna zgodovina Slovencev, Ljn-hljana 1901
35. S. Vilfan, Ree bis geschieh te der Slowenen h. s Kun Jahn: 1941, Grazer Rcchls- und Staals wissenschaftliche .Studien 21, Graz 1968 36.S. Vilfan, Odvetništvo na Slovenskem in i ju bljan.ska odvetniška zbornica do razširil ve zborničnega območja na iugoslovansko Slovenijo, Pravnik (9-10> 1968, sir. 373-448 37,S. Vilfan, Zemljiška gospostva, v: Gospodar ska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodo vina agrarnih panog, II. zv., Družbena raz-mrja in g i ban i a, Ljubljana 198ÍÍ str. 75-230. 38.S. Villan, Kmečko prebivalslvo po osebnem položaju, v: Gospodarskr in družbena zgodovina Slo\enccv, Zgodovina agrarni h panog II. zv., Družbena razmerja in gib,inja, Lju hljana 1980, sir, 279 353 39.S. Vilfan, Agrarna premoženjska razmerja, v: Gospodarska in družben« zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. zv., Družil ena razmerja in gibanja. Ljubi i ana 1980, sir. 40? 479
40.S Vilfan, Pravna ureditev Kranjske po Valvasorjev Slavi, Valvasorjev zbornik, Ljublian;i 1990, str 32-48 41 ,S. Vilfan, Ustavna ureditev Kranjske ob zalo ru deželnih stanov, Zbornik znanstvenih raz prav (52) 1992, str, 227-238 42.S. Vilfan, Pravniki med Opcrozi. Academia Opcro-.orum, Zhonuk pnspnvkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovilvc, Ljubljana 1994,
str. 73:'J0
43.Josip	/ontar, Kranjski .sodni red mh dežel.ska sodišča iz leta 1535, Zgodov n.ski časopis, (6 7) J 952-53, str 5Ö6 5X7
44.	Jose f Žonlar, Das lil teste Gerichts- und Stadtbneb von Krainhurg/Kranj (1517-1520), Wiener Archiv für GcsehielKc d^s Slawentums und Osteuropas, Bd. 3, Studien zur älteren Ge.schieble Osteuropas, 2. Teil, Graz Köln 1959
45.Josip	/ontar, Kranjski deželni vieedom, Prispevek zgodovini srednjeveške finančne upra ve na Kranjskem, Razprave SAZU 5 (Haupt-mannov zbornik), Ljubljana 1966, str. 27"r 318
46.Jože	. ilar s sodelavci, Priročniki .n karte o organizacijski strnktii i v de/elah Korosk Kranj; ki, Pri morju in Štajerski do leta 1918, Zgodovinsko bibliografski vodnik Graz Kla genfurl-Ljubljana-Gorizia-Trk-stc 1988
47.A.	Wacke, Notwehr und Notstand bei der aquilisehcn Haftung, Zeitschrift der Savigny Stiftung für RidiLsgeschichle, Romanist t.selie Ahtcihing, (106) 1989, str. 469-501
48.G.	Wcscncr, Das inneroslerreiehische [.und sehrannen verfahren im 16. und 17. Jahrhundert, Graz 1963
ZUSAMMENFASSUNG
DIE ORGANISATION DUR GERICHTE AUI 1>FM GFBIF.T SLOWENIENS IM I fr. JA! IRItl'NDliRT UNTER HE.SONDElilili KERÜCKS1CI ITIGUNG KKAINS
Für-das IG. Jahrhundert isi nnlcr anderem mich di< Vielfalt der Gerichte charakteristisch. wii Gcrichisbaikci gliederte sich niehl nur nach ilcr .Siandcs/.iigchürigkcit (bäuerliche t.'nicriancn bc* mdere Gruppen nnlcr iler
hiiiierllchen Bevölkerung, Bürger, Adlipe), sonder.........
n;ich der alliieren Organisaiionstonn Sctiwicrigkcilcn hei der Erfon.chimg des' Rcchtswe cns bereitet nehen der erwähnten sllintti■ ?hcn nn'i Icrrilnriwlcn /crsplinenitig der Rechtsprechung aich der Mangclan kccii1m|meilen.
Die vorliegende Forschungsarbeit s(iil/l sich auf ei'ic Ühcrsichl ¡¡her die GcTiclilsinsUinzcn in den slnwcn'schcii
Ländern. die Jimko 1'dIcc im Jalirc l'J27 /.Iis........eiigc.siclll
hai. I'olccs Arbeit wurden vor jillcin durch nenert Forschungsergebnisse ;:awic Angaben ans einigen Gerichts ordnnngcn ergänzt. Bei der Erforschung der Ger ;hb' N'.nikliir wurden auch illlcrc Autoren bcriinksichligl (V;il vasor, Beckmann, Rcchhuch. Erbcrg), die iiher t'c.sc l'iiihlem,dil: gesellrieheF haben.
Wegen unterschiedlicher Regelung lind einer An/.ahl von Bcsnndcrhcilcn bi mhc jed Tcrrilciiinin wich von den allgemeinen Regeln ciwas nh ist es unmöglich, eine cinhciilichc Übersicht (iher die Gc.-ichlssmiktuicn vii geben. Vielmehr ist in imscrcm Heilrag von einigen allgemeinen Regeln und Tcudcn/cn die Rede, wobei auf einige bc dcntcndcrc Besonderheiten und Ahwcidimigeii hingewiesen
arhivi xix 1996
Članki in ra/.prave
17
wird. Hin genaues II, id wird man ersi später vermiliclii können, wenn der Grolitcil des .sluwcnischcn Gebietes allmählich nnd eingehend vor allein im Lichte der iilicrcn R 'iumcnialr in erforscht wird. Di; Ergcbn'sse der vor liegenden Abhandlung Mellen also einen Umritt tlci ehemaligen Gerichtsordnung dar.
SUMMARY
TIE ORGANIZATION OP C DURTS IN T1 III SLOVENIAN LANDS IN Till! Hi™ CENTURY, WITH SPECIAL REGARD TO CARNIOl.A
One of the characteristics of the Slovenian Lands in the '6 century was' also the diversity of courts. 'l"hc judicial system of thai liine was organised according lo diverse classes of soc.cty; there were spccitic courts (or serfs and -"illcins, a well as for the burghers an<] for the nobility. Courts did not differ only regarding tc classes, bin also
according lo their stnidnrc, Researching the judicial organ!sation is difficult not only bccausc of the class and lerriioriiil divcraiy of law hut also hccausc of the l;:ck of legal sources.
The paper is hasctl on the survey of judicial institutions in the Slnvcnian Lands, written by Janfco I'olec in 132? His wark Ikk been .supplemented by ihc findings of more rcccni research and hy data gathered from the judicial statute»-. In ihc present study, account has also been taken of the works of the older authors addressing this lopic {Valvasor, Hcckmann, Rcchhach, Erberg)
Dae lo Ih; diversity of regulation and numerous peculiarities', nearly every territory slightly dcpnrtsd from general nilcs. It is therefore not possible lo prepare a uniform survey of judicial structures. We can only determine certain general tendencies' ;ind consequently point out i'omr more important peculiarities and deviations. A more detailed picture of the judicial system will only he possible after a gradual and thorough rcscaich of old documents of Ihc entire Slovenian territory. The finding:, of this paper can therefore only give an outline of the 16'^ ccntnry jitiiicial system
Šivanje hrbta Imenjskc knjige /a Kranjsko št. 5, nastale med leti 1619 in 166J na lesene vežice zaradi razpada vezave A rhi v Republike Slovenije, Ljubljana