Govor g. Bož. Raiča v državnem zboru dne 19. marcija t. 1. (Dalje.) Dae 21. avgusta 1884 ao volili poslaace za deželai zbor po mestih ia trgih. V trgu Vojaik pri Celji so zmagali konaervativai Sloveaci. Po dokoačaai volitvi je rekel kaplaa Lednik, ki je bil tadi volilec: ,,Živeli Sloveaci!" Na to je atopil k ajemu žandar in ga je potianil čez prag (čujte! čujte ! na deaai), ia aicer tako ailao, da je dotični ae drugi daa čatil bolečiae v praih. Stvar je prišla pred sodaijo. Kaplan je bil obaojen, daairavao je aedem prič priseglo zaaj in le pet zoper ajega. Oa se je pritožil. Daa je bil eakrat razpisaa meseca marca, dragikrat meseca maja. Dae 22. febravarja t. 1. je bil dotičai kaplaa zatožbe oproščea. S tem atvar ae ni pri kraji. Med tem čaaom je dobil kaplan faro, a o. kr. aameataištvo je ugovarjalo. Potem je proail za drago faro, ia sicer za Podaredo, in patroa, kaezoškof v Ljabljaai, ga je predstavil. A dae 14. julija 1885 je dobil iz Maribora naaledaji dopia (bere): nNa Vašo prošajo dae 11. aprila 1885 ia na naavet 11. aprila t. 1. — aamreč 1885 at. 963 — Vaa je mil. knez ia škof Ljabljaaaki kot patron dae 14. aprila 1885, št. 627. za žnpaika na izprazajeao žapaijo av. Jaaeza v Podsredi aemkaj aaavetoval ia tako ste dobili pravico do imeaovaae fare. Ker pa velealavno c. kr. aameatniatvo v Gradca dae 8. maja t. 1. — aamreč 1885 — Vaaega aaaieačeaja za župaika iz razlogov Vam zaanih ni aprejelo. tako po postavi 1. 1874 § 6 ae morete biti uaieščeai na dotično faro, in bi Vas država tadi, ko bi bili Ba podlagi kaaoaiČBega prava umeačeai, ne apoznala za župnika." Iz tega ae vidi, kako alabe Baaledke imate dve beaedi: »Živeli SLoveaci!" Pri naa ao razmere take, da bi moral vaakdo poatati aemškutar, ako hoče aaprej priti. C. k. glavarstvo v Ptuju aadleguje kmete z Bapravo zakotaih šol v krajih najbolj oddaljeaih in aajbolj abožaib. Občiae ae ne aatavljajo pomaožitvi Ijudakih šol, a odloČao ugovarjajo zoper te zakotae aole, ležeče v odatranjenih krajih, nekaj zato, ker ne morejo troška preobladati, drugič pa zato, ker za take v atran potisfljeae kraje je težko dobiti ačitelja, kolir-.kaj aposobaega. Težava pa je tudi zarad veroaauka in svete maše. Kar aedaaji aamestaik Ba Štajerakem vodi vladna opravila, je bil žapnik, ki je na podlagi XIX. člaaa župao matico aloveaako apiaoval, obsojea aa platež 1U gl. 28 kr. v amialu ukaza Ž0. aprila 1854. (Čajte! čajte! aadeaai.) Poziv, kar ae v Avstriji samo po aebi razume, je bil brez vapeha. Opomniti pa gre tukaj, da imajo naši aoaedje na Hrvaakem od vlade nalog, da naj matico v narodaem jeziku apianjejo. (Cujte! aa deani.) Dae 25. maja 1882 je bila v vasi Leakovec komisija zastraa naprave zakotae šole. Bile so zastopane občine ia krajui šolski svetovalci. Ti so z eaim glasom zahtcvali, aaj ae zapiaaik piše alovenaki. Okrajai poglavar tega ni kotel atoriti, daairavno ao ga opozorili aa miaiateraki razglaa dae 6. avguata 1876. Napravili ao rekarz in aaaledek temu je bil, da je bil dotični pisatelj, ker je rabil poaamezae aekaj bolj ostre izraze, obaojen aa kazen 40 gld. V šolskih prazaikih pr. 1. je bil profeaor v okolici Sloveaje-Bistrice pri avojih sorodoviacih in vračivai ae domov, napadli ao ga aekateri Bajeti hlapci in ga tako zdelali, da je bil več dai v bolnišaici v Gradcu. V SlovenjiBiatrici ae je pa zgodilo, da je bil volilcc. ki je hotel tam preaočiti, ia drug daa peljati ae k volitvi v Maribor, priprt ia toliko časa zaprt, da je zamadil dotičai vlak in ai mogel vee priti na volišče v Maribor. Doticni predstojnik je bil aicer obaojea aa 6 tedaov zapora, a zarad forinalacga pogrežka je bil potem oproacea. — V pravih aatavnih državab je navada, da vlada vzame pomožae orgaae iz tiatib krogov, ki se aje aiatema držč ia jo podpirajo. To so v Avatriji in v tistih krajih, kjer Slovenci atanajejo, opaatili. Dela ae večjidel a atarejaim gradivom ia aieer aa aaao izaarodeaje. Valed poročila Baačaega miaiateratva je bilo 1. 1885 v Cialajtaaiji. ako ae amem tako izraziti — 171 gimaazij. Od teb učilaic je 96 nemakih, 40 čeakib, 23 poljakih, 4 ao laške, 1 ruska, 1 srbo hrvaška in 6 jih je utrakviatičnih. Na 85. realkah je razmerje, kar se tiče poučnega jezika ravno iato, kakor na gimnaziji. Iz tega poročila aa vidi, da mi Sloveaci, katerib je l'/j inilijoaa aimamo no jedae aredaje sole a aloveaakim uČBim jezikom. (Cujte! aa deani.) Labi, katerih je veliko maaj, imajo 4 gimaazijo ia 4 realke z italijaaakim učaim jezikom. Italijaaotn tega ae zavidamo, zalitevamo pa iato pravico tudi za aaa. Mi amo po poatavi opravičeai 10 gimaazij za obaeg alovenakega jezika terjati. Slavai državai zbor je, kar ae tiče vpeljave slovenakega jezika za učni jezik vz- prejel ugodno resolucijo, ki se glasi: „0. kr. vlada se naprosi, da naj se po srednjih šolah, ki ae vzdržujejo iz državnih pripomookov po deželah, kjer Slovenci atanujejo, vpelje za učence s slovenakim maternim jezikom za učni jezik slovenši-ina, kolikor je to mogoče po učnih sredstvih, ki ao za to na razpolaganje." A slavna vlada je na treh gimnazijab na Kranjskem vpeljala paralelke a slovenskim učuim jezikom, izvzemši za nemško in zemljepisje (v Ljubljani jo tudi zemljepisje slovensko) in sicer za poskušnjo. Zakaj pa ne tudi po drugih gimnazijah med Slovenci? Zakaj za poskušnjo? All so Slovenci kot avatrijaki podložniki v tem cesarstvu odlooeni le za to, da ž njiini delajo poskušnje, kakor s trupli rokodelskih potovalcev in drugih pozabljenih ljudi v kakošnjem anatomičaem zavodu. (Dalje prih.)