Trbovlje, 28. marca 1963 • številka 14 V DANAŠNJI ŠTEVILKI I E E LETO XVI • POŠTNI PREDAL 82 — stran 2 • AMD IZLAKE MED NAJDELAVNEJšIMI DRUŠTVI — stran 3 • IZDELAVI STATUTOV VSO POZORNOST — stran 4 • RAZGOVORI — stran 4 • RUDAR — od strani 5 do 12 f NAJNOVEJŠE Osnutka ustav pred skupščinama . Prejšnji teden sta zasedali Zvezna komisija za ustavna vprašanja in Republiška ustavna komisija. Zv. komisija za ustavna vprašanja je sklenila poslati Zvezni ljudski skupščini osnutek Ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije. — Pričakovati je, da bo Zvezna ljudska skupščina obravnavala osnutek nove Ustave v začetku aprila. — Osnutek nove Ustave SFRJ je bil sestavljen na podlagi javne razprave, ki je trajala nad štiri mesece. Nad 70 tisoč zborovanj se je udeležilo nad 6 milijonov Jugoslovanov In med njimi je k alkih 300.000 prispevalo predloge in mnenja ter zastavljalo vprašanja. Republiška ustavna komisija je na svoji zadnji seji obravnavala osnutek republiške ustave, ki je usklajen z novim načrtom zvezne ustave ter izpopolnjen s pripombami javne diskusije. Komisija Je pooblastila redakcijsko komisijo, da pripravi dokončno besedilo osnutka nove ustave, ki bo poslan Ljudski skupščini LRS ob koncu marca ali prve dni aprila. Novi OO ZK v Trbovljah (ko) TRBOVLJE — Od februarja naprej delujeta v trboveljski komuni še dve novi osnovni organizaciji ZK, in lo OO ZKS pri gostinskem Podjetju »Rudar« in pri SAP-furistu v Trbovljah. VRE M E: Napoved la čas od 28. marca do 7. aprila Nekako do 4. aprila bo Pcstalno s pogostimi padavinami, zlasti v začetku aPrila, ko je pričakovati Ponovno ohladitev. Po 4. aPrllu izboljšanje. Dr. V. M. 1 1 I Sprejet družbeni plan zagorske občine Na seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi so odborniki sprejeli predloženi družbeni plan in proračun občine za leto 1963. Družbeni bruto proizvod se bo letos v primerjavi z 1.1962 stvu za 7,11 ®/o, družbeni pro-povečal v celotnem gospodar-izvod za 11,33 % in narodni dohodek za 10,51 %. Večji narodni dohodek bo temeljil v družbenem sektorju gospodarstva na znižanju materialnih stroškov ob vzporednem porastu storilnosti. V zagorskih gospodarskih organizacijah pa bodo morali zraven tega izboljšati in modernizirati proizvodne procese, skrbeti za strokovno izpopolnjevanje kadrov in še naprej izpopolnjevati sisteme notranje. delitve. Seveda pa bo važno tudi polno izkoriščanje kapacitet in nova investicijska vlaganja. Za investicije bodo namenili skupaj 990,609.000 din. Lelos bodo namenili več sredstev za investicije v gospodarstvo, saj bodo za to namenili od skupaj 1 milijarde 464 milijonov din kar 68,07 •/„ vseh razpoložljivih investicijskih sredstev. V razpravi so odborniki premalo razpravljali o potrebi po stalnem naraščanju proizvodnje in o eni od najaktualnejših nalog — zagotovitvi nadaljnjega razvoja gospodarstva. Iz razprave velja omenili le predlog za ustanovitev enotnega sklada za negospodarske investicije, s katerim bi laže zagotovili sredstva za reševanje perečih negospodarskih investicij. Podčrtana pa je bila še potreba po ustanovitvi nove gospodarske organizacije, v kateri bi zaposlili v pretežni meri žensko delovno silo. (ma) V soboto spet seja ObLO Trbovlje (ko) TRBOVLJE — Po dokaj živahni in več kot eno liro trajajoči razpravi o marži v prometu na drobno so sklenili odborniki obeh zborov ObLO Trbovlje, naj bo v soboto, 30. marca, še ena seja obeh zborov ObLO, namenjena le temu vprašanju. V Zasavskem tedniku smo v zadnjem času že večkrat pisali o železniškem prelazu v bližini zgradbe ObLO. Na tem prelazu se je — zaradi nediscipliniranosti in prevelike samozavesti — pripetilo že več smrtnih nesreč. Vendar kaže, da tudi ta opomin doslej ni zalegel, saj se Lilijani kljub spuščenim zapornicam sprehajajo med tiri. — Več o problemih varnosti na železnici objavljamo v rubriki »Razgovor« na 4. strani PRED VOLITVAMI V vseh štirih zasavskih občinah so že v teku ži- vahne politične priprave na bližnje volitve. 2e zdaj — na začetku priprav — je mogoče ugotavljati, da bo pomenila predvolilna akcija nadaljevanje dosedanje nadvse živahne družbene dejavnosti, ki so jo v vseh štirih zasavskih občinah izredno razgibale raz^ 3| prave o predosnutkih no- ji vib ustav SFRJ in SRS, v iŠ katerih je sodelovalo — ■- kakor smo že poročali pred kratkim — skoro 14.000 prebivalcev Zasavja. K razgibanemu družbeno — političnemu življenju v Zasavju pa so prispevale se zadnje občinske konference organizacij SZDL ter v Hrastniku, Litiji in Trbovljah razprave 6 osnutkih novih statutov občin. Občinski odbori SZDL. v vseh štirih zasavskih obči-nah so te dni že začeli na-črtnvati programe za pred-SR volilno aktivnost, v kateri S bodo izkoristili vse oblike dela. V HRASTNIKU pomeni uvod v te priprave zadnja občinska konferenca organizacije SZDL. Zdaj pa bodo na razširjeni seji izvršnega odbora ObO SZDL razpravljali skupaj s predsedniki krajevnih organizacij SZDL o pripravah na bližnje volitve, o tem pa bodo v kratkem razpravljali tudi na sestankih krajevnih organizacij SZDL. V TRBOVLJAH^o odborniki ObLO na sobotni seji imenovali tričlansko komisijo za sestavo in pregled volilnih imenikov. Zraven tega pa je mogoče zaslediti tudi v Trbovljah — podobno kot v ostalem Zasavju — začetek živahne družbeno-polilične aktivnosti, ki jo bodo danes in jutri izpopolnili s sejo izvršnega odbora ObO SZDL ter s plenumom ObO SZDL skupaj s predsedniki krajevnih organizacij SZDL. V ZAGORJU OB SAVI prav tako začenjajo s pripravami na bližnje volitve. Izdelali so že predlog za volilne enote za volitve. V petek bo skupna plenarna seja občinskega sindikalnega sveta s predsedniki sindikalnih podružnic, na kateri bodo razpravljali o tej nalogi. V naslednjih dneh pa bodo prav tako na seji izvršnega odbora ObO SZDL in na plenumu občinskega ' od’or a' SZDL razpravljali o pripravah na bližnje volitve. V' LITIJI so na petkovem plenarnem zasedanju ObSS in ObO SZDL razpravljali o vsebinskih in političnih pripravah na volitve. Med drugim so razpravljali o kriterijilz- za izbiro kandidatov, o volilnih enotah in o vsebinskih pripravah na bližnje zbore voliviev. V ponedeljek pa je o pripravah na volitve razpravljalo tudi vodstvo KO SZDL Litija. AKTUALNO POŠTNI PREDAL 82 KJE STE BILI, TOVARIŠI? Tov. uredniki Za minuli četrtek je sklicala komisija za varnost prometa pri svetu za notranie zadeve ObLO Trbovlje sestanek, na katerem naj bi razpravljali o nekaterih važnih in aktualnih prometnih vprašanjih. Sestanek je bil sklican za osmo uro zjutraj, vabljeno je pa bilo 14 članov sveta. Kazalci na urah so se vztrajno premikali naprej, v sejni sobi je pa čakalo 6 članov sveta ostale tovariše. Ura je bila že pol devetih, ostalih članov sveta pa m bilo od nikoder. Torej ponovno enkrat, kot na neštetih sejah, nesklepčnost. Pri vsem tem se mi nehote vsiljuje vprašanje: zakaj se člani komisije niso že prej opravičili, ali pa vsaj zjutraj tega dne telefonirali in opravičili izostanek. Ali menijo, da imajo ostali člani, ki se ' redno udeležujejo sej, in ki to bili na seji tudi tokrat, toliko časa, 'da čakajo po pol ure ostale nedisciplinirane člane? Zlasti me pa zanima, zakaj se sete ni udeležil član AMD Trbov-Ije, ki je zlasti zainteresirano za to, da se pravilno vzgaja bodoči vozniški kader in da se promet v mestu odvija kolikor toliko nemoteno in sigurno. In kje ste bili, ostali tovariši? S. J., Trbovlje zgradb, tako streh, žlebov in drugega. Posvetovanja bi morala biti večkrat tudi že zaradi tega, ker je v zasavskih občinah, pa naj bo to v Trbovljah, Zagorju ali Hrastniku, dovolj rudarskih kolonij in naselij kjer so stanovanjske hiše dejansko že precej iztrošene, pa nimajo dovolj sredstev tudi za najnujnejša vzdrževalna dela. Pohvaliti je treba tiste občine, ki so že ali pa še bodo sprejeli odloke o spremembi stanarin v korist vzdrževanja v starih zgradbah. Kontrola pa bi bila potrebna tudi zaradi tega, ker stanovalci, ki so si izboljšali stanovanja na račun hišnega sveta, plačujejo isto stanarino kot popreje. I. K., Zagorje GRADNIA NOVE TOVARNE V TRBOVLJAH JE NADVSE POTREBNA! Tovariš urednik! V TrbovVah so storili odločen korak za rešitev vprašanja zaposlitve ženske delovne sile. Izglasovana je graditev nove tovarne. "tovarna ISKRA iz Krania ima že dva obrata s tako proizvodnjo, ki jo namerava razvijati tudi v Trbovljah. Ker pa je naročil za te vrste izdelkov dovolj, se je odločila zgra- PredsedniM komisi) pri ObO SZDL Trbovlje (ko) TRBOVLJE - Na eni minulih sej ObO SZDL Trbovlje so biti izvoljeni za predsednike posameznih komisij naslednji tovariši: v komisiji za idejno in politično vzgojno življenje Stojan Volščanšek; v predsedstvu stalne konference za družbeno aktivnost žensk Majda Kovačič; v komisiji za organizacije in društva Rjidi Gornik; v komisiji za prošnje in pritožbe Milka Krajšaš; v komisiji za organizacijska in kadrovska vprašanja Silva Bivic ter v komisiji za gospodarsko in družbeno upravljanje ing. Budi Babič. Človek - človeku Ko sem se sredi hude zime vračala domov ti bolnice, sem s spremljevalci naletela v soteski Tesna na cesti Zagorje—Cemšenik na velik snežni plaz, Cesta je bila neprehodna. Pred nami pa je stal že avtobus. Potniki niso mnogo premišljali, pri najbližjih hišah so dobili lopate in začeli odmetavati sneg. Tudi šofer avtobusa Lado U. in sprevodnik Rajko M. nista zaostajala za drugimi, saj sta tud) sama pridno odmetavala sneg. Slišala sem tudi kako je eden od njiju dejal: »Dajmo pohiteti. > avtomobilu je bolnica, ki jo zebe!« To me je pre senetilo. Odkod takšen odnos do človeka, do ženske ki je resnično trepetala od mraza v avtobusu, Nad nami je bilo sivo in' mračno nebo zimskega dne. Medtem, ko so dela vajpne roke rudarjev krepko metale sneg s ceste, sem jih z občudova-njem gledala. Kaj jih je spodbujalo' k delu? Saj SQ bili že vsi utrujeni od dela v jami. Kljub mrazu sem bila srečna, čeprav malce poB no: prav prisrčna zahvala vsem, ki so tedaj po magali! Ivanka L. - (j. G.) ZAGORJE) — Pred dnevi se je odpravilo na čemšenlško planino šest članov PGD čemšenik, da bi — na željo upravnika koče — pogledali, kako je »prezimila« planinska postojanka, saj na planini že štiri mesece ni bild nikogar. Nekateri so trdili, da je kočo celo podrl sneg. Prepričali smo se, da temu ni tako. Okrog koče pa je bilo še nad 1 meter snega, tako da smo le s težavo odprli vratakoče VEČ KONTROLE! Tovariš uredniki Volitve v hišne svete so ali pa hi vsaj morale biti končane. Zdaj imajo povsod že nove hišne svete. Nekateri med njimi so se že sestali, mnogi pa še ne. Zdi se mi, da bi bilo potrebno novim hišnim -vetom posvetiti več pozornosti in kontrole. Pozornost naj hi se odražala v tem, da bi odbori krajevnih organizacij SZDL in stanovanjskih skupnosti sklicali vsaj zdaj v začetku posvetovanja ali razgovore o nalogah članov hišnih svetov, hkrati pa bi tu nedvomno tudi izmenjali vrsto mišljenj in predlogov za boljše delo teh organov družbenega upravljanja. Zdi se mi, da je bilo tega v preteklosti malo, pa čeprav vemo, da hišni sveti upravljajo z ogromnimi vrednostmi. Kontrola pa naj bi bila predvsem zaradi tega, ker se je doslej določena sredstva v mnogih hišah uporabljalo za nakup električnih štedilnikov in drugo. Premalo pa st ir dejansko v takih primerih uporabljalo sredstva za vidrževanje posameznih d:ti tovarno še v Trbovljah. Tovarna ISKRA iz Kranja bo nud:h vso strokovno pomop. Začeli so »i še dva taka glasbena ''tomata, in sicer za gosti-560 na Tereziji m v Zasavju. Glasbeno-Uterarnl večer t TRBOVLJE - Prejšnji , je Svoboda-Center Tr-Dr;\Je ^upaj z Glasbeno šolo p^av*la v klubu zanimiv kate^nolitcrarni večer, na ra?,„eni so izvajali skladbe lpevVl avlorJev in brali pri-tet e mladih literatov. Na »ientUi SO s°delovali instru-^ntalisti Glasbene šole in eij.i. u^prnega krožka trbo-J Ke Gimnazije. Razpis Že nekaj časa so slikali skupaj glave nekateri vodilni funkcionarji podjetja »Metla«, šepetali so, močno mahali z rokami ter dokazovali drug drugemu upravičenost svojih tez. Da, ali ne? Eni so bili za, drugi proti. Končno je to vznemirjenje in šepetanje zapazil tudi direktor »Metle«. Nekaj časa je premišljeval kaj bi utegnilo biti, da so se njegovi vodilni uslužbenci naenkrat tako razgibali, ko pa so bili doslej poosebljena mirnost. Najprej je poklical šefa računovodstva, Toneta Lisjaka. — Scrvus Tone! No, kaj je kaj novega, tu pri nas? — Eh, nič le.tu mu jc beseda zastala. — Le z besedo na dan, ga je bodril direktor. Sam pa jc mislil: »Ja, hudiča, kaj pa je naenkrat Lisjaku, da je tako previden, ko pa je bil doslej vedno odločen, pameten ln glasen!« — No ja, pravzaprav nič. Veš, bolje bo, če vprašaš Jožeta. \ TE D NIKO VI POMENKI Robert, Milan, Franci, Darko, Marjan, Drago in Janez s» se prejšnji petek na košarkarskem igrišču za Savo v Litiji poganjali za majhno rdečo žogo, ki so jo hoteli na vsak način spraviti skozi obroč. Vselej ta prizadevanja niso bila uspešna. Janez je bil tisti dan zgovornejši od ostalih pionirjev. Zato sem ga tudi izbral za Tednikov pomenek kot prvega zasavskega pionirja. Janez Dimc, star 12 let, hodi zdaj v VI. e razred v litijsko osnovno šoto. Ze leto dni in pol se ukvarja s košarko. Enkrat je skupaj z ostalimi litijskimi pionirja - košarkarji nastopil na tekmi v Zagorju, prav tako pa tu- di v Ljubljani, kjer so igrali tri tekme. Na eni tekmi je doslej dosegel največ štiri »pike« (po košarkarsko): Ob polletju je imel Janez dobro spričevalo, nekaj težav mu povzroča le matematika, sicer pa mu »odreže« ostalo, kot temu rečemo. Petkovo dopoldne se je 7 litijskih pionirjev urilo v košarki, trije so bili iz petih razredov, ostali pa iz šestih razredov. Poznalo se jim je, da že nekaj časa vadijo košarko in da je končno Litija dobila primerno košarkarsko igrišče. Prav vsi pa so nadvse navdušeni za košarko, saj so z vnemo pripovedovali tako o nastopih pionirjev in o nastopih članov, pri čemer niso pozabili povedati, da do tedaj, ko so nastopali v Ljubljani, navijali za Lilijane. Povedali pa so še, da mislijo, da Janez Dimc dobro igra in da je med najboljšimi litijskimi pionirji - košarkarji. Preden sem se poslovil z mladimi litijskimi košarkarji in še preden sem Janeza Dimca ujel v objektiv fotografskega aparata, mi je Janez še povedal, da pridno vadi košarko pri KK Litijii, njihov trener pa je Janez Kobal, ki jih je že marsikaj naučil. Janez pa je po^em, ko je končal pomenek, pohitel za malo rdečo žogo, se postavil na belo črto na robu kazenskega prostora in vrgel žogo na koš.^Na žalost, žoga se ni popeljala skozi obroč. Pa saj to ni bilo na tekmi. Morda bo pa drugič bolje in morda je bilo bolje še pozneje, ko so bili mladi litijski košarkarji sami in ko so brezskrbno tekali za malo rdečo žogo, ki je bila prav tako dobra kot ona velika. — Zakaj pa njega? Ali mi ne moreš ti povedati?! — Saj bi ti, toda, saj veš ... — Ja, kaj za vraga ti je pa naenkrat? — Nič, no pa oprosti delo imam, iti moram, živeli! Zletel je skozi vrata tako, kot da bi ga kdo Izstrelil Direktor je dobesedno zijal za njim. Poklical je Jožeta. Zastavil mu je enako vprašanje kot Lisjaku. Jože ga je nekaj časa gledal, tačel nekaj mencati, potem pa dejali — No ja, za razpis gre. — Za kakšen razpis? O tem nič ne vem? — Vem, da ne veš! Veš, nismo te hoteli še s tem. — Ja, kaj za hudiča pa imate? — Slišali smo, da greš, pa se nismo mogli zediniti, kako naj bi okjavili razpis, ker smo vsi kandidati za tvoje mesto. — Kaj, da grem, kam?! — No, proč, nekam drugam... Je Jecljal Jože. Direktor ga je debelo gledal in začel besneti. Nato se je umiril in dejal: — Še sem živ! Čakajte! Morda boste pa to res dočakali) Izdelavi statutov vso pozornost Razmislimo tudi o tem . Vprašanje slabe cestne po- formirati več skupin za na- predvidoma šeie do 1970. le- V~?V^--^asavja.. z ostalimi kladanje apna. V prihodnje ta. Prav tako ni mogoče pri- te je več kot dovolj. Potreb- P°°ročji Slovenije je v teh pa utegne vplivati pomanj- čakovati, da bi se železnica no je proučiti tudi doseda- dnc' spet v središču raz- kanje vagonov ne samo pro- kaj kmalu v celoti prilago- njo notranjo zakonodajo, PF^Y v zasavs*“j1 izvodnjo, ker lahko »vskla- dlia željam gospodarskih cn> . — ---------- predvsem glede nadaljnje ” ,na“' Dejstvo je namreč, diščijo« v IGM le 70 ton žga- ganizatij. Zaradi tega ostane so razpravljali o izdelavi sta- uporabe nekaterih notranjih da J.e s^anj,e ccst. izredno sla- nega kosovnega apna v vozi- za rešitev tega problema —! tutov delovnih organizacij, pravilnikov, medsebojna raz- , 111 da železnica že nekaj čkih, skladišč pa nimajo. — proučitev možnosti temelji- Na seminarju je bila zlasti merja delovnih in drugih ne dostavlja dovolj Podobne težave se porajajo te obnove obstoječega cest- poudarjena naloga sindikal- enot, sestavo, pravice, dolž- P®”®!*1" vaS°nov za prevoz tudi v drugih gospodarskih nega omrežja in rekonslruk- nlh podružnic, predvsem pri nosti in medsebojna razmer- ’ ,e .v- Problem je torej organizacijah. Delno tudi na cUe ceste Zagorje (pravza- ja organov upravljanja, od- dokaj — proizvodnja . Prejšnji četrtek je bil v Trbovljah enodnevni seminar za predsednike sindikalnih podružnic, na katerem organiziranju razprav okrog predlogov statutov posameznih delovnih organizacij. Izdelavi statutov je potrebno posvetiti dejansko vso pozornost, da bodo komisije vnesle oziroma uzakonile v statutih tiste odnose, ki so nastali z razvojem samoupravljanja in ki še niso dovolj obdelani in razčiščeni v internih samoupravnih predpisih posameznih delovnih organizacij. Komisije za izdelavo statutov čaka pre- nos organov upravljanja in na™rec m v zadnjem času organov vodenja, notranjo vec problematična, pač pa je kontrolo, poslovno tajnost Pr°a'cmalIrob'emi tudi v „ .... niče za ves promet, ta ukrep Prizadevanjih, kako najbolj lavska univerza Trbovlje v pa bi kazalo uporabiti mor- zadovoljiti kunca. sodelovanju s SGP »Zasavje« da še kje drugje. Železnica Nova Zasavska cesta bo na skoraj dvomesečni tečaj. Teše bori s problemi okrog po- celotnem odseku zgrajena čaj je obiskovalo 15 ljudi, manjkanja zaprtih železni- za letošnjo gradbeno sezono skem na voljo dovolj zidakov, čeprav so jih tudi v mesecih izven sezone prodali precej. Da bi izdelali za sezono kar največ zidakov, delajo v tovarni v treh izmenah. Na območju železniške po- (ar) TRBOVLJE — V pro- nemu podjetju Hrastnik in dajnem oddelku Tovarne zi- drugim. Za »Agrotehniko« iz dakov pri Termoelektrarni Ljubljane, ki opravlja razna I rbovlje smo izvedeli, da bo gradbena dela na Dolenj- ških vagonov. Vse kaže, da , pa so poslali 50.000 ko- še nekaj Časa tega prometa sov zidakov. — Pa tudi SGP ne bodo uspešno rešili. Za- »Zasavje* 1 rbovlje bo letos to tiste zasavske gospodar- porabilo pri gradnji večje ske organizacije, ki preva- število teh zidakov. Dnevno žajo svoje izdelke z zaprtimi pa pošljejo iz tovarne 2 vago- vagoni, že nekaj časa ne do- na zidakov tudi individual- be zadosti teh vagonov. Zna- Del letošnje proizvodnje zi- eraditeljem. no jC) da je trboveljska Ce- staje Litija je evidentiranih dakov iz elektrofiltrskega pe- Cena zidakov je ostala ne- mentarna zaradi teh težav v v času od 1943. leta naprej pela imaio že nrodan. večie ^®Prav je po- precejšnjem zaostanku v skupaj 17 nesreč, od tega 14 V Industriji smrtnih. Na samem prehodu Za- čez železniško progo pa se lin. v i inhllan« "i----7. *"-----—\— ouvi tcnaui nered- je dogodilo 6 smrtnih nesreč, prihodnje podvoz še razširi- ' * • “ ostala tudi v prihodnje ne- ne dostave vagonov narašča- To go nadvise zaskrbljujoči ti, kar bi veljalo nadaljnjih jo stroški, ker je bilo treba podatki. 70 do 75 milijonov dinarjev. Sef železniške postaje v Po mnenju tov. Jovasioviča Litiji Vojin JOVANOVIČ bi bilo primerno ustanoviti nam je pred dnevi prijx>ve- poseben sklad, v katerem doval o problemih, s kateri- bi takoj začeti zbirati sred- S3S£«T ESK ».Kri.iT Ljubljani, Splošnemu gradbe- spremenjena. Industrijska proizvodnja ga vprašanja je bilo že več predlogov, vendar z dosedanjimi predlogi ne bi uspeli v celoti rešiti tega vprašanja. Spričo pomanjkanja sredstev bi bilo po mnenju tov. Jovanoviča najumestne-je urediti podvoz,, širok 2 do 2,5 metra. Ta dela bi veljala okrog 25 milijonov din. Ta dela pa bi bilo treba opraviti tako, da bi bilo mogoče v Realizacija industrij. x pro- vami pohištva, in sicer za izvodnje v minulih dveh me- 21,4, v Mehaniki za 19,8 ter eecih v trboveljski komuni v Elitu za 15,1 %. kaže, da se je skupna vred- Največji izpad planskih nost le-te povečala v primer- predvidevanj je zaslediti v javi z istim obdobjem lan- Cementarni, ki je dosegla nov, dobili so pa komaj 5 do 6 vagonov. Predvidevajo, da bo taka situacija do julija. Elektrarna Trbovlje je v minulih dveh mesecih presegla planska predvidevanja gp večji porast industrijske pro- £la v težave predvsem zaradi izvodnje je zaslediti v To- skega leta za 138 milijonov plan le s 30,8 odstotka. Tu je za 6,6 «/o, opaziti je pa Manjam oziroma za 6,1 %. Naj- potrebno podčrtati, da je za- ši izpad pri proizvodnji opeke. Pregled realizacije industrijske proizvodnje kaže, da pomanjkanja vagonov. Pod- bo potrebno v naslednjih me-jtje je naročilo 1125 vagonov, eecih zastaviti vse, da ee bo-dobili so jih pa le 748. Dnev- do predvidene planske nalo-no bi morali dobiti 60 vago- ge izvršile, J. S. tega, ker ni mogla odpeljati celotne proizvodnje zaradi Imenovanja (ko) TRBOVLJE — Na zadnji seji ObLO Trbovlje je bil imenovan za v. d. direktorja podjetja zaPTT pro. met Jože Suša. Za upravnika obrtnega podjetja »Sodavica« pa Edi Hribček ter za direktorja gostinskega podjetja »Rudar« Dušan Crnkovič. Proizvodnja v januarju in februarju (ko) TRBOVLJE — Na so- uotni seji obeh zborov ObLO Trbovlje so odborniki z med drugim razpravljali tudi o proizvodnji v minulih dveh mesecih, o poročilu Zavoda za zaposlovanje delavcev v Trbovljah ter o nekaterih ostalih aktualnih vprašanjih. Interni plan za mesec februar v LIP Zagorje izpolnjen mi se vbadajo na tej železniški postaji. V ospredju je postavil potrebo po ureditvi (ma) ZAGORJE — V Les- jo, da bodo do konca tnese- cestnega prehoda, ureditev no Industrijskem podjetju ca marca • prizadevanjem pokritega perona in iz bol j-Zagorje ob Savi so v prvih vsega kolektiva dosegli pred- šani® discipline potnikov. '?to* razreza" viden fizični obseg proizvod- , Predvsem je pereče vpra-skupaj 1194 kub. metrov le- TT . , , . ... _ šanjc ureditve cestnega sa (interni plan 1287 kub. u8°dnl pokazatelji pa prehoda Verjetno bi bilo to metrov), v marcu pa predvl- *° *e 23 8*ban)c reali- vprašanje že rešeno, če ne deva plan razrez 712 kub. Zilc'JC- Do konca februarja j,; primanjkovalo sredstev, metrov lesa. SVEA kuhinj- bi morali po internih pred- ŽTP Ljubljana jih spričo sklh elementov so do konca videvanjlh plana doseči sku* urejanja ljubljanskega želez-februarja skupno izdelali paj 54.220.000 din realizacije, niškega vozlišča nima, ObLO 1286 kosov (Interni plan 1320 dosegli-so Jo pa že 71,627.000 tudi ne razpolaga s potreb-kosov), v marcu pa predvl- dinarjev. Računajo pa, da ni mi sredstvi, zaradi tega bi deva plan izdelavo 780 ko- bodo presegli tudi plan rea- bilo treba, da bi pri rešitvi sov SVEA kuhinjskih ele- Uzacijc za mesec marec v tega problema sodelovali dc-mentov. V podjetju računa- višini 30,360.000 din. lovni kolektivi. Za rtiSitev te- šiva za ureditev podvoza. Z ureditvijo podvoza bi bilo namreč v celoti rešea problem, ki zdaj zahteva čimprejšnjo rešitev. Spričo dejstva, da se vozi dnevno iz Litije v razne druge kraje 1200 potnikov in ker je čakalnica na postaji izredno majhna, bi bilo treba urediti tudi pokriti peron. — Pred časom so bila sredstva za ureditev pokritega perona že odobrena, vendar pa so pozneje sklep preklicati. Ob slabem vremenu so tako potniki izpostavljeni vsem neprllikam. Izboljšati bo pa treba tudi disciplino potujočega obči/ij stva. V 24 urah gre skozi postajo 110 vlakov, v sezoni pa nad 120 vlakov. Zgodi se, da so zaradi gostote vlakov, zapornice zaprte tudi po 20 do 30 minut. Potniki si iščejo poti na vseh koncih io krajih in se ne zavedajo nevarnosti, ki jim preti na vsa- • kem koraku. Vprašanje podvoza bo treba v Litiji torej čimprej urediti, najkasneje pa do tedaj, ko bodo začeli z elektrifikacijo proge Ljubljana—Zidani most. Na začetku izdelave statuta delovne organizacije Posvetovanje o ekonomskih problemih rudnikov Pretekle dni je Svet za energetiko pri Gospodarski zbornici LRS v Ljubljani sklical posvetovanje s predstavniki vseh slovenskih premogovnikov, na katerem so raz. pravljali o najbolj perečih ekonomskih problemih premogovnikov iz naše republike. Na posvetovanju je močno izzvenela ugotovitev, da so premogovniki v primerjavi z ostalimi panogami gospodarstva, zlasti pa z industrijo, še vedno v neenakopravnem položaju. Predvsem zategadelj, ker ne morejo prosto formirati prodajnih cen premoga. Cene premogu so — z izjemo malenkostnih sprememb — v glavnem na ravni iz 1951. leta. Tako zadrževanje cen pa je povzročilo že precej težav. Med £'edosnu7ek nove Ustave razgibati kolektiv. Osnovna drug,m vpliva tud na osebne dohodke rudarjev, saj je predvideva urejanje odnosov naloga pa bo zainteresirati toano, da so v zadnjem času hitreje naraščali osebni do- y gosp:)darsk;h organizacijah vse člane kolektiva za izde-hodk, zaposlenih v industriji kot v rudnik,h Lani so b,U odnosov na relaciJi gospo. ,av0 statuta deloyne organl. apr osebni dohodkipremogovnik*k| za,3% večjiIv po- darska organjzacija _ ko. zadje, vendar ne statuta na rprečju od osebmh dohodkov v industriji, čeprav je Zvezna muna s statutl. Iz tega hha. osnoy, mezdnih deIavcev ln ja, da predstavlja urejanje mezdnih odnosov, pač pa na notranjih odnosov v gospo- osnovi delavskega samo-darskih organizacijah s sta- upravljanja in - demokratlč-tutl in drugimi samouprav- nih odnosov v kolektivu. Da nimi predpisi sestavni del pa bodo člani kolektiva pri tem delu kar najbolj aktivno sodelovali in da bodo sodelovali tudi v razpravi o Zdaj stoji pred delovnimi Ob vsem tem delu čaka organizacijami in njihovimi odgovorno delo politične in samoupravnimi organi veU- družbene organizacije, ki de-ka naloga — izdelava statu- lujejo w okviru podjetja, saj tov delovnih organizacij, bodo morale v tem obdobju ljudska skupščina osvojila stališče, da bi morali biti dohodki rudarjev — v primerjavi z drugimi industrijskimi delavci — za 30% večji. Premogovniki so se znašli letos v še težavnejšem polo- iaju tudi zaradi revalorizacije. Skladi vseh slovenskih rud- _ __ _______ tikov so se po revalorizaciji zmanjšali od 640 milijonov din ustaVne reforme h, ustavnega 304 miHjone din. Dejstvo pa je tudi, da bo marsikje ga urejallja vseh o^osov revalorizacija vplivala tudi na formiranje sredstev za oseb- pri nas_ ne dohodke. Na Rudniku rjavega pre- Na posvetovanju pri Svetu za energetiko Gospodarske moga Trbovlje • Hrastnik so zbornice LRS so se predstavniki slovenskih rudnikov za- z delom že začeli. Upravni vzeli tudi za sprostitev cen in istočasno tudi ugotovili, da odbor je na svojem zaseda-tega ukrepa ne bo mogoče uresničiti kar čez noč, ker bi nju že imenoval osrednjo ko-sprožil v tem primeru splošno zvišanje cen. Predlagano je misijo za -izdelavo statuta de-biio, da naj bi do konca letošnjega leta ostalo v veljavi 5 % lovne organizacije. Komisija začasno zvišanje cen, ki je bilo v veljavi v prvih mesecih ima nalogo, da izdela te-letošnjega leta. ze za izdelavo osnutka sta- Predmet živahne razprave je bil tudi sedanji sistem tula, hkrati pa, da pre-rudniške rente, ki naj bi kot poseben instrument (od leta analizira vse samoupravne 1961 naprej) zajemal izredne dohodke nekaterih premogov- predpise in pravilnike** da nikov zaradi boljših montan-geoloških pogojev. Ta instru- ugotovi, kateri pravilniki in ment je bil izdelan na osnovi individualnih kriterijev (in predpisi bodo v veljavi še sicer na podlagi akumulativnosti v 1960. letu). Ta instru- naprej. Mimo tega pa je na-ment skupaj z vrsto drugih instrumentov dokaj nestimula- loga osrednje komisije, da livno deluje na dvig produktivnosti (v bistvu pa podnira predlaga imenovanje podko-nizko produktivnost). Na posvetovanju so se udeleženci za- misij za proučitev posamez-vzeli za tak instrument, oziroma tako rento, ki bo temeljila nih vprašanj za osnutek res na objektivnih pokazateljih. statuta. Za letošnje leto brez rudniškega prispevka razpravljala o nalogah. Z ozirom na dejstvo, da je gospodarska organizacija velika in ima v svojem sestavu več dejavnosti, bodo morali obstajati še naprej nekateri drugi pravilniki. V statutu delovne organizacije naj bi bile zajete vse določbe le z načelne strani, podrobnejše določbe pa naj bi bile zajete v pravilnikih, ki naj bi bili sestavni del statuta delovne organizacije. Predlagajo, da naj bi mimo statuta na Rudniku rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik sprejeli šc pravilnik o delovnih odnosih, higiensko - tehnični Pred časom so v Zvezni gospodarski zbornici, Zvezi sindikatov ln v Zvezni ljudski skupščini razpravljali o položaju premogovnikov. O lem je raznravljal na zadnji ... ,, ... . , „, seji tudi Zvezni izvršni svet I>os,>J,la- u so *h fudniki tn sklenil predlagati več dobi11 ,z splošnega investl-Sprememb, s katerimi bi se cijskega sklada. Predlagani IzboljšaH pogoji gospodarje- pa so tudi drugi praktični bja v premogovnikih. Zvezni ukrepi, ki naj M rudnikom osnutku statuta delovne organizacije, bo potreba le-te kar najbolj politično in ekonomsko izobraziti. Za to bodo morale storiti največ sindikalne in druge družbenopolitične organizacije. V manjših skupinah je treba s člani kolektiva proučili vse veljavne predpise in pravilnike, ki so doslej urejali odnose v podjetju, in ugotoviti, kateri predstavljajo oviro za nadaljnjo decentralizacijo delavskega samoupravljanja. Samoupravni organi pa bodo morali s pomočjo komisij izdelati tudi nov poslovnik, v katerem bodo zajete vse pristojnosti, , ,, ... . ki jih ti organi še imajo, v svet je predlagal s spodbujanjem prodaje orno- poslovniku pa bo treba na- Zvezni ljudski 'skupščini, da gočlii kontinuirano delo. Z ra- kazatj tudj Smer nadaljnje- premogovnlke oprosti plače- ven tega so sklenili, da bodo ga razvoja delavskega samo- vanjs rudniškega prispevka dolgoročnejše rešitve probic- upravljanja, in da jim zmanjša obresti na mo,v proizvodnje proučili ob Osrednja komisija za izde- izdelavi energetske bilance še iaVo statuta Rudnika rjave-letos, ko bodo pripravljali ga premoga Trbovlje-Hrasl-sedemlctni načrt gospodar- nik, ki jo je imenoval uprav-skega razvoja Jugoslavije, ni odbor, se je že sestala in izvršni zaščiti pri detu, delitvi čiste, ga in ošcbnjh „ dohodkov, strokovnem izobraževanju, delitvi stanovanj in o uporabi osebnih avtomobilov ter poslovnika o delu disciplinske komisije in. o delu samoupravnih organov. Predsednik osrednje komisije za izdelavo statuta delovne organizacije Rudnika rjavega premoga Trbovlje -Hrastnik pa je zadolžen, da skupaj s političnim aktivom izdela teze za posamezna poglavja statuta. Ko bodo člani te komisije pregledali teze, bodo začeli s sestavljanjem posameznih poglavij osnutka statuta. Akcija za izdelavo statuta Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik bo uspe la le ob skupnem delu vseli članov kolektiva in ob Živah nih razpravah o osnutku sta tuta, v katerih naj bi sode lovali prav vsi člani kolek tiva. J. Z. Predavanje o zgodovini nem računu za leto 1962. Udeležba na obratnih konfe- premogovnlštva Podružnica ZRGMIT v Trbovljah je pripri-/ila 21. februarja predavanje dr. Jožeta Roma Iz Ljubljane o zgodovini premogovništva v obdobju 1840-1940, e posebnim Ozirom na razvoj premogovnikov v Zasavju. Predavanje k bilo izredno zanimivo, Udeležili pa eo ge ga mimo Trboveljčanov in Hrastničanov če Zagorjani to Leščani. i -tli rcncah je prav dobra. btla razmeroma Obratne konference Od 22. februarja do 25. februarja so vsi obratni delavski sveti in zbori proizvajalcev organizirali obratne konference, na katerih so razpravljali o poslovnem poroči- ln v jaro^ - ‘ iu» ri- splošnimi gesli izraženo so-tako da bo imel jašek za zdaj ho.lnle leto z obratovanjem Klasje za določene stvari, končno globino 209 metrov, g *w*'nr> zmogljivostjo. Naša osnovrta naloga ni v Poleg poglobitve sta bila lani Oddelek za sneriaina ru- tem, da vedno znova poudar-lzdelana še dva priključka na darska dela *e la*«' ned*'1®- jamo, da smo za določene nova obzora ter prekopi v val z deti tudi v Makedoniji, stvari, pač pa da skušamo v dolžini nad 100 metrov do in sicer pri pcrl'*"aubi praksi preveriti vse slrani '“dne žile. Objekt je bil 1. glavnega izvornega jaška za vsake posamezne zadeve. Saj “ovembra lan| predan inve- Rudnike sv’nea in cinka Zle- potem ob tehtni analizi do-atttorju. Tako so bila dela, tovo eri Probištipu. Jašek, ki bimo jasno napotilo, kaj jc ■t so bila začeta v prvi po- bo dosegel globino 526 me- treba še storiti, da bodo polovici 1960. leta, v dveh le- trov, je bi! dograjen do gio- samezne slabosti odpravljene. *‘h uspešno zaključena. S bine 3’S metrov. Ta jašek Detstvo jc, da so nekatere cm je prešel rudnik Kalna bodo 11 nora bi 'ali za glavni iz- sindikalne podružnice na * Poskusnega v normalno vrg sv,,,leenn-e!nkovih rud na Rudniku rjavega premoga Tr-'•oratovanje, se pravi v pri- tem nodročJn. ki ie eno od bovljc — Hrastnik naletele Pomoč je vsekakor potiebna Na zadnjem občnem zboru sindikalne podružnice na Separaciji v Trbovljah jc cdyi od članov organizacije Zveze mladine govoril o delu te organizacije ZMS in dejal, da bi bilo lahko delo uspešno, če bi se mladinci redno sestajali. Poudaril je, da živimo sredi družbene resničnosti. »In ko se ob lem razvijamo, smo dolžni, da z enako mero prizadevnosti In zavzetosti vračamo vse tisto, kar nam družba nudi. Ne moremo imeti samo pravic, imeti moramo tudi dolžnosti do družbe in njenega napredka.« Opozoril Jc na to. da 1-na voljo za udejstvovanje Dom družbenih organizacij, kjer se člani ZMS lahko sestajajo, se pogovarjajo o delovnih problemih in drugem. Vsa vprašanja lahko učinkovito rešujejo s sodelovanjem vseh mladincev in s čutom odgovornosti do skupnih sredstev. Družbene organizacije so poskrbele tudi za športno izživljanje. Usla-povljena je bila tudi obratna knjižnica, v kateri je okrog 200 knjig. •Opaziti pa je, da se mladi vsega tega poslužujejo v premajhni meri. Več jim Je zabava, kakor pa osebni razvoj. Zaradi tega bo potrebno, da bi vse organizacije na Separaciji pomagale aktivu ZMS, da 1 mladino v večji meri vključi v aktivno družbeno življenje. Zapisld o občnih zborih sindikalnih podružnic na Rudniku Trbovlje Ena od osnovnih ugotovitev za zadnje občne zbore sindikalnih podružnic na Rudniku rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik je dober obisk. Poročila so zajela vso problematiko in tudi splošne pokazatelje uspelega poslovanja v letu 1962. Same razprave na občnih zborih pa niso bile na zadovoljivi ravni. Naš gospodarski sistem in delavsko samoupravljanje zahtevala vsak dan bolj poglobljeno proučevanje pojavov, ki pospešujejo ali zavirajo razvoj. Zato ne bi smela v razpravah nekaterih na občnih zborih prcvladovaiU praksa razprav o problemjn in vsem slabem, kar nekdo pri formiranju ekonomskih enot na določene težave. Zanimiv je primer, ko jc sindikalna podre t ca pripravi* la predlog o tem, kako bi prenesli pravice in pristojnosti z organov samoupravljanja na ekonomske enote. Praksa namreč kaže, da izvoljeni organi delavskega samoupravljanja v ekonomskih enotah, ki nimajo nobenih pravde oz. pristojnosti in ki tudi nimajo materialne osnove za gospodarjenje, praktično sploh ne morejo obstojati. Zato je razumljivo, da seje organov samoupravljanja v ekonomskih enotah niso bile dobro obiskane, saj se proizvajalci ne udeležujejo sej zaradi tega, ker nimajo pravice odločati o posameznih zadevah in jim doslej te pravico jemlje pravilnik, Id še ščiti centralistično odločanje. Vse bolj zahtevni sistem samoupravljanja in prenašanje pristojnosti zahtevala ne samo načelna soglasja, pač pa konkretne rešitve. Gospodarski sistem, ki ima nalogo odpraviti kar največ administrativnih posegov v gospodarjenje, nalaga političnim organizacijam, samoupravnim organom in vsem proizvaal* ccm vse večje naloge. Prav zate bi morali tudi na občnih zborih razpravljati o teh vprašanjih. J. Levičar Priprave za gradnjo nove separacije v Trbovljah Vzporedno z razvojem rudnikov v Trbovljah in v Hrastniku so se razvijale tudi separacije za premog, ki je prihajal iz jam in površinskih kopov teh rudnikov. V Trbovljah je bila prva separacija na Vodah, kasneje pa pred ustjem rova na Hopfe-nu. Ti separaciji sta bili seveda primitivni, zgrajeni za prvovrstni krovninski premog, delali pa šta z velikimi izgubami, saj so spuščali ves premog debeline pod 5 mm v Savo. Prevoz do železnice ob Savi je bil s konjsko vprego, sprva z vozovi po cesti, kasneje pa po tračnicah. Separacijsko vodo je dajala Trbo-veljščica, ki pa že takrat pogosto ni zadoščala. Z rastočimi potrebami po premogu in z razvojem gospodarske miselnosti se je na prehodu iz XIX. v XX. stoletje vedno bolj pojavljala potreba po separaciji, ki bi dajala čimboljše tehnične in ekonomske rezultate. Z razvojem industrije je postal zanimiv tudi drobni premog, ki je šel doslej v Savo. Iz teh razlogov so v letih 1908 do 1910 zgradili novo separacijo ob Savi in jo s Savskim rovom povezali z jamo. Za tiste čase je bila separacija med najmodernejšimi svoje vrste. Kasneje, v letih gospodarske krize po prvi svetovni vojni, so dogradili še bunkerje za premog in deponijske koridorje na pobočju Bukove gore, ki dajejo značilni videz današnji separaciji ob Savi. Bivša Trboveljska premo-gokopna družba je odkopavala samo prvovrstni premog. Proizvodnja je naraščala in dosegla pred drugo svetovno vojno že milijon ton. Separacija je pri tedanji kakovosti premoga zmogla predelati tudi to količino. V letih po drugi svetovni vojni se je zaradi novih konceptov narodnega gospodarstva pričelo odkopavati tudi manj kvaliteten premog. Leu 1948 se je na trboveljsko separacijo priključil tudi rudnik Hrastnik. S tem so se pri slabši kvaliteti premoga, za katero obstoječa separacija ni bila grajena, povečale še količine. Opustila se je žičnica v Savskem rovu, ki je enakomerno dodajala premog na separacijo, in uvedlo lo-komotivski prevoz vozičkov premoga prav do same separacije, ki jo še danes obremenjuje sunkovito. Vse to je povzročilo, da separacija ni bila več kos nalogam in treba jo je bilo rekonstruirati. — Stari, mali leseni, pralni stroji so bili leta 1950 zamenjani z velikimi železnimi in za nekaj časa so bile odpravljene težave. Proizvodnja se je v naslednjih letih še naprej povečevala. S spremembo odkopne metode od odkopavanja etaž od spodaj navzgor k odkopavanju v obratnem smislu, ki ima vrsto drugih tehničnih in ekonomskih prednosti, dalje z vse večjim uvajanjem mehanizacije s številnimi drugimi ukrepi za dvig produktivnosti v rudniku, se je poslabšala kvaliteta rovnega premoga. Tako mora separacija da nes predelati ne samo večje količine od tistih, za katere je bila grajena, temveč mora iz revnega premoga izločati tudi večje količine jalovine, ki z njim prihaja iz jame. Po'cg teh težav se zadnja leta vse bolj pogosto pojavljajo vodni vdori na odkopih v jamah, ki z nanašanjem velikih količin blata in z raz-makovanjem slabših vrst premoga povzročajo separaciji še posebne preglavice. — Sejalne naprave niso kos prihajajočim sunkom blatnega rovnega premoga in je treba prav posebnih naporov, da se tak premog primerno opere in separira. To seveda povzroča zastoje v obratovanju separacije, ki zaradi zastoja v kroženju jamskih vozičkov v jami povzroča zastoje tudi memo in gre dalje na prha-na samih odkopih. nje in sejanje, jalovino pa od- Vse te težave, ki so tudi po vajamo z dna posode, jo rekonstrukciji separacije v le- oprhamo in odpremljamo v tu 1950 prihajale vedno bolj jalovišče ali za nasip. Oprho-do izraza, so prisilile vodstvo vanje premoga in jalovine je rudnika Trbovlje - Hrastnik, potrebno zato, da z njih spe-da je pričelo razmišljati o remo težko tekočino, ki jo ukrepih za odpravo zastojev potem prečistimo, zgostimo v proizvodnji in za izboljša- in ponovno uporabljamo, nje kvalitete premoga, ki je Separacije premoga na V,la insjo še vedno povod za principu težke tekočine so v upravičene reklamacije kup- Jugoslaviji zgrajene že v Ba-cev. Takoj po prvih poskusih novičih, Brezi, Kaknju in Lu-delnih izboljšav je postalo jasno, da obstoja samo ena rešitev — zgraditev- povsem nove separacije. Naloga zgraditi novo separacijo je tehnično in finančno tako zahtevna, da kljub nuj nosti ni kazalo z njo hiteti. Vodstvo rudnika se je odločilo lotiti se stvari povsem si s tematsko in s polno mero preudarnosti. Začelo se je z naročilom študije o separiranju premoga iz Trbovelj, Hrastnika in Dola pri Institutu za separacije STT^v Ljubljani v začetku leta 1960. Z uporabo podatkov o spremljavi kvalitete prodajnega premoga skozi vrsto let, z uporabo rezultatov analiz vzorcev z odkop^, ki so že obstojali pri rudniku in s preiskavo vzorcev, ki so bili v času izdelave študije poslani Institutu, je uspelo študijo zgotoviti že v juliju istega'leta. Na podlagi študije in upo- . seDaraciIo števajoč dosežke razvoja mo- 8 P J derne separacijske tehnike je bila predložena shema nove kavču. Obratujejo separacije na principu težke tekočine. Ta princip obstoja v tem, da stresamo rovni železniških tirih, premog za rudnika in Ramenom, elektrarno ali za deponijo pa napravo na lahko tudi v sedanji diagonal- minimum taPgL. jo mo-ni koridor in dalje v depo na gel rudnik ZuL?1, sredstvi pobočju Bukove gore. zgraditi v štiR^nn. Rezul- Projekt je predvideval tudi tat revizije j(„ temeljita originalno rešitev vprašanja sprememba fv® zasnove odpadne separacijske vode, in je od i^r Projekta ki bi se čistila v kemičnih praktično °sjjI|n'0 težko-usedalnikih, glinasta usedlina tekočinski r p seParira-pa bi se po ceveh dovajala v nia, .. Cementarno kot surovina za Z vračali ščejr83 premo- izdelavo cementa. ga je bilo pf^j 0 v Savski Predračunski znesek za se- rov, ki bi sk* obsto- prernoga, ki bi omogočala ne- stavljena nova projektna na-moleno obratovanje jame tu- loga, po kateri naj bi Strojna di pri daljših zastojih na se- tovarna Trbovlje izdelala nov paraciji. Težkotekočinski od- projekt. Zaradi preobreme- racij zelo zahtevna naloga, di za kritje konic v odpremi . ... Zahtevnost se še poveča, če proizvodnje iz jame v višini m vsklajujejo iz dneva v dan, * —: projektiranju okrog 450 ton na uro. S tem *n Prav ta obilica izboljšav je treba pri upoštevati že __________________________ r.._______ __________obstoječe na- bo zagotovljena neodvisnost kaže na to, da je vprašanje delek separacije bi separira! njenosti osebja v oddelku za prave na rudniku, razne po- jame od separacije, ker bodo nove separacije tik pred svo- premog do debeline zrn 10 separacije STT in zahtevno- sebne pogoje proizvodnje in jamski vozički krožili brez j° rešitvijo m da projektanti milimetrov, ves premog pod sti ter skrajne nujnosti na- prodaje premoga in pa ne na- zastojev, in problema po- in strokovnjaki z rudnika v 10 mm pa bi se spuščal v t>b- loge, je bilo dogovorjeno, da zadnje tudi obliko zemljišča, manjkanja praznih vozičkov skuPnf® delu uspešno iščejo stoječo mokromehansko se- se bo projekt izdelal z mobi- na katerem naj se separacija Pri sipalnikih ne bo več. Se- zaključek svojih zamisli. S.a- paracijo na stroje za fino zr- lizacijo vseh sil, tudi z nad- postavi. Vsi ti obrobni pogo- paracijska jalovina se bo ra separacija je sluzila pol postavi. Vsi ti obrobni pogo- no, ki sedaj brezhibno dela- urnim in honorarnim delom, jj SQ v pr;meru separacije jo. S tem bi .bil prihraivjen Novc ureclbe okrog honorar- rudnika Trbovlje-Hrastnik tako zapleteni, da ni mogoče velik del novih investicij. Separirani premog bi se nakladal v vagone na tirih kot doslej, vse asortimane pa bi bilo možno nakladati tudi v kamione, ker se predvideva, nih del v letu 1962 so predviden rok za izdelavo novega projekta podaljšale za pol leta. Z novim idejnim projektom nove separacije, ki je bil da bi pri urejenem cestnem dejansko gotov v februarju omrežju vedno več bližnjih 1963; je investicijski znesek pa tudi oddaljenejših odjemalcev prihajalo po premog s kamioni. V ta namen bi se opustila sedanja železnica od cementarne do separacije in namesto nje na istem prosto- sprejeti novi idejni projekt kot dokončno rešitev. — še predno bo projekt revidiran, se je že pojavila vrsta spre-minjevalnih in izboljševalnih predlogov in nekaj dodatnih funkcionalnih zahtev. drobila na separaciji na kose do 80 mm in po traku od-premljala v jamski bunker, iz katerega se bo nakladala kot zasip v vozičke. Med zvračališče in ustje Savskega rova bo postavljena hidravlična čistilna naprava za jamske vozičke, ki sedaj zaradi stoletja, nova mora prav toliko, zato ni nikoli dovolj prizadevanj in truda za oblikovanje naprave, ki bo dolga leta dajala rezultate, ki jih rudnik od nje pričakuje. Z novo separacijo se bo začelo za rudnik Trbovlje-Hrastnik novo obdobje, ki ga bo ozna znižan na 1,3 milijarde. V času od odpovedi 45. natečaja Jugoslovanske investicijske nova separacija stala ob po-banke dalje je rudnik zbral bočju hriba in bi imela nad iz amortizacije že toliko sred- železniškimi tiri samo sistem štev, da je možno že v letoš- nakladalnih transportnih tra-ru uredila primerna cesta za njem ieju začeti z gradnjo kov. Ta ureditev je zaradi kamionski in avtobusni pre- nove separacije. Gradnja se večje dolžine transportne me-voz, ki bi ne služila samo predvideva etapno. Prva eta- hanizacije razmeroma draga. pa bi bila izgradnja zvrača- Da se naprava še nadalje po-lišča v Savskem rovu, nad- ceni, se študiA postavitev se- zmrZovanja v zimskih mese- čeval znaten dvig proizvod cih ni uporabna, na novem nosti z vsemi pozitivnimi po Po idejnem projektu naj bi mestu pa bo delala vse leto. sladicami za delovnega clo Take in podobne dopolnit- veka. ve se pojavljajo, obdelujejo (CH) ki bi ne služila rudniku, temveč tudi Elektrarni Trbovlje in Cementar- ni. Iz nove separacije, kom- kopa na pobočje Bukove go- paracije nad sam tir JŽ. Že binirane z mokromehanskim rg -fi prCsipncga ter deponij- za obstoječo Termoelektrarno delom stare separacije, bi bi- skega bunkerja pred bodočo Trbovlje bodo potrebne velike količine manjvrednega premoga, s predvideno izgradnjo Termoelektrarne Trbovlje II. se pa bodo te količine še povečale. Manjvredni talninski že nekaj let in imajo bogate izkušnje v tovrstni separacijski tehniki, ki je na rjavih premogih prvič preizkušena prav v Ju- Mollv s stare separacije fino razpršena snov z veliko gosiaviji. specifično težo (magnetit, ba- Po proučitvi omenjene štu-rit ali podobno). S količino dije Instituta za separacije razpršene snovi moremo re- STT v Ljubljani je poleti 1960 gulirati specifično težo take odšla skupina tehničnih stro-tekočine. Pri zadostni speci- kovnjakov rudnika Trbovlje-fični teži tekočine premog na Hrastnik na ogled zgoraj na-njej plava po površini, med- vedenih separacij v Bosni. — tem ko težja jalovina jx>to- Rezultat ogleda separacij in ne. Plavajoči premog posna- -posvetovanj s strokovnjaki na teh separacijah je bila odločitev, da se predlagani separacijski postopek za novo separacijo sprejme. Naročilo za izdelavo idejnega projekta nove separacije je bilo dano Strojni tovarni Trbovlje, ki ima v Jugoslaviji v projektiranju in izdelati separacijskih naprav edina dovolj izkušenj za kvalitetno rešitev tovrstnih nalog. Idejni projekt je bil gotov v marcu 1961 in še v Istem mesecu revidiran od tedanje Republiške komisije za revizijo projektov LR Slovenije. Projekt je predvideval novo separacijsko zgradbo na pobočju Bukove gore na zahodni strani sedanje separacije. Premog bi prihajal iz Savskega rova na zvračališče ob vznožju zgradbe in bi ga transportni trakovi po lomljenih koridorih nosili v zgornje nadstropje separacije. Se-• . parirani premog bi odhajal v tedanja bunkerja A in B ob lo možno po že obstoječih novo separacijo. S tem transportnih poteh transpor- jektom bi dosegli že prvi ve- tirati premog tudi v depo, bkj organizacijski uspeh v bodisi v rudniškega, bodisi v projzvodnji, namreč neodvis- elektrarmškega. nost jame od obratovanja sc- Poleg uporabe težke teko- paracije. Upravni organi rud- premog lahko Termoelektrar- čine bi nova separacija vse- nika so brez ozira na to, da na odvzame v lovnem stanju, bovala še eno novost. To bi so sredstva za prvo etapo že Ker ta premog tudi ni sposo- bilo troproduktno separira- zbrana, stopili v stik s Sploš- ben za separiranje, ker se nje, to se pravi, da separaci- no gospodarsko banko LRS, razmaka, ne bo smel z osta-in d . ja ne daje samo čistega pre- da bi odobrila rudniku inve- lim premogom skozi novo se-parf!J° P°. ‘em p™!ekt.u J.e -,cčim vn>C lrmm moga na eni in jalovine na sticijski kredit pri 50-octetotni paracijo, temveč se bo mo- znašal dobri dve milijardi di- rovom, P^Arem 8 e se" druei strani kot ie to pri ••d»io*hi .-i.dnik.-i Rnnkn le ral že v zvračnliščn ločeno narjev. Rudnik je upal dobiti daj metalunv J večji del teh srecfstev na 45. še enim t*i, natečaju Jugoslovanske investicijske banke za povečanje staje p reci :irja V proizvodnje premoga. Zaradi skico ene Irača- novih gospodarskih ukrepov lišča!) Iz *Vih a še* v FLRJ je bil ta natečaj od- premog po p narti?0 smer' lože n. Rudnik Trbovlje-Hrast- no lomljenj g0 k°ttu na nik bi sam ne zmogel tolikš- pobočju Bul^- kjer bi nega investicijskega bremena prišel na da11- na ~*J: in bi moral vprašanje izgrad- deponijskeg^p -j, "-"te * srt Sys5 sratec-tis e &=* Msti sre ssi* sass. in jalovine, s čimer se bo iz- investicije v gospodarstvu ce-plcn premoga dvignil. Vmes- lo predlagala odobritev poso-ne produkte bo pokurila Ter- jila v višini celokupnega zne-moelektrarna. ska, če rudnik vloži sredstva, „ . ... ki jih je mislil prispevati, v Kapaciteta separacije je obveznice> kar bi bilo za rud- bila določena na 300 ton na njk mn0g0 ugodnejše. Tudi ur°- krediti iz 45. natečaja JIB še Za čiščenje odpadnih vod niso povsem brezizgledni, ta-- - . : . - s so bili v prvotnem idejnem ko da stoji tudi s strani fi- ja. Zaradi življenjske nujno- bi se prem<*»j0 do- jektu predvideni drugi nanciranja izgradnje nove se- sti problema senaracne na to daial na seP^v 01 sta- K 1.____i_*i~ ____________na trdnih ve gore, sedaj pa se je pred- tleh in ni več bojazni, da bi videlo uporabo starih baze- se z izgradnjo še zavlačeva-nov z dodatkom manjšega lo. Pogajanja za kredite so ral že v zvračališču ločeno zvračati in po posebnem traku transportirati v drobilno postajo na pobočju Bukove gore, od koder se bo odprem-ljal v depo za elektrarno. V Savskem rovu bo za talninski premog poseben zvrača-lec, ki bo istočasno služil tu- — Franci ,kaj misliš, koliko dodatne premije bova dobila ta mesec za dim? — Saj res, Tone. To je treba predlagati obratnemu delavskemu svetu. Izkoristiti je treba priliko nje nove separacije odložiti danjo seps^‘, b l' bi bil do ponovnega razpisa nateča- presipni bu^i,0r *aterega ja. Zaradi življenjske nujno- bi se premOtav:fv v se-m nli v,,..v|Janju že- IcTrhških31^^ novcga kemične8a zgoščeval- prav sedaj v teku. ca. ija idejnega presipnega r#oja Sc dva Ni strokovnjakih mehaniziran* r°vncga bila dva Na.osnovi teh sprememb je v začetku leta 1962 se- o MAim vsuiu • mm mim •Ksmm um mn mn sisuuat row Ko je bil novi idejni projekt gotov, ' sta zastopnika STT in rudnika obiskala firmo PIC v Franciji, od katere ima STT licenco za izdelavo težkotekočinskih separacij. -— Zagotoviti si je bilo treba sodelovanje te firme pri dobavi nekaterih specialnih delov opreme, ki je pri nas še ne izdelujemo. Firma PIC, ki spada v kategorijo svetovnih firm in razpolaga z lastnimi raziskovalnimi laboratoriji in obširnimi izkušnjami v gradnji separacij, je projekt pro učila in ga dopolnila z nekaterimi od svojih najoovejših izkušenj, tako da bo tudi v tem pogledu nova separacija zelo sodobna. Kot že uvodoma omenjeno, je projektiranje novih sepa- Z občnega zbora Planinskega društva T Preko štiri tisoč prostovoljnih delovnih ur Pobuda mladih Zadnji občni zbor Planin- delih so Sani In Občinski komite Zveze mla- novitvi enotnega nogoraetne- dine v Hrastniku Je pred ne- ga kluba, medtem ko naj W davnim pripravil konferenco dosedanji društvi še vnaprej o problemih s področja teles- skrbeli za množičnost ter za nečlani tive kar ie nonestrile sam ne kulture in športa. Pobuda razširitev dejavnosti na tisto nečlani tive, kar je popestrilo sam m]adlh je> kot kaže_ M 60 doslej a„ F3:vir FpBETJS pohvalami osmim članom r"''°'r,'‘!,0,rT”1H Ziwt-n,h ,1 predstavniki obeh športnih Finansiranje športa in te-je°o<&ikovaia’ PZ^Občnfzbor S"T^Pari^na liTS SSE-Č Na 5 MeSS„S?' g* rr - srt F« j« «*> ■« !i£dSdhaivae *«™S?h u d^5,teo.e- g“r*'^y.°lčl”kr" KMM5: rtiST-SSS: ” b' — meroma lepe uspehe. Alpmi- — 1 ekan, saj se ga je udeležilo je, ki so se udeležili občnega 170 članov. Čeprav je trajal zbora, so Izredno pohvalili nad dve uri smo imeli vtis, društveno dejavnost in meda je bil zaradi pestrosti nili, da je Planinsko društvo prav kratek. Trbovlje eno od najdelavnej- Iz poročil izhaja, da je ših v Sloveniji. mvr«,'a KV« u»P«iy. da bodo letos v celoti oprav- Povsem pa kar naj v« etični odsek je beležil nad n. Mp - nhxnim 7hnrnm obiskovanja planinskih ljeni. Med občnim zborom sta propagande, naj večjega pre- zveza za telesno kulturo, v katero bo potreb- 50 rimskih in letnih vzponov dva druilvena člana dj!ov, na?° ^:m"vtoe la med poročili čmobele fotografije in barvne diapozi- včlanjevanja v društvo. (tl) od 3. do 6. stopnje. Markacijski odsek je markiral najbolj frekventirane poti, organiziranih pa je bilo tudi več predavanj priznanih domačih m tujih predavateljev. Za pionirje so pripravili vrsto izletov po domačih planinskih predelih, skupina starejših mladincev pa je aS3Mla^nskf oLk^Ue ' Za 011111110 občinsko konfe- V razpravi o delovanju in prizadeval, da bi vključil v družbeno aktivnost sodelovanju žena na raznih Sanstvo kar naiveč članov žena Trbov,Je so značilne v področjih gospodarskega to ™Sar mu to ni uspelo v 8,avnem tri stvari: nad vse Političnega življenja komu- eeloti Čeprav si je mladin- šlroka in poglobljena razpra- ne je bilo pbdčrtano, da je tano, eki odsek m-i zadeval za več- va ° vIogi žena v gospodar- le v nekaterih večjih kolek- sodelovati v organih ljudske jo dejavnost je v reoubli- skem ™ družbenem življenju; tivih zaslediti komisije pri oblasti. Doslej je bila v zboru škem tekmovanju mladincih sodelovanju žena v politič- sindikalnih organizacijah, ki----------’................. odsekov planinskih društev ncm 1‘vljcnju komune ter pa proučujejo probleme do- Konferenca o družbeni aktivnosti žena v Trbovljah ne dejavnosti v Hrastniku. Na konferenci je bilo po- no vključiti tudi več aktiv-udarjenih vrsto vprašanj s nejših članov, področja telesne kulture in Poseben problem je čutiti; športa. Obe športni društvi na področju šolske telesno] sta podprli predlog o usta- vzgoje m rekreacijskega špor-1 ta. Primanjkuje učiteljev te-, lesne vzgoje (šola heroja Rajka), čutiti pa je tudi do-; ločen odpor mnogih prosvetnih delavcev do učiteljev te-, lesne vzgoje, ki so povrh, vsega tudi nestimulativno nagrajeni v primerjavi z ostalim prosvetnim kadrom. Na podlagi zaključkov konference, kt je bila zelo konkretna in koristna ter na jx>dlagi bližnjega posvetovanja bo mogoče s trdno voljo vseh zainteresiranih urediti določena vprašanja športa in telesne kulture na področju moške in se boje sprejeti v delovno razmerje žene. Tako v poročilu kot tudi v sami razpravi je bilo podčr-da bi moralo več žena proizvajalcev le ena, v občinskem zboru pa tri žene. To zavzel enajsto mesto, 'kar je razPravi ° prepotrebnem kaj enostransko. Kljub temu, vse kaže, da bo potrebno po- občine Hrastnik. Vzpodbudno spričo precejšnjem ’ števila obratu družbene prehrane da je minulo že precej časa večati odstotek kandidatk za — •- ■- -•-■**— tekmujočih mladinskih od6e- ter p stanju in možnostih na- od ustanovitve konference za volitve v bodočo občinsko kov n«DPh OAcAir hi! dafjnjega razvoja in razširja- družbeno aktivnost žena, je skupščino, ni med^ekmujočimi mladin- n,A dejavnosti vzgojno-var- opaziti večje sodelovanje žena skimi odseki planinskih društev iz Zasavja. Posebno pozornost je posvetil občni zbor gradbeni dejavnosti. Lani je bil dosežen precejšen uspeh pri adaptacijskih delih na Mrzlici. Istočasno pa je bila prestav- stvenih ustanov. le v SZDL, o sodelovanju žena v ostalih organizacijah se pa še vedno samo capravlja. Razprava o možnostih zaposlovanja žena- je pokazala, da je pri Zavodu ra zaposlovanje kar 86 odstotkov žena pa je, da je bila mladina prva, ki je razpravljala o teli vprašanjih. (P) Ustanovni občni zbor hokejskega kluba »Rudar« _______ ^ (rek) TRBOVLJE — Minuli od vseh prijavljenih, ki bi se Ijena mdTštara to^nlTzgrad- Petek je bil ustanovni občni želeli zaposlil. Grajale so pa ba na Štorov travnik. Pri teh *bor hokejskega kluba »Ru- nekatere gospodarske orgarn- dar*. Hokejski klub je delo- zacije, ki zaposlujejo na ti-— 1 val v Trbovljah že od leta pična ženska delovna mesta 1961 v okviru ŠŠD »Mladost« na trboveljski gimnaziji. Da bi pa ta šport šc bolj razširili, so se priključili ŠD »Rudar«. Strokovno vodstvo bo prevzel tov. Andrej Tau-šič. Kljub vremenskim neprilikam uspehi Obilica snega in Hud mraz sta med letošnjo rimo močno «— Položi k rokavicam še ovirala redno obratovanje na orodje, če bi slučajno prišel obratu Dobrna, tako dela pri nadzorniki •— Kori, misliš, da bom lahko sedaj odstrelil? pridobivanju premoga, kakor tudi prt pridobivanju zasipa in pri izpraznjevanju z jalovino napolnjenih -jamskih vozičkov na jalovišču. Da bi bili delavci z obrata kar najbolj zaposleni, so jih del premestili na separacijo, na drugi strani pa so torei- • rali delo pri pridobivanju zasipa in na jamskem Jalovišču. Tako ni bilo zastojev v kroženju Jamski vozičkov, dovolj pa je bilo tudi zasipnega materiala. , 10 članov kolektiva na posvetovanju 9. marca se je 10 članov kolektiva udeležilo XI. rudarskega posvetovanja na rudarskem oddelku Univerze v Ljubljani. -tl- Stojke v jan« »Zarja« na koncertnem odru V soboto, 30. marca, bo ob »Zarja« Svobode - Center Tr- 19.30 uri v gledališki dvorani bovlje na rednem letnem kon-Delavskega doma v Trbovljah certu. Izvajal bo 18 skladb nastopil moški pevski zbor domačih in tujih mojstrov, tako Gallosa, Tajčeviča, Ker-njaka, Gotovca, Gobca, Arniča, Simonittija in drugih. — Zraven umetnih in črnskih duhovnih pesmi bo zbor pod vodstvom marljivega dirigenta Jožeta Škrinjarja pel tudi narodne in partizanske pesmi. Moškemu pevskemu zboru »Zarja«, ki je pred dvema letoma praznoval 30-lctnico obstoja in dela, je uspelo vkl jučiti precejšnje število mladih pevcev, tako da šteje zdaj zbor 52 pevcev, povprečna starost pa je 28 let. Zbor se že več mesecev marljivo pripravlja na sobotni koncert, ki bo prav gotovo pokazal vrhunske dosežke pevcev — rudarjev. Del pesmi, ki jih bodo izvajali na koncertu, je v programu tudi za gostovanje zbora na Nizozemskem. — V mesecu maju bo namreč »Zarja« vrnila obisk ho'andskim pevcem, ki so lani gostovali ^)o Sloveniji in med-drufum nastopili tudi v Trbovljah. Pričakujemo pa, da bo trboveljsko občinstvo z obiskom koncerta podprlo kulturna prizadevanja »Zarje«. — K. M Iz dela organov delavskega samoupravljanja Upravni odbor Rudnika rjavega premoga Trbovlje -Hrastnik je na seji 20. februarja razpravljal o nadaljnjem vzdrževanju površinskega kopa Dobrna; o eko-momičnejši dostavi jamskega lesa za potrebe obrata Hrastnik, ABC polje; o nadaljnji demontaži železniških tirov na bivši ozkotirni železnici; o neizkoriščenosti rudniškega zemljišča ter o smotrnejšem vzdrževanju; o plačevanju odškodnine za škodo po rudarjenju; o problemih rudarskega laboratorija; o nadaljnji gradnji stanovanj; o možnosti uvedbe ekonomskih najemnin v samskih domovih; o blokiranih sredstvih v banki in o nekaterih drugih aktualnih problemih. Na seji 27. januarja je upravni odbor razpravljal o Proizvodnih problemih ter planu proizvodnje za marec; razpravljal je o poročilu inž. Franca Legata o službenem potovanju v Francijo ter o doseženih rezultatih, ki se nanašajo na bližnji začetek rekonstrukcije separacije; nadalje o možnostih za nedeljsko obratovanje v marcu; razpravljal in sklepal je o zaključnem računu za osnovno dejavnost, Oddelek za specialna rudarska dela, Opekamo in Avtopark za leto 1962; o akciji za sprostitev obveznih rezerv amortizacije; o bodočem financiranju Preventivnih zaščitnih ukrepov za obvarovanje zdravja hi delovne sposobnosti članov kolektiva; o delu rudniških menz in okrepčevalnic; o položitvi prostih sredstev na depozit pri KB v korist gradnje nove tovarne polvod-nikov; sklenil je, da podjetje v prihodnje v nobenem Primeru ne bo dalo pristanka za potovanja članov kolektiva na delo v Inozemstvo, saj tu dni k potrebuje dobre delavce za lastno proizvodnjo, Prav tako pa si lahko delavci pridobe potrebno strokovno izobrazbo v domačih podjetjih; sklenjeno je še bilo, da se da v izdelavo nov investicijski program za rekonstrukcijo separacije ter razpravljal o formiranju analitskega oddelka in o vrsti dru-8lh zadev, predvsem še ti-*tih, ki se nanašajo na rekonstrukcijo separacije in Ba najetje ustreznih kredi-!°v. Posebna akcija pa je bito izvedena tudi zaradi zadostnih in pravočasnih dobav žvečilnega tobaka. Osrednji delavski svet Rudnika rjavega premoga : t rbovlje . Hrastnik je na ®Vojem zasedanju 27. februarja razpravljal o zaključ-**em računu podjetja za le-1962, pri čemer je posve-Posebno pozornost renta- bilnosti in ekonomičnosti poslovanja, pregledal je dosežene uspehe ter ugotovil tudi določČne slabosti; razpravljal je o izdatkih za socialno zavarovanje, o zaščitnih sredstvih in o uporabi le-teh; o vprašanju samskih domov, o delu domskih skupnosti, najemnini, postrežbi itd; o proizvodnji v februarju in plariu za marec; o storjenih ukrepih za najetje posojila za gradnjo separacije; o naložitvi prostih sredstev na depozit pri KB za gradnjo nove tovarne polvodnikov ter o dopolnitvi načrta uporabe investicijskih sredstev za letošnje leto in o spremembi registracije obeh delavskih menz v Trbovljah in Hrastniku. Upravni odbor je na seji 4. marca razpravljal o delu komisije za izdelavo predloga pravilnika za delitev čistega dohodka; o nadaljnji decentralizaciji samoupravljanja in o delitvi dohodka; o začasnem obračunu dohodka za mesec februar; odobril je vsem zaposlenim ženam po 2 dni izrednega plačanega dopusta, ki ga lahko izkoristijo do konca leta (dopust je bil odobren za 8. marec); o nagraditvi članov kolektiva, ki so odšli v zadnjem času v pokoj; o izobraževalni dejavnosti, seminarjih in tečajih; o možnostih, da bi podjetje financiralo potovanje bivših internirancev — članov kolektiva v Auschvvitz, ter o delu stranskih in pomožnih obratov rudnika. 11. marca je upravni odbor na redni seji razpravljal o sanaciji stranskega obrata Avtopark in o ukrepih za zagotovitev rednega dela tega obrata, predvsem pa o tarifah, ki se niso spremenile od 1958. leta naprej, če- prav so se močno povečali stroški. Z določenim popravkom cen bo Avtoparku zagotovljena rentabilnost. Raz-pravljano pa je bilo o možnostih sodelovanja s SAP-Turistom s prostimi zmogljivostmi; govora je bilo o problemih kamnolomov v Hrastniku in Trbovljah ter o povečanju njihovih zmogljivosti in o ureditvi drobil-nih -in sejalnih naprav; razpravljalo se je tudi o problematik; obeh betonarn, ki izdelujeta betonske obliko-vance za permanizacijo jamskih komunikacij; imenoval je komisijo za sestavo volilnega imenika, v kateri so Franc Sihur, predsednik, in člani Miro Šuštar, Stane Plahuta, Ivan Suhodolčan, Franc Knez, Ivan Mestnik. Vili Bajda, Miha Potočnik in Karl Holešek; za člana sveta Instituta za rudarstvo pri Univerzi v Ljubljani je ime- noval kot predstavnika podjetja inž. Franca Legata; odobril je za gradbišče Sasa zvišan terenski dodatek zaradi težkih življenjskih prilik; razpravljal je o možnostih čimprejšnje preselitve rudniškega arhiva zaradi razširitve poslovnih prostorov združenja »Rudis« in o možnostih ureditve prostorov za zobni ambulanti za Člane kolektiva v Trbovljah in Hrastniku. 8. marca je upravni odbor ob navzočnosti predstavnikov osrednjega delavskega sveta, družbenih organizacij in uprave povabil na razgovor predstavnice z vseh rudniških obratov. Ob prazniku žena so se pogovorili o problemih, s katerimi se srečujejo zaposlene žene. Izobraževanju kadrov -posvetimo vso skrb Izobraževanje kadrov v podjetju ni samemu sebi namen, pač pa zadovoljuje potrebe proizvodnje. Zaradi tega prevzema in Izvaja Center za izobraževanje Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik tak sistem izobraževanja, ki se poraja iz zahtev in potreb same gospodarske organizacije in družbe. Razvijajoče se gospodarstvo, modernizacija industrije, mehanizacija, nagrajevanje po delu in velik napredek v proizvodnji terjajo nove prijeme v izobraževanju proizvajalcev. Zaradi tega prehaja Center za izobraževanje k uvajanju novih in sodobnejših metod, se pravi k sodobnejši koncepciji izobraževanja kadrov. Gre' za razvijanje odgovornosti pri delu, za pridobivanje znanja, ki bo koristilo v praksi le tedaj, če bo res ustrezalo, gre torej za izobraževanje, ki ga narekujejo potrebe delovnega mesta in da se posredovanje novega znanja nadaljuje tam, kjer so že pridobljene izkušnje. Le tako je mogoča sistematična rast znanja in usposobljenosti, s tem se pa tudi veča zanimanje delavcev za izobraževanje. Na osnovi takega načina dela je osrednji delavski svet Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik sprejel sklep o uvajalnih semmarjih, ki jih bodo obiskovali vsi no-vosprejeti delavci. Zaradi neenakomernega dotoka nove delovne sile je organizacija uvajalnih seminarjev ureje- na tako, da vsak novosprejeti delavec v prvem mesecu zaposlitve opravi preizkušnjo na delovnem mestu, v Centru za izobraževanje pa se udeleži dvodnevnega seminarja. Za ta dva dni, ko je na seminarju, dobi izredni plačan dopust. Delo seminarja je razporejeno tako, da si vsak novosprejeti delavec ogleda jamske obrate, potem pa se na predavanjih seznani s smotrom in pomembnostjo bodočega dela, o perspektivi, ki mu jo lahko nudi podjetje, z organizacijo podjetja, z organizacijo službe varnosti • in njegove zaščite pri delu, s tem kaj mu podjetje nudi za razvoj (družbeno - politični, strokovni in poklicni) in s tem, kje bo dobil pomoč, če bi jo slučajno potreboval. Mimo tega pa udeležencem teh seminarjev predvajajo še strokovne filme. Na osnovi plana izobraževanja, ki je bil izdelan na podlagi potreb posameznih obratov, je v zadnjih desetih mesecih Center za izobraževanje pripravil 36 raznih tečajev in seminarjev, tako 3 HTV seminarje z 89 udeleženci, 1 uvajalni seminar s 56 udeleženci, 4 tečaje za ko-paške pomočnike s 184 udeleženci, 3 tečaje za kopače s 94 udeleženci, 2 tečaja za strelce z 68 udeleženci, 3 tečaje za razne strežaje s 34 udeleženci, 1 tečaj za varilce s 14 udeleženci, 4 strokovne seminarje za nadzomiško tehnično osebje in preizkus znanja; s 331 udeležena, 11 splošno izobraževalnih seminarjev in predavanj o pred-osnutku nove Ustave z 2.288 udeleženci ter 4 ideološko-po-iitične seminarje s 184 udeleženci. Rudnik rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik štipendira na srednjih, višjih in visokih šolah skupaj 66 študentov, in sicer na rudarskem oddelku Univerze 4, na strojnem oddelku 2, na elektro oddelku 2, na pravni fakulteti 1, stomatološki 3, medicinski 1, ekonomski 5 in kemijski 2. Mimo tega štipendira na rudarskem oddelku 9 in na strojnem oddelku TSŠ v Ljubljani 1 dijaka, na Gradbeni srednji šoli 3 dijake, na ljubljanski TSS — oddelku za rudarske mojstre 14, na TSS v Trbovljah — večernem oddelku 4 aa strojnem in 5 na elektro oddelku, na Ekonomski srednji šoli 6, v Večerni ekonomski srednji šoli 2, Zobotehnični šoli 1 in v Šoli za otroške negovalke 1 dijaka oziroma dijakinjo. Zaradi uveljavitve novih oblik delitve dohodka izstopa seveda pri vsem sistemu izobraževanja vselej v ospredje vprašanje, kdaj je izobraževanj rentabilno in kakšne oblike bi bile najcenejše in najbolj učinkovite, da bi bil dosežen namen, ki ga postavlja proizvodnja in ki se izraža v težnji po ustreznem znanju delavca na delovnem mestu. Nesporna je ugotovitev, da so sredstva, ki so na voljo za izobraževanje, občutno premajhna, kar se od- raža zlasti še v skromni kadrovski zasedbi samega Centra za izobraževanje. Način prikaza koristnosti Centra za izobraževanje bo za nadaljnje uspešno delo in razvoj službe izobraževanja odločilnega pomena. Pit Telovadna dvoboja 1 v Trbovljah _ V V kratkem bosta v Delavskem domu v Trbovljah dva kvalitetna dvoboja v vajah na orodju. V nedeljo, 31. 3., dopoldne bo meddruštveno tekmovanje med TVD Partizan Zenica in TVD Partizan Trbovlje. V soboto, 6. aprila, zvečer bo pa mednarodni dvoboj mlajših članov v vajah na orodju Italija : Jugoslavija. Zlasti zanimiva bo druga prireditev. Nastopili bodo nekateri jugoslovanski telovadci, ki so kandidati za olimpijske igre v Tokiju. V jugoslovanski vrsti bo tekmoval tudi Hrastničan Erik Poljšak. Izid srečanja je negotov, znano je le to, da so bili italijanski tekmovalci na obeh svetovnih prvenstvih boljši od Jugoslovanov. K. P. ' l Razgovor o letovanju v 14. marca se je sestala ko^ misija za letovanje in se dogovorila o načinu letovanja članov kolektiva Rudnika rjavega premoga Trbovlje r» Hrastnik v letošnjem letu. 110 let hrastniš rudarske Ko je začela v prejšnjem stoletju prodirati v naše kraje napredna misel, je bilo dovolj, da se je začela dramiti tudi samozavest proletarcev. Posledica tega prebujanja je bilo spoznanje, da sta nevednost in razdvojenost največja sovražnika delavstva. Zaradi tega so med prvimi delavskimi organizacijami nastajala delavska izobraževalna društva, v katerih so se zbirali delavci z namenom, da si širijo obzorje znanja. V času kapitalističnega izkoriščanja se je v hrastni-6ki dolini porodila zamisel o ustanovitvi delavske godbe, ki naj bi z nastopi spodbujala hrastniški proletariat k uporu proti nasilju in k borbi za najosnovnejše človečanske pravice. Hrastniški rudarji so ime- kih, zagorskih in zabukov-B tako že 1849. leta godbo ških rudarjev na Mrzlici. Žana pihala, ki jo je sestavlja- radi tega tudi doba okupa-k> sicer le pet godbenikov, cije ni našla godbenike ne-Ko je po t. i. Južni železnici pripravljene. Najprej so ti peljal prvi vlak tudi skozi začeli zbirati denar za po-Hrastnik, je na slovesnosti moč partizanskim enotam, nastopila tudi ta godba. O Sledile so aretacije in poši-organizirani skupini godbe- Ijanje godbenikov v zloglas-nikov pa je mogoče govoriti na koncentracijska tabori-šele 1853. leta, ko je godbo šča. Med prvoborce so se sestavljalo 12 mož in so vključili kar štirje godbeni-imeli že svojega kapelnika., ki, od katerih je živ le še 1853. leto računajo za leto eden, in sicer Ludvik Mli-ustanovitve hrastniške god- narič, ki je podpolkovnik be, zlasti še zaradi tega, ker JLA. se od tedaj naprej godba Odpor godbenikov proti imenuje Rudarska godba. okupatorju se je vse bolj vc-V prvih letih obstoja je čal. 11. julija 1944. leta pa mu godba igrala le koračnice in* je sledil množičen odhod plesne melodije na raznih godbenikov v NOV. Godbc-slovesnostih. Z razvojem na- niki so vzeli s seboj vse in-prednega delavskega gibanja strumente in notni arhiv, pa so godbeniki s posebnim Odhod je bil opravljen po-zanosom in razpoloženjem noči in tako rekoč pred se-igrali na proslavah delav- dežem komande nemške obo-skega praznika — L maja in rožene rudniške straže. Dru-ob drugih manifestacijah, go jutro so se Nemci raz-Ob podobnih prilikah je burjali nad nesramnostjo godba nastopala tudi v Tr- godbenikov, bovljah, kier v tistem času Godbeniki iz Hrastnika so še nismo imeli godbe. sodelovali v NOV v sestavu Prvi kapblnik hrastniške VIL korpusa in nastopali na Rudarske godbe je bil Jer- rožnih slovesnostih, mitin-nej Puncer, temu pa je sle- gih ter prirejali samostojne dil njenov sin Herman, pa koncerte in tako dajali ino-Anton Vcrdaj, Alojz Draks- ralno podporo borcem v bor-ler, Ivan. Dolinar, Franc Za- bi za osvoboditev. Za nasto-vršnik, Franc Pavlič, Franc pe med borci NOV je zna-Tumšek, Jože Kumlanc, Jo- čilna tudi izjava dr. Janeza že Brun, pa spet Jože Kum- Milčinskega, sedaj predstoj-lanc. Od 1949. leta naprej vo- nika za sodno medicino, ki di godbo Viktor Malovrh. je bil v zimi 1944/45 zdrav-Na razvoj godbe je mnogo nik v partizanski bolnišnici vplivala tudi ustanovitev de- v vasi Dudiči. Takole je delavsko izobraževalnega dru- jal: »Pri nas je gostovala štva Svoboda 1922. leta. Cia- igralska skupina iz sosednje ni tega društva so postali Hrvatske, nastopil je Front-tudi godbeniki, zlasti še po ni teater in pel nam je Intelu 1932, ko je prevzel vod- validski pevski zbor. Naj-Stvo godbe Jože Kumlanc, bolj pa je ogrela godba VII. fem zaveden član Svobode, korpusa. Na začetku sem se Ta je vzgojil do konca 1933. bal, da bo silnih zvokov šte-leta dober naraščaj ter že vilnih trobi! preveč, toda tedaj nekajkrat nastopil z tantje — bolniki niso trenili mladinsko godbo, ki pa za- niti z očesom in v baraki je radi nezainteresiranosti ta- bilo navdušenje nepopisno, kratnih merodajnih krogov Poudariti moram, da je imeni imela nobene perspektive lo to »zdravilo« močan uči-rn je že 1934. leta prenehala nek!« z delom kot samostojna sku- Ob osvoboditvi je godba pitia. VIL korpusa na čelu zmago- Hrastniška Rudarska god- vitih brigad in divizij vko-ba je bila vseskozi važen mo- rakala v osvobojeno prestol-bilizator napredne delavske nico Slovenije — v Ljublja-miselnosti v hrastniški doli- no. V veličastni in težki re-ni. Sodelovala je tudi na voluciji je darovalo življenja znanem manifestativnem zle- tudi 12 članov hrastniške tu Svobod 1935. leta v Celju Rudarske godba. Kot talci so ter na številnih množičnih Iz- bili ustreljeni Karel Vastič, letih trboveljskih, hrastniš- Miroslav Zalczina, Milan Hribar" in Ludvik Selan. Žrtvi nečloveškega trpljenja v koncentracijskih taboriščih sta postala Alojz Je-rebičnik in Ivan Vastič. V oboroženi borbi proti okupatorju pa so padli Oto Medved, Stanko S kri in, Ernest Bizjak, Ivan Sihur, Adolf Podpečan in Viktor Pušnik. Sindikalna podružnica hrastniških rudarjev je po osvoboditvi pomagala Rudarski godbi, da je spet začela z rednim delom. Hkrati s tem pa so začeli tudi s poučevanjem mladih godbenikov. Precejšnje število samostojnih koncertov, igranje na vseh proslavah praznikov, na tekmovanjih godb, revijah in festivalih ia drugod govore, da je hrastniška Rudarska godba opravila v času pa osvoboditvi pomembno kulturno delo, o čemer pričajo tudi številna priznanja, pohvale in diplo. me. Med najvažnejše nastope Rudarske godbe na pihala iz Hrastnika je vsekakor treba šteti sodelovanje godbe na prvomajski paradi v Beogradu 1950. leta, nastop na reviji rudarskih godb v Velenju 1955. ”leta, nastope na revijah slovenskih godb na pihala v Postojni, na Ravnah in v Novi Gorici, sodelovanje na II. festivalu amaterskih orkestrov Srbije na Pa-lidu pri Subotici, kjer je hrastniška godba zastopala Slovenijo, dvakratno gostovanje v sosednji Avstriji in drugo. Na vseh nastopih so sc godbeniki odlikovali tudi s kvalitetnim izvajanjem del. o čemer govore tudi laskave ocene priznanih glasbenih strokovnjakov. Po nastopu na Paliču. pri Subotici je npr. rektor Akademije za glasbo v Beogradu Mihajlo Vukdragovič izjavil, da je godba iz Hrastnika z izvajanjem pokazala vispke kvalitete simfonijskega muziciranja. , Hrastniški godbeniki, zbrani v okviru Rudarske godbe, si prizadevajo, da bi kvaliteto še naprej utrjevali. Pričakovati je, da bodo to dokazali ob proslavi 110-letnega jubileja obstoja godbe, na kar še že marljivo pripravljajo. Računajo, da bo'slo-, vesnost ob 110- letnici obstoja Rudarske godbe iz Hrastnika predvidoma junija letos. -ps Jubilej partizanskega kapelnika Jožeta BRUNA poznajo vse pihalne godibe v Sloveniji kot strokovnjaka za tovrstno glasbeno zvrst. Znan pa je tudi številnim borcem NOV kot kapelnik godbe VIL korpusa. Končno pa je tudi naš zasavski rojak, ki je letos dopolnil 60-letnico življenja. Partizanski kapelnik — Jože Brun .Bodil bo je 16. marca 1903 rudarju. Po končani osnovni Mi se je zaposlil na rudniški separaciji, po nekaj letih službovanja pa so ga premestili v pisarno. Podpfroio kat oče Herman sc je tudi on odločil za glasbo. Tako se je naučil igrati klarinet pri Rudarski godbi v Hrastniku. Ko je 1925. leta odšel na odsluže-nje kadrovskega roka, se je javil k vojaški godbi, kjer je potem ostal do konca služenja roka. S prizadevnostjo, izredno nadarjenostjo in trdno voljo se je v igranju klarineta močno izpopolnil, še poseben uspeh pa je pokazal pri Igranju fagota, saj se je v razmeroma kratkem času povzpel med prve fagotiste v državi. Znano pa je, da je Igranje fagota naporno. Za Bruna n! ostalo brez posledic. Ko je 1938. leta zbolel, so ga prestavili iz Beograda v Vršac k vojaški godbi, im sicer za učitelja fagota. Tudi v Vršcu je -uspešno deloval, predvsem pa se je posvetil študiju kompozicij. Ob koncu 1940. leta je bil ' na lač no željo prestavljen k vojaški godbi v Zagreb, kjer je nameraval — kljub starosti 37 let — obiskovati Konservatorij ter se še bolj izpopolniti v glasbeni umetnosti. Te načrte mu je pa preprečil prihod okupatorja. Po kapitulaciji se je vrnil v Hrastnik. Zaposlil se je v rudniški obratni pisarni in 1942. leta prevzel vodstvo Rudarske godbe. V tem času je visoko dvignil raven godbe, kot zaveden Slovenec pa je sodeloval pri vseh akcijah, ki so jih organizirali godbeniki. Maja 1944 je odšel v partizane Ko Je prišel na Dolenjsko. je dobil nalogo, da organizira kolektivni odhod hrastniške Rudarske godibe v partizane Vrnil se je na Kal nad Hrastnikom. S pomočjo terencev, med katerimi sta ec še posebej izkazala Avgust Jfrvflo m Kcpcad Peres. _*» ob skrbnih pripravah samih godbenikov, je bila akcija v noči od 11. na 12. julij 1944 uspešno opravljena. Jože Brun je odšel z godbo na Dolenjsko, kjer so godbo vključili v sestav VII. korpusa. Godba je kljub vsem težavam uspešno delovala do konca vojne, ves čas pa jo je z uspehom vodil Jože Brun Po koncu vojne je ostal Jože Brun v JLA. Najprej je bil kapelnik godbe XV. udarne divizije, potem pa godbo II. divizije KNOJ v Ljubljani. Iz Ljubljane je odšel v Beograd, kjer je z uspehom končal šolanje na vojaški šoli za kapelnike. Po končani šoli je bil imenovan za kapelnika mornariške godbe v Splitu, S to godbo je spremljal 1953. leta predsednika Tita na državniški obisk v Veliko Britanijo. Ker je vedno želel službovati v Sloveniji je b.l naposled 1951 leta premeščen v Ljubljano in imenovan za kapelnika vojaške godbo ljubljanske garnizije. Zdaj uživa zasluženi pokoj v Ljubljani. Z glasbo pa se ukvarja še naprej. Marsikateri slovenski godb« je j^ma-gal pri delu in njegovi' dosežki so vidni povsod. Se posebej rad pa pride mod hrastniške godbenike. Ob 60-letnici je Jožeta BrUr na hrastniška Rudarska godba povabila-, da naj z njo ■naštudira program za koncert, ki ga bodo ižvodli v počastitev njegovega 60. življenjskega jubileja. Jubilantu Jožetu Brunu želimo, da bi So dolgo ostal zdrav v krogu družine in da bi dosegel še mnogo uspehov na področju glasbe, —" , -t-P- j ŠPORTNI TEDNIK II. kolo slovenske nogometne lige ZIMSKO SPANJE Rudar : Celje 2:0 (1:0) (ek) TRBOVLJE — Ocena nedeljskega srečanja je: nezadostno! Tako mlačne, neborbene, individualne in nepovezane igre, kot jo je prikazal Rudar v nedeljskem Srečanju s Celjem, še ljubitelji nogometa niso videli na trboveljskem igrišču. Dokaj lep rezultat, ki pa ne odgovarja dejanski igri, saj bi s tem rezultatom lahko zmagali tudi gostje, športna sreča se je tokrat nagnila v korist domačinov. RUDAR: Bantan, Marjanovič (žveglič), Pristav, Bostič, Knaus, Breznikar, Kastelic, Haligalič, Kos, Pajer, Opres-nik. — CELJE:- Bencik, Hoh-njec, Jager, Jošt, Mihelin, Ferme, Letnar, Adžič, Florjane, Marcius, Travner. Sodnik Merčun iz. Ljublja-1 ne je dobro opravil nalogo. že prve minute igre so pokazale, da igralci obeh moštev niso v igrani in da bo igra v glavnem tekla le na sredi igrišča ali pa pred kazenskim prostorom obeh enajstoric. Napadalni peterki obeh moštev, zlasti- Rudarja, sta kazali gledalcem šolske napake. Netočno podajanje, nepotrebno preigravanje, predolgo zadrževanje žoge in netočno streljanje — to so značilnosti prve spomladanske prvenstvene tekme. Z mlačnimi napadi so začeli gostje, toda neučinkovit napad je igral le pred kazenskim poljem Rudarja, obramba domačinov pa tudi ni imela težkega dela. Malo bolj povezano so začeli igrati domačini šele tja od 20. min. naprej, žal pa napad ni znal izkoristiti priložnosti. Sele v 23. minuti je Hahla-gič prvič potresel mrežo gostov, ko je Opresnik izvedel prosti strel in mu lepo podal žogo. V 36. minuti je pa imel Letnar izredno priložnost in bi lahko izenačil, ko je nesigumi Bantan zapustil vrata. Letnarjev. strel je šel pa visoko čez vrata. Drugi del igre je še stopnjeval neučinkovitost obeh enajstoric. Nekaj ugodnih priložnosti so zamudili tako gostje kot domačini. Tako je imel v 58. minuti priložnost Kastelic zvišati rezultat, toda njegov strel je Bencik brez težav ujel. Sele v 60. minuti je , Opresnik preigral dva obrambna igralca in postavil končni rezultat 2:0. MLADINCI Mladinci: Rudar : Celje 5:1 (2:1) (ek) TRBOVLJE - V predtekmi so mladinci Rudarja premagali ustrezno enajsto-rieo gostov z visokim rezultatom 5:1. Medtem ko je bil prvi del igre dokaj izenačen, so domačini zlasti v zadnjih dvajsetih minutah popolnoma nadigrali goste in zasluženo osvojili obe točki. LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Kamnik : Proletarec 1:0 (1:0) (fč) KAMNIK — V I. kolu ljubljanske nogometne podzveze so Zagorjani gostovali v Kamniku, kjer so nesrečno izgubili srečanje. Srečanje je vodil sodnik Jurišič iz Ljubljane — dobro. Moštvi sta si prizadevali osvojiti obe dragoceni točki. Kljub očitni terenski premoči Proletarca je pa uspelo domačinom že v 4. minuti prvega dela igre doseči vodilni in zmagoviti'zadetek in s tem tudi dve dragoceni točki. Čeprav so bili gostje ter zlasti v drugem delu igre v premoči, napadalna petorka ni znala izkoristiti priložnosti. Namesto, da bi streljali iz vseli pozicij, so čakali in izgubljali žoge. Domačine je rešil poraza le izredni vratar, ki je vlovil ali pa odbijal nekaj zelo ostrih udarcev. V nedeljo igra Proletarec doma proti Litiji, Svoboda (K) : Rudar (H) 2:4 (1:1) (č) KISOVEC — Pred približno 300 gledalci je srečanje vodil trboveljski sodnik Judež dobro. Gostje so prikazali veliko lepšo in borbenejšo igro in so zasluženo premagali Ki-sovčanc. Med tem ko so gostje prikazali enostavno in učinkovito igro, so se domači zgubljali v kompliciranosti. Litija : Poštar (L) 2:2 (1:1) (f) LITIJA — Pred približno 150 gledalci je vodil srečanje sodnik Lončina iz Ljubljane dobro. Enajstorica Litije je nastopila nekoliko oslabljena in niso mogli pokazati vsega tistega kar znajo. Podčrtati pa velja, da sta obe enajsto-rici prikazali dokaj mlačno igro, tako da je težko reči, kdo je bil boljši. Že v 14. minuti je bil za domačine uspešen Štrusa, ki je iz prostega strela s kakih 20.metrov dosegel prvi zadetek. V 37. minuti je Frluga izenačil. S tem rezultatom se je končal prvi del srečanja. Po odmoru je ostala slika na terenu nespremenjena. — Izmenični napadi napadalnih pelork niso dali zaželenih rezultatov. Šele v 63. minuti je. bil za domačine ponovno uspešen Štrusa, le dve minuti kasneje je pa izenačil Frluga. Za drugi zadetek gostov je bila kriva domača obramba. Bratstvo : Sava (T) 4:1 (1:0) (cm) HRASTNIK V der-by tekmi ljubljanske nogometne podzveze sta se v nedeljo pomerila Bratstvo in Sava iz Tacna. Domačini so zasluženo premagali drugo-plasirano moštvo in povečali vodstvo za 5 točk. . V prvem delu igre so bili gostje enakovreden nasprotnik, v drugem delu pa so jih domačini povsem nadigrali. Gostje se morajo zahvaliti odličnemu vratarju, da niso zapustili igrišča s katastrofalnim rezultatom. Mladinci t Kamnik t Proletarec 1:0 (1:0) Svoboda : Rudar 1:3 (0:2) Litija : Rudar (T) 0:4 (0:2) Bratstvo : Sava (T) Mii (6:1) PRIJATELJSKO ROKOMETNO SREČANJE Rudar : Bjelovar 11:11 (8:7) (ek) TRBOVLJE — V nedeljo dopoldne so ee v pri« jateljskem srečanju potu--rili rokometaši trboveljskega Rudarja in bjelovarskega .Partizana. Gostje so eno. od najboljših jugoslovanskih rokometnih društev in so na odličnem II. mčstu v I. zvezni rokometni ligi. . Tako gostje kot domačini so prikazali odlično igro, čudno pa je le, da se je na igrišču zbralo le okoli 150 gledalce. Že začetni dar c« in prve minute igre so pokazale, da bodo morali gostje napeti vse sile, če bodo hoteli zmagati. Nadaljnji po-_tek igre je pa pokazal, da gostje ne bodo mogli opravičiti svojega slovesa. Izredna igra domačinov, ki so pokazali, da so v izredni formi pred začetkom prvenstva, je navdušila malpšte-vilnc gledalce., Nekaj minut pred koncem srečanja so gostje vodili z 10:11, toda v zadnji minuti je uspelo odličnemu Škrinjarju ukaniti vratarja gostov in izenačiti rezultat, kar je več kot uspeh za domačine. Za Rudar so bili uspešni: Ačkun 4, Škrinjar 2, Dornik in Jelen po 1 ter Basic 3. — Za Partizan pa Jakšekovid, Galja in Djuranec po 1, Vidovič 2, Peter 5. ŽENSKE Rudar : Partizan (šiška) 9:8 (4:6) (ek) TRBOVLJE — Rokometašice trboveljskega Rudarja so v nedeljo v lepi io požrtvovalni igri premagale rokometašice iz šiške. McdtA^fko so v prvem delu igre imele več sreče gostje, so domačinke v drugem delu igre s taktično io borbeno igro povsem nadigrale gostje ter zasluženo zmagale z minimalnim rezultatom. 155. »Mislim, da nam bo doktor CascUa pomagal, kadarkoli pridemo.« — »Jaz bi šel takoj,« sc je navduševal Antonio. »Jaz bi še malo počakal,-je razmišljal Dante. »In ti Giorgio?« - »Razmisliti je treba.« — »Soglašam, razmišljajmo še o lem, toda jezik strogo za zobe, ste razumeli?« je zabičal Antonio, ki je bil blagajnik. »Predlagam, da bi kupili za vse čevlje,« se je Oglasil takoj mali Dante. »Za to ni dovolj denarja,« je odkimal Giorgio. »Potom pa nogavice,« je predlagal nekdo drugi. »Neumnost,« sc Je razjezil Antonio, »ko pa nimamo čevljev. Veste, kaj jaz predlagam: razdelimo denar.« Vsi so soglašali. Tako je dobil vsak elan »Črnih bratov« po eno liro, ostanek-pa so shranili za liste, ki so se odločili za beg 156. Giorgia je ta večer kar neslo domov: veselil se je svoje nove obleke. V mislih jo je skrbno odvil, počasi oblekel, potem pa stekel k An-gcllciti, da se ji pokaže. Toda ko jc v svojem kotu stegnil roko po zavitka, je zagrabil v prazno. Natanko je vse preiskal, zavoja ni bilo nikjer. Razburjen je potrkal pri Angcllctti, ki še ni spala. »Moje obleke ni nikjer.« Dekletec ga jc skušalo pomiriti: »Morda pa jo je mama kam spravila.« — »Ali pa Anselmo?!« — »Kakorkoli, počakati moraš do jutri zjutraj, ker zdaj že vsi spijo. Ti pa moraš zopet v svoj kot, ker jc mama rekla, da si zdaj ie zdrav,« — Giorgio se jc dolgo premetaval po trdom ležišču, toda končne je najbrž le zaspal, ker ga je zbudilo hreščeče vpitje mojstrove žene. Deček sc ul zmenil za košaro, ki mu jo jc ponujala, ampak je vztrajno nekaj iskal. Simultanka v DPD »Svobodi« II l1 (n) TRBOVLJE — v prostorih DPD »Svoboda« II v Zgornjih Trbovljah je nedavno tega odigral prvokategornik Hinko Jazbec ml. shnulantko na 18 deskah oroti pionirjem osemletke I. Cankarja. Po eno in pol umi borbi jc bil rezultat 16:2 za prvokategornika Jazbeca ml. Pionirji so se zelo dobro borili, proti koncu pa so popustili. Med pionirji sta zmagali le Dušan Wciss in Oskar Kovač. VAŠ OB Mali oglasi Prodam novo vseljivo eno-stanovanjsko hišo v Sklen-drovcu. — Naslov v upravi lista. Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen štedilnik »Pionir« in dve močni posteljni mreži. — Naslov v upravi lista. Ugodno prodam dobro ohranjeno spalnico (po 2 omari, postelji in nočni omarici, miza, 4 fotelji, psiha in omara). Ogled vsak delavnik od 17. do 18. ure v Zagorju, Cankarjev trg 3/1. v e § č e teresentom na voljo tudi programi potovanj ar. Pri Centru za napredek gospodinjstva bo pričela 1. 4. s poukom »Sola za Življenje«, kjer se lahko naučite kuhanja, šivanja in ostalih gospodinjskih opravil. Prijave sprejema Center vsak dan od 11. do 16. ure v vrtcu na Vodah. PREKLICf Preklicujem govorice o Nevenki Jerič iz Trbovelj za neresnične. —Martina Filač, žel. postaja Hrastnik. VALEČ GIBANJE PREBIVALSTVA Rojstev (izven bolnice) in smrti ni bilo. Poročila sta se: Anton Kojc, ključavničar iz Hrastnika 68, in Kristina Majer, gospodinja iz Hrastnika 68. LITIJA Rodila je: Amalija Tomc Iz Jablani ških Laz 2 — hčerko. Porok ni bilo. Umrli sta: Cecilija Eltrin, roj. Premk iz Litije, Topilni-§ka 6. Frančiška Rakar, roj. Ponebšek iz Litije, Ponovi-ška 8. updk. iz Trbovelj, Dom in vrt 33 — stara 75 let. Frančiška Strašek, roj. Zmaher, gospodinja iz Trbovelj, Ob železnici 33 — stara 63 let. Antonija Amšek roj. Muč-koteler, kmetica iz Lopate 25 pri Celju — stara 83 let. Ladislav Zunk, otrok iz Trbovelj, Vodenska 47 — star 6 mesecev. ZAGORJE ob Savi Poročili so se: Franc Bariič, delavec iz Kotredeža 21, in Marija Borštnr.r, pletilja iz Potoške vasi 54. Franc Lipičnik, študent iz Zagorja, Na bregu 28, in Joža Sušnik, učiteljica iz Zagorja, Ulica talcev 22. Mihael Sitar, rudar iz Zagorja, Kidričeva 31, in Marija Odia-zek, delavka iz Zagorja, Kidričeva 31. Rojstev (izven bolnice) in smrti ni bilo. Zdravstveni dom Trbovlje obvešča prebivalce občine Trbovlje, da prične s 1. 4. 63 redno ordinirati Zobna ambulanta v Bevškem (v prostorih stavbe Sušnik) z delovnim časom od 7. do 15. ure. Namesto venca na grob pokojne mame, naše bolničarke Štefke Jelen, poklanja sindikalna podružnica bolnice Trbovlje 2.500 din na tekoči račun Zavoda za socialno delo v Trbovljah. Turistični biro in »KOMPAS« Trbovlje organizirata v prvomajskih praznikih dvodnevni avtobusni izlet v TRST in BENETKE. Prijave sprejema turistična poslovalnica do zaključno 10. aprila ali po telefonu na številko 80-247, kjer so in- Zatisnila je trudne oči in legla k večnemu počitku v 75. letu starosti naša nadvse ljubljena mama, babica in prababica Ivana BOKAL, roj. Prašnikar. Iskreno se zahvaljujemo sostanovalcem, vsem sosedom (Dom ih vrta) kakor tudi vsem znancem za poklonjene vence. -Enako zahvalo tudi godbi, pevcem, duhovniku in vsem sorodnikom In znancem za izraženo sožalje ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči sinovi: Miha, Ferdo in Franci z družinami, hčerki Fani in Ivi z družinami, sestra Mici z družino in sorodniki. Strokovno Izobraževalni center Zagorje ob Savi razpisuje I. JAVNO LICITACIJO za oddajo zgradbe svinjaka v Kisovcu pri Zagorju. Izklicna vrednost zgradbe Je 339.360 dinarjev. Licitacijski postopek bo 3. aprila 1963 ob 10. uri dopoldne v prostorih SIC v Zagorju. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ »TEVE« VARNOST ZAGORJE razpisuje delovno mesto SALDOKONTISTA Pogoj: srednja ekonomska šola z 1-Ictno prakso ali nepopolna srednja šola s 3-letno prakso na takem delovnem mestu. Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja, kjer dobijo interesenti tudi ostale informacije. Nastop službe je mogoč takoj ali najkasneje s 1. majem 1963. »TEVE« VARNOST TRBOVLJE Rodile so: Marija Zagorc iz Zagorja, Podvine 15 — deklico. Julijana Jermair iz Knezdola 28 — dečka. Terezija Razboršek iz Zagorja, Brezje 6 — deklico. Marija Krajšek iz Trbovelj, Gimnazijska 22 — dečka. Marica Šrot iz Hrastnika 225 — dečka. Vida Jamšek iz Litije, Renke — deklico. Antonija Arh iz Zagorja, Briše 9 — deklico. Bernarda SubeJ iz Hrastnika, Krištandol 5 — dečka. Frančiška Duh iz Trbovelj, Trg revolucije 34 — deklico. Ana Drnovšek iz Zagorja, Savska 6 — dečka. Stanislava Sevljak z Izlak 89 — dečka. Ana Vclršek iz Zagorja, Cesta zmage 43 — dečka. Ljudmila Tavčar iz Podkuma 20 — dečka. Štefanija Kosem iz Trbovelj, Zasavska 2 — deklico. Ljudmila Laznik iz Hrastnika, Kovk 5 — deklico. Olga Fe-štanj iz Zagorja, Trboveljska 4 — dečka. Poročila sta se: Ladislav Sin-tler, ključavničar iz Trbovelj, Nasipi 9, in Ana Novak, krojačica iz Trbovelj, Ribnik H. Umrli so: Franc Medvešek, delavec iz Trbovelj, Zupa 16 — star 35 let. Ivana Bokalj, SPORED RTV ČETRTEK — 28. marca 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Slovenski gradovi. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Povečajmo število goved v letu 1963. 12.15 Pojeta Danica Fi-liplič in Franc Koren. 14.05 Hitri prsti. 14.35 Naši po-slušavci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Novi posnetki Akademskega okteta. 15.30 Turistična oddaja. 18.10 Vabimo vas na prvi večerni ples. 18 45 Kulturna kronika. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK — 29. marca 8.55 Pionirski tednik. 9.45 Poljske narodne pesmi. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Ali naj gradimo aluminijaste steklenike? 12.15 Trio Avgusta Stanka. 13.30 Zveneče kaskade. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Pojte z nami. 15.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 15.45 Jezikovni pogovori. 18.25 Slovenske narodne v priredbi za glas in orkester. 18.45 Iz na- Elektro Trbovlje 1 sprejme takoj 1 VK elektromehanika (navijalca električnih motorjev in transformatorjev) * 1 VK elektromehanika ali el. monterja (za popravilo in revizijo visokonapet. moč-nost, stikal, event. montažo VN kabelskih glav) 5 KV elektroinstalaterjev (za hišne električne instalacije ter event. industrijske električne instalacije) 5 KV ključavničarjev (po možnosti vešč) za dela s pločevino in raznih konstrukcij). Osebni dohodki po učinku. Samska in družinska stanovanja po dogovoru. Ponudbe sprejema osebno ali pismeno uprava podjetja. Ših kolektivov. 20.00 Iz repertoarja zabavnega orkestra RTV Beograd. 20.13 Tedenski zunanje-politični pregled. 21,15 Oddaja « morju in pomorščakih. SOBOTA — 30. marca 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.25 Narodne iz Štajerske. 11.00 Pozor, nimaš prednosti I 12.05 Veterina. 12.15 Stan in novi posnetki ansambla in solistov Milana Stanteta. 13.30 Vedri ritmi. 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Moški zbori J. B. Foersterja. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Okno v svet. 20.00 Vesele in doma- _ če. 21.15 Za konec tedna — ples. 22.15 Oddaja za našo izseljence. NEDELJA — 31. marca 8.00 Mladinska radijska igra — E. Kastner - J. Kriess: 35. maj. 9.05 Za dopoldansko razvedrilo. 10.00 Se pomnite, tovariši. .. Lojze Kova-čič-Sine: Ognjeni krst. 10.30 Matineja narodno - zabavne glasbe. 11.50 Nekaj veselih ritmov. 12.00 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Humoreska tega tedna — Smiljan Rozman: Pes. 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami. 17.05 Hammond orgle. 17.15 Radijska igra — Claude Denys-Pierre Nivol-let: Brutove počitnice. 18.31 Športna nedelja. 20.00 Izberite svojo melodijo. FILM Kino Delavski dom v Trbovljah: 28. marca amer. barv CS film »Alamo« II. del. 29. marca do 1. aprila italijanski barvni CS film »Sedem izzivov«; 2. do 4. aprila francoski film »Zlikovci«. Kino Svoboda — Trbovlje IV 29. marca do 1. aprila ital. barvni CS film »Ljubim, ljubiš«; v nedeljo, 31. marca ob 10. po znižani ceni in ob 15. po normalni ceni »Tarzanova borba«; 2. do 4. aprila jugoslovanski film »Zgodnja jesen«. • Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 30. marca do 1. aprila ital.-franc. barvni cin. film »Noči Lucrezie Borgie«; 6. in 7. aprila jugoslovanski barvni film »Kočija sanj«. Ob sobotah ob 17. in 19.15, v nedeljah ob 15., 17. In 19.15. Kino Svoboda II v Hrastniku: 28. marca špainski film »Vcridijana«; 30. marca do 1. aprila jugoslovanski CS film »Sibirska Lady Meg-bet«. Kino Delavski dom v Zagorju: 28. marca itaL barvni film »Maščevanje Vikingov«; 30. marca do 1. aprila ital. barv. film »Orientalke«; 3. m 4 aprila mehiški film »Macario«. Enkrat Je moral nekomu odkriti to svojo notranjo bolečino, to kar ga je nenehno spremljalo In mučilo. Verjetno je tudi sam občutU nekakšno olajšanje, ko je vse povedal svoji materi, ki je sedaj vsaj vedela kako je 4 njenim sinom, zakaj je tako žalosten in zamišljen. Čeprav je bil Tom »sin svojega očeta« je imel več materinega kot pa očetovega značaja. NI pri. padal tisti vrsti svojih prijateljev, ld so šil ln stremeli za tistim, za čimer so šU In se borili njihovi očetje. Njihov cilj je bil dolar — denar. Tom pa je zahteval od življenja drugo. V mladih letih je precej čltal. Spominjal se Je Tolstojevega Izreka: OSNOVNA FILOZOFIJA ŽIVLJE-NJA JE — DA JE ČLOVEK ZADOVOLJEN. Medtem ko so njegovi tovariši iskali zadovoljstvo na poslovnem polju ln v svojih poslovnih uspehih, katerim so posvečali večino svojega prostega časa, se zvečer sestajali po klubih ln neuradnih razgovorih načrtovali razvoj industrije In trgovine, računajoč koliko dobička bi pri tem imeli, je Tom poskočil že ob sami misli na take sestanke. Velikokrat je zvečer krmaril V motornem čolnu po velikem zalivu, podnevi pa letal nad raznimi deli Amerike. Spominjal se Je poletov nad Atlantikom. Kolikokrat je sanjaril nad morjem! Vsakokrat se mu je zdelo, da se mu z vsakega Instrumenta v pilotski kabini smehlja podoba nekega dekleta. Kot da je bila modra barva del njenih lepih modrih oči. Nikoli ni pogledal na morje, ne da bi občutil tisti lepi in nežen pogled njenih lepih oči, s katerimi ga je gledala. Tedaj bi vzel njeno sliko, vključil »avtomatskega pilota«, sam pa se predajal mislim ter božal njene lepe lase ln njene oči. 6 Veliko pričakovanje To je bilo tisto, kar ga je še držalo. To je bil njegov življenjski cilj — Ava. Kako se bo Ava veselila, ko se bo vrnil. Je mislil tedaj, zamišljajoč si že vnaprej njuno snidenje. Kako se bo veselila mati, ko jo bo pripeljal v njuno malo vilo! Kako bo kaj tedaj Izglodalo življenje? se je spraševal,' ne misleč, da minevajo dnevi, tedni ln leta, vojna pa se ne konča. Tedaj bi se pa ponovno zamotil v razgovoru s svojimi tovariši o vojnih dogodkih. To ga je popolnoma prevzelo. Od neštetih mladeničev iz Hjustona je ostal edino on živ. Nikoli ni pomislil na to, da bi lahko padel. Končno je prišel tudi dan zmage. Slekel je sni formo letalca in jo zamenjal s civilno obleko. Vrnil se Je domov v Hjuston. Tako je začel svoje pripovedovanje tistega večera, ki ga je mati tiho poslušala. Bilo je 'to |>rvlč, da je razgalil svojo notranjo bolečino komu. — Prav sl povedala mati, da sem zadnje dni tamišljen ln nekam čuden. Vse zaradi neke ženske. Ta je ženska, s katero bi se laliko poro-til... — Verjetno želiš povedali, da Je to neko dene. kil, mu je prekinila besedo gospa Tomps. — Ne, ne mali. Dobro sem povedal. NI govora o dekletu, temveč o poročeni ženski. Vsa sreča, Ja bi vsaj bila dekle, ker bi se v tem primeru danes popolnoma drugače počutil. Občutil Je, da je morala narediti mati pri teh njegovih zadnjih besedah zelo čuden obraz. Ko bo zvedela, kdo Je ta ženska, oziroma kdo je njen mož, ne bo sprejela te vesti z nobenim zadovoljstvom. Prepričan pa je hll, da bi njegova mati, če bi jo spoznala, dobila čisto drugačno sliko o njej. Gospa Tomps ga ni hotela prekinjati z vprašanji, ker Je hotela slišati vse do konca. Kmalu le nadaljeval s pripovedovanjem. Nadaljeval je * pripovedovanjem tam, kler se Je ustavil, tam, ko se je vrnil lz vojske domov. Prva briga mu Je bila, ko Je slekel uniformo, da Je šel v mesto ln poiskal Avo. BU je nemalo presenečen in razočaran, ko j* zvedel, do *e je v tem času poročila. Njena mati mu Je Povedala, da se je Ava poročila. Tega ni mogel Verjeti, tako, da tudi ni naprej spraševal. Vzel le le številko njenega telefona, še Istega dne jo le poklical. Čestitala mu je za odlikovanja, ki Jih Je dobil v vojni, 1* se iskreno veselila, da ®e le vrnil živ ln zdrav lz vojnega meleža. Dobro Je bilo, da pta govorila po telefonu, l'a ni mogla videti njegovega obraza ln slišala škripanja zob. Zdelo se mu je, da sc še nikoli dotlej ni počutil tako samotno ln revno v življenju kot takrat. Povabila ga Je, naj jo obišče ln, da ga bo spoznala z možem. Ah, ne, tega pa ne, je pomislil. Ne bi se mogel vzdržati... Mislil je, da bi Jo obiskal enkrat, ko bi bila sama doma. Ne, to pa ni šlo. Vedel je, da Ava ni take vrste ženska, ki bi brez vednosti moža sprejemala moške obiske. Nekako je končal ta razgovor ln ji obljubil, da jo bo ponovno poklical. Tako mati, kot vsi ostali, ki so ga poznali, so tiste dni videli, da se Je neverjetno spremenil. Tiste' dni Je hodil po mestu kot mesečnik. Zato je tudi takoj kupil letalo, meneč, da bo lahko ušel vsemu. Toda to še ni bilo tisto najhujše. Nekega dne je nenadoma srečal v mestu Avo. Bila je noseča. To ga je še bolj prizadelo. Ponovno je skušal zbežati In začel Je obiskovati celo nočne lokale. Toda nikakor ni mogel pozabiti ženske, katere podobo je imel leta pred očmi. Kmalu zatem je zvedel, da je rodila hčerkico. Kasneje jo je ponovno srečal, ko je peljala otroka na sprehod. Zvedel je, da je mož v zaporu. Na njej je videl, da ni srečna. Tedaj ji je začel govoriti o svoji ljubezni. Ničesar ni skrival. Povedal ji je, da sl ne more zamisliti, da bi se lahko kdaj poročil s kako drugo, ampak le z njo. — Toda, Tom, jaz sem poročena!... je vzkliknila tedaj. Imam otroka! Tega se je dobro spominjal. To je bil ponoven vbod v njegovo ranjeno srce. Opazil .je tudi, da je imela so’zne oči, ko ji je govoril o svoji ljubezni in hrepe-neniu. Po razgovoru mu je priznala, da ga je ljubila in da ga še ljubi. Priznala mu je, da misli velikokrat nanj. Vedno jo In jo še moti nekaj ... Čakala ga je, da bi sc vrnil Iz vojske. Ona je bila revna uslužbenka, katere starši so bili že stari ln revni. On, Tom Tomps je pa sin zelo bogatih industrialcev. Mati in oče sta ji vedno govorila, da tu ne bo prišlo nikoli do zakona in da ji to ne bi nikoli dovolili. Prepričevala jih je in se borila, toda tudi sama je bila nekako prepričana, da imata mati in oče prav. Tako se ji je vsaj tedaj zdelo. Res je, da se ji je Tom nekajkrat javil z Atlantika, toda njegova napaka je bila v tem, da ji nikoli ni govoril ln pisal o poroki. Tu Je zgrešil. Toda tudi to ni bila glavna napaka. Ko je mislil nanjo, ni mislil o ljubezni zaradi poroke. Mislil je čisto ljubezen brez ozira na vse družbene norme ln zakonitosti. Zato je tudi mislil, da "ga bo Ava ljubila ne glede na te norme. Kar se tiče nje same, sc v tem ni niti zmotil. Toda Ava ni bila sama. Starše je Imela rada. V času vojne se je pa nenadoma vse podražilo ln življenje je bilo težje iz dneva v dan. Delala je dopoldne In popoldne, ne zaradi sebe, temveč zato ker je morala preživljati tudi svoje starše. Pa čeprav je še tako delala, so padali iz dneva v dan v vse večjo revščino. Najprej Je težko zbolel oče, nato še mati. Znašli so se v slepi ulici brez kakršnega koli Izhoda. Razni ljudje, razni ženitveni kandidati so Jo prosili za roko. Vse je odbila. Jeff jo je pa dobesedno nadlegoval vsak dan. Nenelmo ji je-ponujal pomoč. Nekajkrat je prinesel posebna zdravila za očeta in mater. NI Imela niti časa niti možnosti, da bi zvedela kaj več o njem. Pravzaprav niti ni vedela, kaj pravzaprav dela. Menda je bil zastopnik nekaterih velikih tovarn. Vedela je, da je Imel veliko denarja in da ga Je brez premislekov zapravljal. V tistih težkih časih ji je največ pomagal. Zlasti takrat, ko ji Je umrl oče. In kako naj bi ona zmogla vse dajatve In Izdatke?! Mati Je pa že vedno ležala težko bolna. Jeff je bil Izreden kavalir. Nič več ni mogla odklanjati njegovih ženitvenih ponudb. Poročila se ‘Je, ne zato, ker ga Je ljubila, temveč lz čiste zahvale, ker ji je tako Izdatno pomagal v dneh naj večjega trpljenja. NI pomislila na to, da takšni zakoni večinoma niso srečni. Proti njej Je bil zelo pozoren. Kmalu Je pa opazila nekatere malenkosti, ki JI niso ugajale, In začela sumiti. Jeffa so zaprli, ker so ga sumili, da je bil vpleten v nekakšno nepošteno zadevo. Kmalu so ga Izpustili. Govoril Je, da so se zmotili ln da nimajo nobenih dokazov ter da so sc mu na policiji najvljudneje opravičili, ker so ga pomotoma zaprli. (Nadaljevanje sledi) 3 VON PAULUS o velikem porazu PRED SOVJETSKO OFENZIVO »Obljubili so mi, da bodo upoštevali moj« mnenje, vendar je ostalo vse tako, kot je bilo pred mojim obiskom. Tedaj sem poskušal ukrepati na lastno pest, lahko bi reke!: po diplomatski poti. Večkrat sem se pogovarial z generalom Dimitrescom, poveljnikom 3. io-munske armade; med drugim sem ga^pregovoril, naj zahteva od vrhovnega poveljstva pomoč nemških oklopnih enot. Nato sem zahtevaj dopolnitev za svojo armado. Dali so mi tri divizije pešakov, sveže in bojevite enote. Toda vrhovno poveljstvo je imelo dober namen, dejanje pa je bilo škodljivo. Dali so' mit ri divizije pešakov, ki so pripadale 4. ai> madi za mojim hrbtom, a sočasno so mi vzeli dve diviziji in jih dodelili 4. armadi. To pomeni, da so okrepili moje enote samo z eno divizijo. Bilo bi bolje, če bi ne bilo še te. A to še ni bilo dovolj. Sredi oktobra so zavrnili mojo zahtevo, da bi formirali v zaledju manevrske oklopne sile. Medtem ko smo se s poslednjimi udarci borili proti otoku sovjetskega odpora v Stalingradu, smo zvedeli, da sovjetsko poveljstvo pripravlja veliko protiofenzivo. Od tedaj ni imnil dan, da ne bi seznanili Vrhovnega oo-veljstva z nevarnostmi, ki smo jim bili izpostavljeni. Z obilico poročil in topografskih zemljevidov, sem opozarjal Hitlerja na naš obupen položaj. Hitler mi je sredi novembra poslal naslednji kablogram: HITLERJEV UKAZ »Pričakujem od poveljstva 6. armade, od njenih generalov in vojakov, ki so tolikokrat dokazali svojo hrabrost, da v končnem silnem naporu osvojijo obale Volge v vsem mestu Stalingradu, da bi tako ustvarili potrebne možnosti za obrambo te fronte.« Skupaj s kablogramom sta prispela tudi dva bataljona jurišnih ertot. Kazalo je, da Hitler ignorira vprašanje naših pozicij nad Stalingradom in pod njim. Novice o pripravah Sovjetov za protiofenzivo so prihajale v moje poveljstvo vsako uro. Bil sem prepričan, da nameravajo Sovjeti napasti na območju Ktetska, severno od Stalingrada, prav tam, kjer so bili Romuni in Italijani. Seveda sem ponovno zahteval, naj fronto "na teh mestih okrepijo, a sem od generala Zcislerja, šefa štabne južne fronte, prejel naslednji telegram: .Rusi nimajo operativnih rezerv, ki bi zaslužile pozornost, ter niso sposobni pričeti kako večjo ofenzivo. Upoštevajte to dejstvo zmeraj, ko boste ocenjevali sovražnikove premike.' Sodeč po tem, kar je sledilo pozneje, ie bilo razločno videti, da se je vrhovno poveljstvo pozibavalo v sterilnih sanjah. Od vojakov 6. armade je zahtevalo novo zmago v dneh, ko bi koncentracija vseh sil proti Stalingradu mogoče — v najboljšem primeru — komaj odbila en sovjetski napad. Vrhovno poveljstvo bi lahko ustavilo našo neuspešno ofenzivo, uredilo fronto in bombardiralo zbira-joče --se sovjetske enote. A naredili niso ničesar. Nimam namena obtoževati nobenega generala kot posameznika. Vsi smo bili namreč hipnotizirani od Hitlerjevega ukaza v oktobru: .Noben poveljnik armade, a še manj poveljnik korpusa, nima pravice sprejemati važne sklepe brez mojega posebnega dovoljenja.* V glavnem štabu so ta ukaz sprefeli več kot dobesedno. Nihče ni več imel poguma za kako pobudo, pa naj bi bila samo tehnična ali taktična. Fcldmaršal Friedrich von Paulus pojasnjuje v svojih spominih, zakaj nihče v vrhovnem štabu tudi sicer ni hotel ali smel prikazati resnico o razmerah v Stalingradu. Vsi so se slepo pokorili Hitlerjevemu posebnemu ukazu, v katerem je bilo rečeno, da brez njegovega pristanka re smejo sklepati ničesar. Von Paulus piše: (Nadaljevanjel Hladnokrvni pilot Boeing 707 z enainpetdesetimi potniki je moral nedavno zasilno pristani na kopen-hagenskem letališču, potem ko so mu počile štiri gume. Letalo je pristalo pri hitrosti 160 km na uro ter se ustavilo v oblaku dima in pen slabih sto metrov pred letališkim poslopjem. »To^je bil pravi čudež!« je izjavil letališki uslužbenec. »Pristanek je bil mojstrsko izveden.« Pilot tega letala, ki je priletelo iz New Yorka, je na vmesni postaji v Oslu pri startu opazil, da so počile gume. »Potnikom sem povedal,« je izjavil 42-letni pilot Speelman, »da so počile gume in da moramo namesto v Stockholm leteti v Kopenha-gen, da bi dobili nove gume. Res ni bilo vzroka za vznemirjenje.« SLABI PRIJATELJI — Glej Miha, sovražnike spozna človek prej kot prijatelje! — Res je, Lojze! Prijatelja Spoznaš "šele v stiski. Podobni so dežniku, ki se v nevihti obrne! SLABA TEHTNICA KREMZl OBRAZ — Tovarišica, zakaj pa ste tako slabe volje? Mi vas ja vselej tako vljudno postrežemo! — Ze, že! Vaša prijaznost mi je všeč, -toda vaša tehtnica mi kremži obraz! RDEČILO — RAZLOG ZA VIŠJE CENE — Mamica! Zakaj je radie rdeče barve, solata pa zelene? — Zato, ker ga je sram, da je dražji od solate! Zadnje upanje Zadnje upanj® kraljevske družine je proslava stoletnice grške kraljevske hiše. Ob tej priložnosti bodo namreč poslali v Atene norveškega prestolonaslednika Heralda, ki’ naj bi se v grški prestolnici srečal s svojo bodočo nevesto, grško princeso Ireno. — Norveški kralj Olaf in grška kraljica Friderika sta o tem sestavila že lepe načrte, le prestolonaslednik Herald je zelo zadržan. Ljudje tudi dobro vedo, zakaj: všeč mu je namreč meščanka Sonja He-raldsen, hčerka nekega tekstilnega tovarnarja. Oče ga je postavil pred odločitev: krona ali Sonja. Obe Heraldovi sestri sta poročeni s sinovi meščanskih staršev in sta zelo srečni. Vse kaže, da bo tudi Herald ostal zvest svoji Sonji. 403 vrste stenic Edinstveni »muzej stenic« na svetu imajo v Aschaf(en-burgu. Tam lahko obiskovalec pod steklom občuduje nič manj kot 403 vrste stenic. — Muzej se za svoj obstoj lahko zahvali nekemu uslužbencu mestnega zdravstvenega zavoda, ki je naročeval stenice z vseh strani sveta. Nihče ne ve, kako se je domislil tega nenavadnega »hobbyja«. — Po njegovi smrti je mesto Aschaffenburg podedovalo stenice strastnega zbiralca. Živci in žleze na tržišču Poljska je dežela, iz katere izvozijo danes največ živcev, in žlez raznih živali, ki jih potrebujejo strokovnjaki v medicinskih raziskavah. Nekatere države iščejo te živalske organe v zelo velikih količinah, ker proizvajajo iz njih razne ekstrakte hormo nov za zdravljenje živčnih obolenj. Največja uvoznika teh žlez sta švedska in CSSR. T-o-krat mnogim reševalcem ni uspelo, da bi pravilno rešili našo križanko. Zatorej danes spet nekoliko lažja križanka. Rešitve nam pošljite najkasneje do ponedeljka, do 12. ure. Iz albuma filmskih igralk: Mleliel Margan VODORAVNO: 1. velepodjetje, 2. ime napredne Američanke (fonetično), 3. premik v zraku, 11. očesni premik, 1 1 S (o f " hi r •9 21 Zt 12. začetnici hrvaIškega reformatorja današnje pisave, 13. del teniške igre, 14. reka na malajskem polotoku, 15. rušast gozd, 18. Organizacija združenih narodov, 19. oziralni zaimek, 20. desni pritok Amazonke (E = A), 22. pregrinjalo, 23, ladijski vozni red, 25. prekomorska posest. NAVPIČNO: 1. ameriški režiser (Pojmo v dežju), 2. rusko moško ime, 3. športni pojem v več disciplinah, 4. znak za prvino barij, 5, notranji, 6. pripadnik starega germanskega naroda, 7, na-dav (množina), 8. bojno vozilo, 13. mesto v južni Italiji, 14. slika s strani, 16. vrsta pokrivala, 17. učitelj naravoslovja, 19. predlog z rodilnikom, 21. torej (srbohrvatsko), 22. predlog z mestnikom, 24. začetnici nemškega slikarja (Emil, 1867). Rešitev jz prejšnje številke: Vodoravno: 1, I, 2. as, 3. Tit, 4 Ural, 5. folij, 6. sistem, 7. Kraiger, 8. razješti, 9. paradigma: POMLAD Prijatelji pravijo, da sem sentimentalen in malo preveč vsekan na nežnost In tudi na — koledarske dni. Priznati moram, res je. Toda ali sem sam kriv, če je v meni, v moji krvi, tak bacilček ... Ne, o kje pa! O tem so že pred mojim rojstvom odločali nepogrešljivi geni. Sicer pa pravijo, da otroci poberejo vse najslabše od sorodnikov, tja do petega kolena nazaj. S tem mislim priznati, da sem res usekan na koledarske dneve oziroma praznike. Najbolj pa na prvi spomladanski dan. Oh, kako Je vse lepo, sončno in prijetno! Spominjam se, da smo tega dne imeli vsako leto v šoli športni dan ali pa izlet v naravo. Kako lepo in čudovito Je bilo! Nabirali smo tudi prve spomladanske cvetke, zvončke in ostale, ter se sramežljivo in nekam boječe spogledovali s sošolkami. Kajti slišali smo, da je spomlad In zlasti kasneje mesec maj najbolj nevaren za deviška srca, ko se vse razcveti, razbohoti in ko srce nima nikjer miru. No, prvi spomladanski dan je pa uvod v vse to. Dvajsetega marca zvečer sem poslušal poročila In vremensko napovej ki je bila takale: — ... zaradi teh in teh vremenskih valov In predora mrzlega zraka nad Atlantikom bo jutri deževalo. Vedel sem, da se meteorologi vedno motijo, jezilo me je pa malo, to priznam, da ga morejo ravno prvi spomladanski dan tako polomiti! Prvi spomladanski dan! 21. marec! Prespal sem ga dopoldne. Ko sem se prebudil, sem pogledal skozi okno in videl, da se sonce skuša prebiti skozi oblake, ter poslati svoje prve tople deviške žarke na zemljo. Vzdihnil sem globoko in s polnimi pljuči zajel prvi spomladanski zrak. Kako lepo, kako čudovito! Imel sem zmenek in odšel sem. Povsem z drugačnimi očmi sem opazoval vse okrog sebe. Drevje je stalo nekam ponosno, kot da govori, poglej, prestali smo zimo. Ljudje so veselo hiteli sem in tja, le ceste so otožno zi;te. In tudi sam sem se otožno zazrl. Namesto tiste idilične spomladanske lepote sem videl luknjo pri luknji In v njih vodo na tlaku blato, zamazane čevlje meščanov Dež Je začel na rahlo rositi In uvidel sem spomladanskega dne, tistega lepega pravegi ni, ni več. Jože FRNIKULA