Mlm=
MII MII MII MII
lili II
MIJ MII to MM l||| MM
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA I N DUSTR I J A - M E T L I K A
Tk/
TRIKOTAZER
LETO IV ŠTEVILKA 4-5
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI „ B E T I METLIKA
h poslovnega poročila za I. tromesečje 1968 leta
Podjetje kot celota je doseglo planirano proizvodnjo s 25 °/o kar pomeni, da je plan dosežen. V istem razdobju pa je bila dosežena fakturirana realizacija z 31 % iz česar je razvidno, da je bila presežena za 6 °/o. Ta preseg izhaja predvsem iz prodaje zalog, ki so bile v skladišču z dne 31.12. 1967. Celotni dohodek je dosežen z 18°/o, kar je za 7 °/0 pod planom. Tako nizki realizaciji dohodka botruje med drugim neredno plačevanje kupcev. Podatki nam kažejo, da je dolg kupcev porastel na približno eno milijardo starih dinarjev, kar je mnogo več kot v lanskem prvem tromesečju. Omenjena vsota je toliko bolj zaskrbljujoča, ker je še vedno v porastu in je zelo malo izgledov, da se bo v kratkem času zmanjšala na planirano višino, dočim se gibljejo upniki še vedno v mejah normale, če jih primerjamo z dolžniki. Podjetje dolguje upnikom cca 500 milijonov iz česar se da sklepati, da imamo več dolžnikov kot upnikov. V kolikor bi kupci v redu plačevali svoje obveznosti bi to pozitivno vplivalo na rezultat celotnega dohodka. Materialni stroški so doseženi z 18 %>, kar je v sorazmerju in mejah celotnega dohodka.
Neto proizvod je dosežen z 20 %, kar pomeni, da je za 5 °/o pod planom. Ravno tako je dosežen tudi dohodek z 20 °/o. Osebni dohodki so za 6 °/o izpod plana, dočim so neto osebni dohodki doseženi z 20 %. Za nedoseganje izplačanih osebnih dohodkov so predvsem glavni vzroki nedoseganje plana, pomanjkanje materiala, premala storilnost, padanje
cen in spremenjena delitev dela predvsem tudi večji odstotek bolniške, kot je to predvideno s planom.
Upoštevajoč dejstvo, da je bilo povprečje osebnega dohodka v prvem tromesečju lanskega leta nekoliko višje, nam nalaga dolžnost, da poiščemo vzroke in podvzamemo vse ukrepe, da ostanemo na lanskoletni ravni in izkoristimo pogoje, ki jih imamo, da bodo isti v letošnjem letu še porasli. Na takšno stanje je med drugim vplivala tudi gospodarska reforma, katera v naši stroki neusmiljeno deluje.
V tem razdobju je bila dosežena zaposlenost s 93 %. Da je bil izvoz dosežen z 18 °/o je med drugim glavni vzrok, da izvoz poteka v dogovorjenih rokih in bo večji v naslednjih mesecih.
Razmerje med osebnimi dohodki in skladi je doseženo z 71 : 29 %>. V kolikor bi površno ocenili rezultate v I. tromesečju bi bili mogoče z njimi zadovoljni spričo situacije na tržišču in ker so prvi meseci vsakega gospodarskega leta bolj kritični. Menimo, da se nam bi tako samozadovoljstvo lahko krepko maščevalo.
Delavski svet je o omenjenem zelo odgovorno razpravljal. Njegova stališča, sklepe in priporočila moramo vzeti za našo odgovorno nalogo in jih sprevajati v življenje, predvsem zaradi tega, ker se v polni meri zaveda, da stoje pred nami zalo težki časi.
Izid volitev v delavski svet podjetja in svete enot
Datum volitev 17. 4. 1968 je določil delavski svet podjetja na svoji seji dne 27. 3. 1968. Na tej seji je DŠ podjetja določil da voli:
volilna enota	štev.	članov
v DS podjetja DSDE
I.	konfekcija	4	4
II. pletilnica	2	3
III. skupne službe	1	4
IV. barvarna ,	—	3
V. obrat družbene prehrane —	4
VI. obrat II. Črnomelj	3	3
VII. obrat III. Mirna peč	2	3
VIII. obrat IV. Dobova	3	3
Volilno komisijo je določil delavski svet podjetja na seji dne 27. 3. 1968 in sicer:
1. Bevc Anton, predsednik
2. Miloševič Slavo, član
3. Jankovič Marija, član
Volilna komisija je prejela od vseh osem volilnih odborov celotni volilni material. Volilna komisija je ugotovila, da so bile volitve na vseh volilnih mestih pravilne in v redu izvršene in ni bilo nepravilnosti, ki bi vplivale na rezultate volitev.
Po pregledu volilnega materiala je volilna komisija pregledala udeležbo pri volitvah, tako za posamezne enote, kakor za celotno podjetje. Tako je:
Volišče	po seznamu volilo fl/o izvolilo °/o
I. konfekcija	322	285	89	37	11
II. pletilnica	146	131	89,7	15	10,3
III. skupne službe	194	183	94,3	11	5,7
IV. barvarna	43	39	93,23	4	6,77
V. obrat					
družb. preh.	13	15	100	—	—
VI. obrat					
Črnomelj	180	165	91	15	9
VII. obrat					
Mirna peč	86	81	94	5	6
VIII. obrat					
Dobova	110	105	95,24	5	4,76
Skupaj celotno pod.	1096	1004	93,3	92	6,7
VOLILNA ENOTA I. KONFEKCIJA
Skupno število upravičencev je bilo po volilnem seznamu 322, volilo je 285 volilnih upravičencev, volilo ni 34 volilnih upravičencev.
Volilna komisija je pregledala celoten volilni material in ugotovila, da je volilni odbor preštel glasove za posamezne kandidate.
Volilna enota I. konfekcija je predlagala za DS podjetja naslednje kandidate:
Dobil je Izraženo glasov	v	°/o
1. Mrvar Stane,	245	87,5
2. Avguštin Marija,	233	83,2
3. Režek Terezija	228	81,4
4. Cekuta Elizabeta,	185	66,0
5. Gosenica Tončka,	181	63,3
Volilna enota I. konfekcije je volila 4 člane v DS podjetja. Izvoljeni so:
1. Mrvar Stane, 245 glasov
2. Avguštin Marija, 233 glasov
3. Režek Terezija, 228 glasov
4. Cekuta Elizabeta, 185 glasov
Volilna enota I. konfekcija je predlagala v DSDE konfekcije naslednje kandidate:
Dobil je Izraženo glasov	v	°/o
1. Gosenica Antonija,	165	57,9
2. Jaklič Marija,	173	61,1
3. Janžekovič Olga,	179	63,2
4. Simonič Jože ,	186	65,7
5. Vardijan Marija,	201	71,0
Od predlaganih petih kandidatov se je volilo štiri člane. Izvoljeni so:
1. Vardijan Marija, 201 glas
2. Simonič Jože, 186 glasov
3. Janžekovič Olga, 179 glasov
4. Jaklič Marija, 173 glasov
Z ozirom, da je Željko Ana prekinila delovno razmerje s tovarno »BETI«, ki je bila član DSDE konfekcije zasede njeno mesto Jaklič Marija in je izvoljena za dobo enega leta.
VOLILNA ENOTA II. PLETILNICA
Skupno število volilnih upravičencev je bilo po volilnem seznamu 146, volilo pa je 131 volilnih upravičencev, volilo pa ni 15 upravičencev.
Volilna komisija je pregledala celoten volilni material in ugotovila, da je volilni odbor pravilno preštel glasove za posamezne kandidate.
Volilna enota II. pletilnica je predlagala za DS
podjetja naslednje kandidate:
Dobil je Izraženo glasov	v	#/o
1.	Kokalj Milica	47	36,9
1.	Lisak Vlado	100	76,9
3. Novogradac Janko	52	30,0
4. Peričak Jože	48	36,9
Ker se je od predlaganih štirih kandidatov volilo dva za člana DS podjetja iz II. volilne enote pletilnice so bili izvoljeni:
1. Lisak Vlado z 100 glasovi
2. Novogradac Janko z 52 glasovi
Volilna enota II. pletilnica je predlagala v DSDE pletilnice naslednje kandidate:
Dobil je Izraženo glasov	v	°/o
1. Milakovič Lidija	60	48,03
2. Molek Ivan	58	45,6
3. Rakar Štefka	75	59,06
4. Ribarič Emil	79	62,2
5. Spudič Štefan	66	51,96
Od predlaganih pet kandidatov v DSDE pletil-nice se je volilo tri kandidate. Izvoljeni so bili:
1. Ribarič Emil z 79 glasovi
2. Rakar Štefka z 75 glasovi
3. Spudič Štefan s 66 glasovi
Volilna enota III. skupne službe
Skupno število volilnih upravičencev je bilo po volilnem seznamu 194, volilo pa je 183 volilnih upravičencev. Volilo ni 11 volilnih upravičencev.
Volilna komisija je pregledala celoten volilni material, ki ga je prejela od volilnega odbora skupnih služb in ugotovila, da je volilni odbor pravilno preštel glasove za posamezne kandidate.
Dobil je Izraženo
	glasov	v °/o
1. Brine Anton	152	83,06
2. Čebular Nada	49	26,77
3. Gornik Dragica	99	54,09
4. Horvat Marija	96	52,46
5. Medved Ivanka	85	46,45
6. Škof Ružiča	127	69,39
7. Štrucelj Anton	113	61,74
Ker se je od predlaganih sedem kandidatov volilo štiri so bili izvoljeni:
1. Brine Anton z 152 glasovi
2. Škof Ružiča z 127 glasovi
3. Štrucelj Anton z 113 glasovi
4. Gornik Tončka 99 glasov
Volilna enota IV. barvarna
Volilna enota barvarne je predlagala v DSDE naslednje kandidate:
Tako so prihajale delavke na volišče
v delovni enoti »Konfekcija«
Volilna enota III. skupne službe je predlagala v DS podjetja naslednje kandidate:
Dobil je Izraženo glasov	v °/o
1. Kovačič Nada,	32	17,4
2. Kozjan Viktor	53	28,9
3. Vardijan Karel	98	53,7
Ker se je od predlaganih treh kandidatov volilo enega za člana DS podjetja je bil izvoljen
1.	Vardijan Karel z 98 glasovi
Volilna enota III. je nadalje predlagala v DSDE skupnih služb naslednje kandidate:
Dobil je Izraženo glasov	v	«/<>
1. Kabur Mihael	28	75,67
2. Malešič Jože	27	72,97
3. Petrič Darinka	29	78,37
4. Zeleznjak Franjo	27	72,97
Ker je volilna enota volila tri kandidate so bili izvoljeni naslednji člani:
1. Petrič Darinka z 29 glasovi
2. Kabur Mihael z 28 glasovi
3. Malešič Jože z 27 glasovi
Volilna enota V. obrat družbene prehrane
Skupno število volilnih upravičencev je po volilnem imeniku 15, volilo je vseh 15 volilnih upravičencev. Volilna komisija je pregledala celoten volilni material, ki ga je prejela od volilnega odbora volilne enote V. in ugotovila, da je volilni odbor pravilno preštel glasove za posamezne kandidate.
Volilna enota V. obrata družbene prehrane je predlagala v DSDE naslednje kandidate:
Dobil je Izraženo glasov	v	«/o
1. Urbas Nada	15	93,3
2. Šoštarič Rezka	13	86,6
3. Ožetič Francka	13	86,6
4. Sušanj Ivanka	11	73
5. Turk Tončka	7	46,6
Ker voli volilna enota V. štiri člane, od tega dva za dobo 2 leti in 2 za dobo 1 leta so bili izvoljeni naslednji:
1. Urbas Nada z 14 glasovi
2. Šoštarič Rezka 13 glasovi
3. Obžetič Francka 13 glasov
4. Sušanj Ivanka 11 glasov
Za dobo dveh let so bili izvoljeni:
1. Urbas Nada
2. Šoštarič Rezka
Za dobo enega leta pa so bili izvoljeni:
1. Obžetič Francka
2. Sušanj Ivanka
Volilna enota VI. obrat Črnomelj
Skupno število volilnih upravičencev je po volilnem seznamu 180, volilo pa je 165 volilnih upravičencev. Volilo ni 15 volilnih upravičencev.
Volilna komisija je pregledala celoten volilni material in ugotovila, da je volilni odbor pravilno preštel glasove za posamezne kandidate.
Volilna enota VI. obrata II. Črnomelj je predlagala v DS podjetja naslednje kandidate:
	Dobil je glasov	Izraženo v °/o
1. Mokrovič Anica	131	79
2. Pavliha Darinka	104	63
3. Planinc Danica	116	71
4. Rajgelj Ivica	113	69
Ker se je od predlaganih štirih kandidatov volilo		
tri so bile izvoljene naslednje:
1. Mokrovič Anica s 131 glasovi
2. Planinc Danica s 116 glasovi
3. Rajgelj Ivica s 113 glasovi
Volilna enota VI. je nadalje predlagala v DSDE obrata Črnomelj naslednje kandidate:
	Dobil je	Izraženo
	glasov	v %>
1. Andrejašič Romana	100	61
2. Kljajič Anica	107	65
3. Kvas Marica	75	46
4. Prijanovič Peter	79	48
5. Žunič Anica	88	54
Ker se je od predlaganih pet kandidatov volilo
tri člane so bile izvoljene:
1. Andrejašič Romana s 100 glasovi
2. Kljajič Anica s 107 glasovi
3. Žunič Amca z 88 glasovi
Volilna enoca VII. obrata III. Mirna peč Skupno število volilnih upravičencev je bilo po volilnem seznamu 86, volilo je 81 volilnih upravičencev. Volilo ni 5 volilnih upravičencev.
Volilna komisija je pregledala celoten volilni material, ki ga je prejela od volilnega odbora iz obrata Mirna peč. Ugotovila je, da je volilni odbor pravilno preštel glasove za posamezne kandidate-Volilna enota VII. je predlagala v DS podjetja
naslednje:
Dobil je Izraženo glasov v %
1. Cesar Ivanka	43	29
2. Galič Štefka	24	16
3. Novak Ana	27	18
4. Pate Venčeslav	54	37
Ker se od predlaganih kandidatov volita dva sta bila izvoljena naslednja:
1. Pate Venčeslav s 54 glasovi
2. Cesar Ivanka s 43 glasovi
Volilna enota je nadalje predlagala obrata Mirna peč naslednje kandidate: Dobil je glasov		v DSDE Izraženo v °/o
1. Čanželj Jože	65	29
2. Krevs Amalija	22	10
3. Pate Hemka	46	20
4. Pust Albina	28	12
5. Sukovič Jože	67	29
Ker se voli v DSDE tri kandidate so bili izvoljeni naslednji kandidati:
1. Sukovič Jože s 67 glasovi
2. Čanželj Jože s 65 glasovi
3. Pate Hemka s 46 glasovi
Volilna enota VIII. Dobova
Skupno število volilnih upravičencev je po volilnem seznamu 110, volilo pa je 105 upravičencev. Volilo ni 5 volilnih upravičencev.
Volilna komisija je pregledala celoten volilni material in ugotovila, da je volilni odbor pravilno preštel glasove za posamezne kandidate.
Volilna enoto VIII. je predlagala naslednje kandidate za DS podjetja iz obrata Dobova.
	Dobil je glasov	Izraženo v °/o
1. Glas Marija	75	71,4
2. Kerin Marija	28	24,7
3. Kuševič Karlo	82	—
4. Peterkovič Jožica	55	
5. Stanjko Katica	50	
Ker se od pet predlaganih kandidatov		voli tri
so bili izvoljeni naslednji člani:
1. Kuševič Karlo z 82 glasovi
2. Glas Marija s 75 glasovi
3. Peterkovič Jožica s 55 glasovi
Volilna enota je nadalje predlagala v DSDE obrata Dobova naslednje kandidate:
1. Glas Marija	dobila 77 glasov
2. Kerin Marija	dobila 29 glasov
2. Glas Marija z 77 glasovi
3. Stanj ko Katica z 54 glasovi
Ker je Kavčič Fanika prekinila delovno razmerje s tovarno »Beti« je pa bila član DSDE je izvoljena na njeno mesto Stanjko Katica za dobo enega leta.
Novi člani delavskega sveta podjetja so se prvič sestali na svoji seji
3. Kuševič Karlo	dobil	86	glasov
4. Peterkovič Jožica	dobila	52	glasov
5. Stanjko Katica	dobila	54	glasov
V DSDE obrata Dobova se voli tri kandidate. Izvoljeni so bili naslednji člani:
1.	Kuševič Karlo z 86 glasovi
Metlika, dne 23. 4. 1968 Člani volilne komisije:
1. Miloševič Slavoljub
2. Jankovič Marija
Predsednik vol. komisije Anton Bevc
Povprečni osebni dohodek v mesecu marcu
Ob obravnavi doseganja proizvodnega plana za
I.	tromesečje v letu 1968 je tekla beseda o osebnem dohodku. Predvsem zaradi tega, ker je v letošnjem prvem tromesečju nekoliko nižji kot v istem obdobju lanskega leta. Ob tem so bili navedeni tudi določeni vzroki objektivnega značaja, mnogo je bilo izrečenega tudi na račun lastne krivde. V polni meri se zavedamo, da je v letošnjem letu naša stroka v jugoslovanskem in slovenskem področju v težji situaciji kot v lanskem letu, zato tudi naše podjetje ni in ne more biti povsem izjema. Če ravno nam tabela kaže, da so osebni dohodki skoraj v vseh obratih nad osnovnimi postavkami, pa to ne pomeni, da ne bi bili lahko višji, predvsem zaradi tega, ker so individualne plače naših sode-
lavcev v velikem razkoraku. Gibljejo se celo med 350 in 800 din na istem ali sorodnem delovnem mestu. Tako velik razkorak je odraz storilnosti in pridnosti ali nepridnosti sodelavcev na določenih delovnih mestih.
Tov. direktor podjetja je v svoji ponovni prijavi na položaj direktorja med drugimi pogoji postavil tudi pogoj, da se osebni dohodki dvignejo v letošnjem letu za 10 %. Kakor smo lahko zvedeli, da je ta pogoj izvedljiv predvsem z večjo aktivnostjo operative, večjo storilnostjo sodelavcev in selekcijo. Veliko je tistih, ki zatrjujejo, da se da z določeno selekcijo in istim številom sodelavcev dvigniti proizvodnjo tudi do 20%. O tem se je do sedaj več ali manj samo govorilo, menimo pa, da bo treba preiti od besed k dejanjem, če že imamo določene
■
možnosti, zakaj ne bi teh tudi izkoristili. Napak bi bilo meniti in razumeti, da bodo osebni dohodki dvignjeni ali lahko porastli s sklepom delavskega sveta ali upravnega odbora, brez tega da bi več
proizvedli. Oni so in bodo vedno bolj odvisni od storilnosti in realizacije proizvodnjega plana.
Spodnja tabela nam kaže izplačani OD v mesecu marcu za vse obrate kakor tudi upravo.
Obrat	Neto zaslužki izdel. del.	Zaslužki rež. del.	Izdelavne ure	Režijske ure	Povp. OD izdel. del.	Povp. OD rež. del.	Povp. OD
PLETILNICE	66.085,97	30.196,80	21.178	6.900	624,00	876,00	686,00
BARVARNA	15.917,00	15.940,35	4.948	3.600	644,00	886,00	746,00
KROJILNICA	13.647,09	4.721,90	4.528	1.392	602,00	678,00	620,00
Šivalnica	145.848,95	21.613,75	52.204	5.000	558,00	864,00	586,00
Črnomelj	69.049,35	9.722,55	27.739	3.440	498,00	566,00	506,00
MIRNA PEC	37.784,25	7.459,45	14.600	2.000	518,00	746,00	546,00
DOBOVA	46.802,02	8.232,42	17.700	2.232	528,00	' 738,00	552,00
LJUBLJANA	-	17.577,10	—	5.028	—	698,00	698,00
UPRAVA	-	100.882,10	—	23.088	—	874,00	874,00
POVPREČNI OSEBNI DOHODEK V PODJETJU:	626,00
Spremembe nekaterih členov pravilnika o delitvi dohodka in osebnega dohodka podjetja
Objavljamo predlog komisije katerega sta potrdila tudi UO in DS podjetja. Pripominjamo, da so bili spremenjeni nekateri predlogi komisije s strani UO in DS podjetja ter osvojeni tako kot objavljamo.
Komisija ugotavlja, da je delitev dohodka zelo zahtevna, zapletena in problematična naloga ter da se ga ne da kompleksneje in sekundarno rešiti, temveč mora to postati sestavni del planiranja in spremljanja ter gibanja, bodisi to iz naslova zahtevnosti delovnega mesta, njegove širine, vpliva, tehnoloških in proizvodnih izboljšav itd. Posebno to velja za našo gospodarsko organizacijo, katera se po obsegu proizvodnje in modernizacije iz leta v leto spreminja.
Take občasne spremembe so samo izseki urav-novešenja in izboljšav delitve dohodka na intervencijo prizadetih, ne rešujejo pa kompletnega in proučenega delitvenega razmerja in nagrajevanja.
Menimo, da bi bilo potrebno za to področje nastaviti eksperta, ki bi spremljal in registriral določene činitelje, ki vplivajo na spremembe delitve dohodka, komisija naj bi bila pa samo v pomoč sondiranju zbranega gradiva.
Ker tega kompleksnega gradiva nimamo na razpolago, predlogi in problemi pa so se pokazali smo mnenja:
1.	Da se črta zaporedna štev. 8. točka A s tem, da celotni razvojno-tehnični oddelek v pogledu nagrajevanja tretiramo kot režijsko enoto tehničnega sektorja. Njegova naloga pa mora biti:
a) Izdelava vzorcev, krojev, modelov in šablon za vse izdelke tovarne z vsemi tehničnimi podatki (probne kalkulacije in norme).
b) Sodelovanje pri uvajanju nove kolekcije v proizvodnih obratih in odstranjevanje eventuel-nih pomankljivosti, ki bi se pokazale v proizvodnji.
c) Izdelava kolekcije katera mora biti gotova najmanj 6 mesecev pred sezono, odnosno mora biti na razpolago ob vsakem času.
d) Skrbi za sodelovanje na sejmih in izdelava eksponatov.
e) V ostalem dela izdelke redne proizvodnje, manjše od 5.000 komadov.
Nagrajevanje razvojno-tehničnega oddelka:
Do sedaj so strojne šivilje v omenjenenm oddelku bile plačane režijsko in sicer 650 din, to je relativno nekoliko več kot so plačane šivilje z osnovno postavko v ostalih obratih tega podjetja. Relativno ugotavljamo vsled tega, ker pri njih ni bilo možno doseči presega norme kot se to dogaja v ostalih naših obratih. Vemo pa, da so to predvsem sposobnejše šivilje in jim je naložena vedno bolj zahtevnejša naloga. V bodoče pa bo ta zahtevnost še večja v odnosu na to, da smo modna industrija in bodo potrebni vedno večji napori za izdelavo modnih vzorcev.
Osipitev tega modnega oddelka bi povzročila tovarni velike težave, katere bi bilo zelo težko nadoknaditi.
Menimo, da bi bili zaslužki omenjenih šivilj, v kolikor bi delale po ceniku in normah v naši šivalnici v odnosu na njihovo sposobnost mnogo višji kot so danes, ko so ookvirjeni z režijsko postavko.
Upoštevajoč te komponente predvsem vrednost, ki ga ima oddelek za našo tovarno, je komisija mnenja, da se zviša osebni dohodek šiviljam v vzorčnem oddelku iz sedanjih 650 din na 750 din in da se izplača od 1. maja 1968.
2. Zaporedna štev. 2. točka C, člen 5., to je gradbena skupina je bilo s sklepom DS že črtana in preimenovana v vzdrževalno skupino, ter gre v tem primeru le za formalne spremembe pravilnika.
3. Posebno vprašanje pa je K2, ki vpliva pozitivno ali negativno za OD režije, ko je Ki nad ali pod 100 %.
Dosedanje odločbe so predvidevale, da bo delitev s tem dokaj stimulativna, vendar so se pokazali preveliki razponi in razkoraki, ko je bil Ki nekoliko nad 100 % kot kaže tabela izvlečka za mesec januar, februar in marec.
Predlagamo, da se K2 ne upošteva 100 °/o temveč le 50 %.
4.	Pri odvisnosti OD se predlaga:
Splošna uprava:	Tehnični	sektor:
30 : 70	30	: 70
Prodajni oddelek:	Nabavni	oddelek:
45 : 55	35	: 65
Do takšne odločitve je komisijo in upravni odbor vodilo dejstvo, da je spričo situacije na tržišču potrebno zavarovati gospodarsko organizacijo in čimvečje število ljudi, vezati na realizacijo. Zato tudi daje predlog soudeležbe večji na račun realizacije tudi pri tistih oddelkih, ki nimajo tako odločujočega vpliva na proizvodnjo.
Pri prodajnem oddelku je sicer nasprotno, vendar menimo, da so tudi v prodajnem oddelku nekateri sodelavci, ki je njihov vpliv na realizacijo nepomemben.
V pravilnik bi kazalo vnesti, da dobi vsak, ki gre v upokojitev enomesečni osebni dohodek, če ima v podjetju najmanj 5 let neprekinjene delovne dobe.
Za povračilo nočnine se predlaga, da se priznajo do višine 50.00 din.
Komisija Upravni odbor Delavski svet
Obrat	mesec	Ki •/.	K. •/.	Ki + K*	70 °/» Ki	50 »/« Ki
Dobova	januar	95	104,50	95 + 4,5 = 99,50	103,15	102,25
Mirna peč	januar	101	116	101 + 16 = 117%	111%	108 %
Črnomelj	januar	92,50	109	92,50 + 9 = 101,50	106,50	104,50
Pletilnica	januar	111	126	111 + 26 = 137%	118%	113 %
Krojilnica	januar	93,50	101	93,50 + 1 = 94,50	100,70	100,50
Šivalnica	januar	91,50	90,50	91,50 — 9,50 = 82 %	93,30	95,25
Črnomelj	februar	115,50	134,50	115,50 + 34,5 =150%	124,50	117,25
Šivalnica	februar	95	99	95 — 1 = 94 %	99,30	99,50
Dobova	marec	98,50	109	98,5 + 9 = 107,50	106,50	104,50
Črnomelj	marec	93	86	93 — 14 = 79 %	90,20	93%
Krojilnica	marec	89	102	89 + 2 = 91 %	101,40	100 %
Peter VujCič ponovno izvoljen za direktorja
Težko se je danes odločiti za direktorja podjetja se čestokrat sliši v pogovorih gospodarskih krogov, v občinskih skupščinah, kakor tudi družbeno-poli-ličnih organizacijah. Za to je več vzrokov, katerih ne menimo opisati. Naj omenimo, da je to delovno mesto zelo zelo odgovorno in izpostavljeno ter da je na njihov račun izrečenih mnogo nevmesnih besed in mnenj. Vsled tega se vrsta direktorjev ni prijavila na ponovni razpis ob priliki reelekcije,
ali pa so se prijavili na številne intervencije raznih forumov.
Tako je bilo tudi v našem primeru. Dovoljujemo si objaviti pismo Petra Vujčiča ob eventuelni ponovni kandidaturi za mesto direktorja razpisni komisiji, ki je bila edina prijava za mesto direktorja. To pa iz razloga, ker se razlikuje od formalnih vlog na razna razpisana delovna mesta.
Po večletnem ocenjevanju in intenzivnem sprem ljanju razvoja podjetja želim ob eventuelni kandidaturi izraziti nekaj sledečih ugotovitev:
Podjetje se je razvijalo v veliki meri na diletantskih osnovah in v objemu velike konjukture doseglo znatne uspehe. Znano je, da so se razmere od takrat do danes, bilo v podjetju ali izven njega, bistveno spremenile. Podjetje ne da je našlo svoje mesto samo v domačem gospodarstvu, temveč se je upoštevano vključilo v mednarodno delitev dela in v relativno kratkem času našlo svoje mesto tudi tam. Navedena dejstva povzročajo, da ni mogoče nadalje računati samo na entuzijazem določenih članov kolektiva, temveč stopa v ospredje znanje, poslovnost ter jasne in dolgoročne projekcije razvoja ali celo obstoja podjetja.
Ne želim omalovaževati prizadevnost sodelavcev v preteklosti, saj so nekateri vlagali nadčloveške napore za razvoj podjetja. Današnja situacija nam tega ne dopušča upoštevati, da bi kdorkoli vedril v sijaju svojih zaslug ter s tem omejeval nadaljno ekspanzijo tovarne.
Ugotovljeno je, da se določeni člani kolektiva odpovedujejo večjim poslovnim uspehom, da bi se izognili eventuelne medsebojne zamere. To dejstvo je prisotno večkrat celo v organih upravljanja. Rezultat tega je, da se uspe uveljaviti uravnilovka, kjer se z zelo veliko težavo umikajo občutki razuma. Takih ugodnosti nam svetovna recesija ne dopušča in se jih moramo odločno odpovedati.
Nedopustno je namreč prezreti dejstvo, da je podjetje precej dislocirano od rezervoarjev strokovnih kadrov, zaradi česar bo uravnilovka vzrok, da v našo sredino nikoli ne bomo dobili sposobnejših kadrov, čeprav jih nismo nikoli tako potrebovali kot jih potrebujemo danes. Spoprijazniti se moramo z dejstvom, da tako mali odstotek čeprav izredno izkušenih strokovnjakov fizično ne zmore vnesti v podjetje industrijske mentalitete, ki je za današnji čas predpogoj za uspešno poslovanje. Še bolj boleče pa je to vprašanje če v kolektivu vlada mlačnost ali celo nedisciplina. Možno je, da nam ti povsem ustrezni kadri odnehajo, kar bi potisnilo podjetje v brezizgledno situacijo.
Naš povprečni osebni dohodek še zdaleč ni v skladu z obstoječim pontecialom.
Naša neodločnost je velikokrat vzrok zmanjšanju poslovnih uspehov. Na vsakem koraku mora stopiti v ospredje osebna odgovornost, kjer se bomo morali izogniti slehernemu znaku sentimentalnosti. Naš dohodek je permanentno plen šibke organizacije dela, bodisi v obliki prevelikega odpadka, nesmoterne priprave dela v širšem smislu, slabega faktorja obračanja dinarja ali predolgo-vezne preorientacije v pogledu prilagajanja tržišču. Z navedenimi problemi se stalno ubadamo in ne pridemo do razmišljanja, kje zmanjšati konstantne stroške, ki so mnogokje neobičajno visoki.
Zavedati se namreč moramo, da je podjetje še vedno v izgradnji in da bo v kratkem moralo odločiti o več dolgoročnih zadevah od katerih bo odvisno ali bo podjetje ostalo krajevnega ali evropskega formata. Te odločitve ne bodo lahke in bodo
zahtevale temu primerno znanje, odgovornost, dinamičnost ter veliko dozo poslovne sposobnosti in poguma.
Čeprav sem se trdo odločil, da se umaknem iz položaja direktorja primernejši osebnosti, sem pripravljen na številne intervencije članov kolektiva, družbeno-političnih organizacij in raznih drugih faktorjev ponovno kandidirati pod sledečimi pogoji:
1. Da organi upravljanja brezpogojno upoštevajo predloge strokovnega kolegija glede popolnjevanja ključnih, strokovnih delovnih mest.
2. Da organi upravljanja v roku 8 dni potrdijo vsakokratno interno zamenjavo sodelavcev na predlog strokovnega kolegija v skladu s predpisi in po načelu sposobnejšega na odgovornejše mesto.
3. Da se v roku treh mesecev izvrši selekcija delovne sile, ki ne dosega adekvatnih rezultatov na opremi, ki ji je zaupana. Pri temu mora biti vsekakor upoštevan faktor vrhunske kvalitete naših proizvodov.
4. Da povečamo osebni dohodek delavcem v letu 1968 za najmanj 10 % s tem, da so krite vse obveznosti podjetja iz naslova osnovnih in obratnih sredstev ne vključujoč amortizacije.
5. Da organi upravljanja potrdijo predloge strokovnega kolegija o nameščanju strokovnih sodelavcev tudi pogodbeno, v kolikor ti ne pristanejo na postavke, ki so določene s Pravilnikom o delitvi OD podjetja.
6. Zahtevam osebni dohodek 1 : 5 vsakokratnega povprečnega osebnega dohodka v celotnem kolektivu s tem, da moj osebni dohodek ne sme preseči mesečno 4.000 din.
7. V kolikor ti pogoji ne bodo realizirani vztrajam na razrešitvi ob obravnavi zaključnega računa za leto 1968. Ta pogoj ne bi bil uveljavljen le v primeru višje sile.
Morda bodo člani razpisne komisije odnosno faktorji, ki bodo mojo vlogo obravnavali smatrali, da so moji pogoji nesprejemljivi ali da je moja vloga za kandidaturo neobičajna. Na tem mestu želim povdariti, da sem še izogibal vsakih formalnosti zavedajoč se, kako izredno veliko odgovor nost direktorja zahteva to relativno majhno podjetje.
Povdarjam, da je delovno mesto direktorja »BETI« v primerjavi z enakimi delovnimi mesti v industrijskih centrih izredno težko zaradi česar mi bo zelo ustreženo, če bo padla odločitev za ponovni razpis.
Svojih strokovnih in ostalih kvalifikacij v moji vlogi nisem navajal, ker smatram, da so te ustreznim faktorjem, ki bodo mojo vlogo obravnavali znane.
S tovariškim pozdravom!
Peter Vujčič
Delavski svet je na svoji seji dne 10. 5. 1968 obravnaval vlogo ter sprejel pogoje in enoglasno imenoval Petra Vujčiča za direktorja podjetja »BETI« Metlika.
Zakaj je propadla prvomajska proslava mladinske organizacije
Dalj časa se je mladina naše mladinske organizacije pripravljala za proslavo prvega maja Po zatrjevanju odgovornih tovarišev je bilo vse v naj lepšem redu, tako program kot tudi ureditev prostorov, obveščenost in zainteresiranost za to proslavo. Iz svojega spoznanja sem menil, da je res temu tako, ker sem dobil tudi vabilo za proslavo in zgoraj omenjeno informacijo.
S tovarišem direktorjem sva na omenjeno proslavo tudi prišla. Moram reči, da sva bila zelo razočarana, ko sva v dvorani videla le nastopajoče.
Sprašujem se, kje so vzroki, kje so bili organizatorji proslave, kje je bila mladina in ostali vab-ljenci ter sodelavci?
Večkrat hodim na razne sestanke in poslušamo o materialnih težavah in problemih naše mladine. Pri omenjeni proslavi ne bi mogel reči, da je propadla vsled tega.
Zgradili smo tudi klub za družabno življenje, ki je sorazmerno lepo opremljen, toda žal vedno prazen. Kako in kje naj še pomagamo, da ne bo tako, ampak tako kot želimo in govorimo.
Franc Vrviščar
Gibanje proizvndnje v mesecu marcu in aprilu 1968
V mesecu marcu je napravila proizvodnja precejšen skok v količini proizvodnje v primerjavi z prvima dvema mesecema tega leta, saj je porast za celotno podjetje v mesecu marcu za 20,8 °/o v primerjavi z proizvodnjo v februarju, kar velja isto tako za mesec april. Proizvodnja v mesecu marcu in aprilu je skupaj porasla v primerjavi z januarjem in februarjem za 24,7%. Tako znaša celotna proizvodnja za prve štiri mesece 103 °/o v primeri z planirano. Dnevna proizvodnja je znašala povprečno za januar 13.500 komadov, v februarju 16.500 komadov, a v marcu in aprilu 18.700 komadov.
V mesecu marcu
V mesecu aprilu
68.533 kom. 99.889 kom.
Skupaj	168,422	kom.
Izvoz za prve štiri mesece znaša 348.694 kom.
O povečani proizvodnji v naši konfekciji in ob večji uporabi polizdelka — pletiva, so nam na drugi strani kapacitete osnovnih strojev, zlasti snutečnih in okroglih interlock strojev premajhne, saj poraba pletiva že presega proizvodnjo iz teh strojev za cca. 5.000 kg mesečno, kar bo treba dopolniti z nabavo, že gotovega polizdelka.
DOSEŽENA PROIZVODNJA V MESECU MARCU IN APRILU PO OBRATIH IN CELOTNO PODJETJE
Obrat	Plan št. Plan. zaposleni komadov		Plan. finančno/ND	Dejansko Ustvar. št. delav. komadov		Ustvar. finančno/ND	Poraba plet.	% doseg.
Konfekcija Metlika Črnomelj Mirna peč Dobova	347 171 78 77	258.000 42.000 75.000 29.000	3.073.000,00 .477.000,00 436.000,00 440.400,00	273 159 76 98	283.021 28.024 111.173 45.790	3.088.792,00 591.020.00 811.520.00 629.847.00	19.950 4.150 10.840 5.200	
Skupaj v marcu:		404.000	4.426.400,00		468.008	5.121.179,00	40.340	116%
Konfekcija								
Metlika	347	258.000	3.073.000,00	273	271.993	2.985.243,00	22.400	
Črnomelj	171	42.000	477.000,00	158	36.236	645.801,00	5.060	
Mirna peč	78	75.000	436.000,00	75	115.802	808.447,00	11.300	
Dobova	77	29.000	440.400,00	98	43.447	643.366,00	5.500	
Skupaj v aprilu:		404.000	4.426.400,00		467.505	5.082.857,00	44.260	116%
Proizvedeno za prve štiri mesece tega leta:		1.616.000	17.703.600,00	1.656.542		18.233.386,00	159.600	103 %
Tabela kaže, da so vsi proizvodnji obrati dosegli svoj proizvodnji plan kakor komadno, tako tudi finančno, le Črnomelj zaostaja komadno zaradi specifičnosti proizvodnje — (še nepopolna preusmeritev v konfekcijo).
Od skupne proizvedene količine konfekcijskih izdelkov, prikazanih v tabeli, je bilo izdelanih za izvoz:
Še tesnejše grlo se nam pojavlja v barvarni zaradi še premalih kapacitet barvnih kadi, kar bo nujno potrebno v kratkem času povečati zmogljivosti ali iskati usluge v tujih barvarnah.
Proizvodnja polizdelka v mesecu marcu in aprilu:
Obrat	Pletilnica Barvarna
V mesecu marcu	44.800 kg	38.900 kg
V mesecu aprilu	43.000 kg	40.340 kg
Skupaj:	87.800	kg	79.240 kg
Proizvodnja polizdelka v pletilnici je v mesecu aprilu nekoliko manjša, to pa zaradi pomanjkanja helance 70/2 den ter sintetike 40 den, katere dobava je vezana na uvoz. V teh količinah polizdelka se nahaja 25 %> pletiva t. j. čipkasto blago in čipke, katero se v teh mesecih ni konfekcioniralo ter se
je izdelovalo za prodajo, ker so artikli iz tega pletiva za letno sezono. Iz tabele vidimo, da moramo mesečno cca 6.000 kg pletiva barvati ali beliti v tujih barvarnah kljub tri-izmenskemu delu naše barvarne preko celega meseca.
Elementi, ki so negativno vplivali na še večjo proizvodnjo, bodisi polizdelka ali konfekcijskih izdelkov, so v glavnem bili, pomankanje osnovne surovine ter raznega reprodukcijskega materiala, katerega izdobavni roki postajajo vse daljši.
Metlika, 17. V. 1968	Malešič	Ivan
Informacija o eoseganju norm v mesecu marcu
Iz naslednjih tabel je razvidno, da se je doseganje norm nekoliko izboljšalo. To stanje se izredno lepo vidi v naši šivalnici. Namreč v mesecu januarju je doseglo 126 delavk normo, 128 pa jih je bilo izpod, dočim je v mesecu marcu doseglo že 162 delavk normo 83 ne. Vsekakor za tak uspeh ni samo pripravljenost delavca in njegova volja, temveč sposobnost organizacije. Se vedno so primeri, da delavka dela od 15—45 različnih faz zato je nemogoče, da bi bil njen uspeh zadovoljiv. 15 % delavk pa absolutno ne dosega zadovoljivih rezultatov, zato se obrat pripravlja na selekcijo delovne sile, predvsem v času, ko pride prva generacija iz naše šole.
Glede doseganja norme pri paranju in rezanju čipk je obratovodja povedal, da se je zmanjšala delovna sila, da so delavke bolj sproščeno delale, vsekakor so se pa tudi privadile na svoje delo. Z ozirom na dobro delo naše barvarne in z nabavo raztezalnega stroja je povsem razumljivo, da se je procent preseganja norm pri paranju in rezanju precej povečal. To je razlog boljše kvalitete, hitrejše izdobave in večje proizvodnje. Zaradi tako velikega preseganja smo morali pri čipkah normo dvigniti.
Vsekakor tudi v drugih delovnih enotah ni stanje najboljše, vendar v šivalnici in pri čipkah je najbolj pereče. Skrb vsake posamezne delovne enote je, da razpravlja o vzroku za neuspešno delo.
KROJILNICA		Muhič Vera	113	od — do		udel.
Naziv operacije	% doseganja	Mirič Milka	131	doseglo normo	št. delav. v%	
Polaganje pletiva 121 Strojno krojenje 122 Vezanje skrojenih kom. 119 Poprečno dosežene norme 121		Mavretič Anica Lebar Marija Kočevar Milena Fafandjel Ljubica Badovinac Dragica	108 125 122 140 118	40—60 60—70 70—80 80—90 90—100	5 10 15 23 30	2 4 6 9 13
od — do doseglo normo št. del. udel. v % do 90°/o 1 4 go—inn 1 a		Strojno kroj. % doseganja Vinski Danijel 139 Štefanič Martina 132		100—110 110—120 120—130 130—140	37 40 31 15	15 16 13 6
100—110 110—120 120—130 130—140 140—150 Skupaj: do 100 % od 100%	5	20 3 12 6	24 6 24 3 12 25 100 2 8 23 92	Jelenič Pepca 120 Jaklič Jože 105 Vezanje skr. kom. %> doseganja Štubljar Marija 82 Plohl Helena 139 Muc Nada 99 Juratovič Marija 123 Matešič Bariča 131		140—150 150—160 160—170 170—180 Skupaj: do 100% od 100% Strojno šivanje	15 12 4 8 245 83 162 %	6 5 2 3 100 34 66 doseganja
Polag. plet.	°/o doseganja	ŠIVALNICA		Zugečič Dragica		84
Vukšinič Stanka	131	Naziv operacije % doseganja		Žlogar Pepca		108
Skoflič Ana	122	strojno šivanje	107	Žvab Angela		88
Tončič Marica	109	ročno šivanje	108	Zugečič Dragica		84
Tkalčič Rozalija	112	strojno čiščenje	134	Žalec Ana		129
Vukinovac Marica	140	likanje	105	Žnidaršič Martina		106
Starc Marija	125	pregled	134	Zunič Marjana		58
Nemanič Marija	148	pisanje etiket	125	Zgurič Jana		112
Popovič Danica	102	adjustiranje	130	Žugelj Milena		65
Predovič Zlata	100	poprečno dosež. norme	! 11	Zmaič Marica		112
Zorn Olga	104
Zvonkovič Katica	138
Zore Marija	116
Zvonarič Marica	177
Vrbanek Zdenka	115
Weiss Nada	77
Vujčič Danica	101
Vukšinič Ivanka	92
Vardi jan Rezka	76
Vukčevič Ljubica	98
Vrbančič Dragica	170
Vukin Ivanka	121
Vukšinič Marica	159
Tomc Marija	124
Tončič Dragica	94
Trstenjak Alojzija	129
Težak Marija	87
Švajger Milena	50
Šus Milka	72
Šegina Ivanka	133
Švajger Malka	110
Šalinger Zdenka	176
Šavor Marica	67
Smukovič Marica	114
Spudič Marica	111
Sedlar Marija	70
Strugar Jožefa	121
Sušanj Ana	86
Stariha Stanka	69
Stariha Olga	68
Stojnič Zlata	88
Rajakovič Marica	52
Rakar Marica	118
Ramuta Tončka	104
Stipanič Zorka	99
Spudič Tonka	121
Stokuča Ljubica	95
Strgar Danica	112
Selan Zinka	115
Skala Marija	103
Stipanič Silva	173
Stepan Milka	108
Rajakovič Marija	99
Radman Dragica	163
Rakar Anica	122
Rakar Milica	107
Razumič Milka	104
Razumič Marija	96
Horvat Zofija	118
Gorše Marica	123
Grubač Ana	121
Ribarič Vika	115
Ribarič Ana	125
Razumič Ana	71
Rus Jožica	102
Rahija Bariča	103
Žlogar Ivanka	42
Pašič Anica	85
Pereško Nada	75
Pruščevič Marta	96
Piškurič Marica	122
Potočnik Cilka	69
Pečarič Ivanka	141
Petrušič Ana	100
Per Sonja	141
Pezdirc Marija	117
Pezdirc Darinka	110
Plut Nada	129
Prijanovič Tončka	111
Peričak Marija	116
Peričak Katica	150
Pirkovič Marija	116
Peršin Zlata	126
Priselac Bariča	97
Nemanič Jožica	159
Novak Jožica	140
Nemanič Marica	140
Novosel Dragica	139
Nemanič Kristina	84
Nastav Milka	138
Mlačak Marica	96
Muc Slavica	119
Markovič Slavica	138
Malerič Jožica	77
Malerič Vida	98
Milakovič Marica	156
Matkovič Vera	85
Matkovič Majda	67
Mlačak Ana	126
Madjar Majda	88
Mikgšič Ana	67
Ma tel jan Ana	95
Novak Dragica	108
Avguštin Marija	122
Mravinac Štefka	89
Mršič Dragica	90
Muže Ljubica	80
Milavec Tončka	177
Lucijančič Ljubica	74
Lipoščak Štefka	101
Lončarič Marica	93
Lončar Ana	100
Radešič Zlata	85
Luzar Ana	99
Leskovšek Ana	107
Mlinarič Ljubica	79
Matjašič Koviljka	157
Mesnik Danica	125
Maršič Slavica	74
Markovič Dragica	120
Lipoščak Katica	84
Logar Marija	106
Ladika Bariča	123
Kočevar Martina	98
Klobučar Radmila	117
Križan Jožica	98
Kovač Pavla	87
Kočevar Marija	124
Komidar Dragica	109
Katunič Ana	98
Kožar Ljubica	84
Klobučar Vera	142
Kraševec Neža	96
Križan Marija	115
Knezetič Slava	118
Konda Tončka	96
Kočevar Anica	104
Kolenac Viktorija	119
Klemenčič Marica	120
Jakljevič Olga	79
Jakobčič Ana	91
Janjac Stanka	104
Janjac Ana	108
Jaklič Marija	114
Janžekovič Olga	128
Jerčinovič Zofija	104
Južina Ana	105
Ivančič Katica	87
Ivaniš Dragica	132
Jakobčič Polda	112
Hrestak Verica	109
Hrestak Ljubica	118
Garapič Marica	138
Rakas Marija	88
Govednik Anica	81
Gašperič Boža	100
Gorenc Biserka	89
Gornik Marija	72
Dukmanič Dragica	82
Djuraševič Marica	97
Dujmešič Štefka	111
Fink Anica	114
Filak Marija	100
Dragovan Katica	116
Črnič Dragica	93
Črnugelj Martina	74
Čaroga Danica	168
Črnič Ljubica	108
Cerjanc Zdenka	69
Car Marjeta	157
Črnič Ana	114
Cunjak Marica	136
Cvijič Ljubica	114
Badovinac Marija	134
Brunski Ljubica	115
Brkle Štefka	108
Belavič Slavica	67
Bonjekovič Bariča	106
Basara Anka	116
Borkovič Dragica	160
Bajuk Ivanka	117
Bradica Ana	96
Bulič Ljubica	149
Bukovac Ljubica	108
Aračič Marinka	114
Bajuk Marija	105
Jenič Vera	95
Ročno šivanje	°/n doseganja
Zmaič Ana	126
Tuškar Bariča	112
Šegina Anica	57
Štajcer Ljubica	132
Smičiklas Marta	128
Ružič Anica	100
Maršič Bariča	82
Klemenčič Marija	142
Dojčinovič Drenka	118
Belanek Marija	77
Božič Zorica	112
Str. čiščenje niti	“/o doseganja	Vetrnik Majda	90	od — do		udeležba
Sečen Katica	129	Trstenjak Tinka	150	doseglo normo	štev. del. v °/o	
Priselac Vikica Mikešič Marica	170 145	Radoš Anita Milič Darinka	125 116	60—70	3	3
Reba Marija	98	Kikelj Vera	121	70—80	1	1
		Kralj Anica	148	80—90	1	1
Likanje Vardijan Marija Brajdič Rozalija Zmaič Ljubica	“/« doseganja 94 147 82	Humi jan Vladka Henigman Vera Bičak Anica Brdar Jelka	135 112 109 136	90—100 100—110 110—120 120—130	12 18 25 19	13 19 26 20
Vouk Marija Požek Ana	77 153	Adjustiranje	“/« doseganja	130—140	8	9
Orlič Cvetka	111	Volf Anica	136	140—150	7	7
Kolenac Ana	68	Švajger Ljubica	101	180—190	1	1
Hudorovac Olga	139	Starešinič Ivanka	137		95	100“/o
Grašin Bariča	104	Režek Terezija	177			
Pregledov. Novogradac Ana Stampfelj Marija Luzar Ana	“/o doseganja 96 121 99	Avguštin Jasna Kočevar Martina Gršič Vida Dragovan Marija Črnič Martina	140 140 146 94 116	Strojno šivanje Beloševič Marija Ročno šivanje Bratina Rozalija		“/o doseganja 112 “/d doseganja 116
Ružič Mira	152	Milek Marija	120	Str. krojenje		“/• doseganja
Nemanič Marta	129	Cajnar Ana	117	Cetin Ivan		121
V začetku meseca marca 1968 smo v obratu Črnomelj začeli z interno kvalifikacijo. Ko je tov. Žalec izvedela za tečaj, se je sama prijavila. Želijo si, da bi bilo takih primerov še več
Lilič Bariča	151	»BETI« OBRAT DOBOVA	
Kapušin Angela	127		
Jaklič Angela	84	Naziv operacija %> doseganja	
Jaklič Marija	107	polaganje pletiva	124
Ivičič Marica	138	vezanje strojenih kom.	117
Gosenca Tončka	174	krojenje pletiva	120
Čavlovič Helica	142	strojno šivanje	113
Črnugelj Pepca	158	ročno čiščenje	107
Brodarič Pepca	165	pregledovanje	124
Bevk Ana	145	likanje	165
		etikiranje	123
Pisanje etiket	°/o doseganja	izdelovanje škatelj	109
Suljič Ana	113	Poprečno dosežene norme	117°/o
Pregledovanje	“/o	doseganja
Cetin Ivka	141
Izdel. škatelj	"/o	doseganja
Cvetkovič Veronika	109
Str. krojenje
Cvetkovič Vlado Cvetkovič Pavla
Ročno čiščenje
Čančer Olga Črnič Marija
Vezanje komadov
Drugovič Ana
“/o doseganja
119
110
»/» doseganja
108
146
"/o doseganja
129
Strojno šivanje	% doseganja	Ogorelc Jožefa	113
Drugovič Jožefa	114	Ročno čiščenje	% doseganja
Ferenčak Fanika	105	Ogorelc Kristina	124
Adjustiranje II.	%i doseganja	Strojno šivanje	% doseganja
Furlan Pavla	132	Ogorelc Marija	95
Adjustiranje I.	% doseganja	Pavlovič Albina	111
Gašperin Rozalija	128	Adjustiranje I.	% doseganja
Strojno šivanje	% doseganja	Pavlovič Jožefa	99
Gašperin Stanka	113	Strojno šivanje	% doseganja
Gerjevič Elza	116	Pernar Ana	139
Adjustiranje I.	% doseganja	Peteline Marija	131
Glogovič Djurdja	108	Peteline Marjana	123
Strojno šivanje	% doseganja	Polaganje pletiva	% doseganja
Glas Marija	172	Peterkovič Jožefa	135
Gramc Terezija	117	Adjustiranje I.	% doseganja
Etiketiranje	% doseganja	Petrinčič Terezija	137
Haler Danica	124	Strojno šivanje	‘It doseganja
Ročno čiščenje	% doseganja	Pilpah Ana	61
Haler Zofija	119	Vezanje komadov	•/1 doseganja
Hauer Vera	98	Poček Pavla	120
Strojno šivanje	"/o doseganja	Strojno šivanje	•/• doseganja
Hotko Ana	114	Polovič Marija	137
Jakovina Jožefa	119	Povh Jožefa	116
Ročno čiščenje	% doseganja	Preskar Ana	93
Jakovina Marija	104	Polaganje pletiva	‘It doseganja
Strojno šivanje	% doseganja	Radanovič Cilka	129
Jakovina Štefka	126	Strojno šivanje	‘It doseganja
Jamnik Tončka	98	Rožman Ivanka	99
Jovanovič Pavla	78	Soltič Marija	104
Jurkas Ana	101	Stanjko Katica	140
Jurkas Helena	146	Stergar Marija	129
Ročno čiščenje	% doseganja	Šavrič Jožefa	108
Jurkas Kristina	93	Šepec Ana	104
Likanje	% doseganja	Šepetave Marija	128
Katic Pavla	186	Šetinc Albina	105
Ročno čiščenje	% doseganja	Pregledovanje	‘It doseganja
Kelher Marija	66	Šetinc Zofija	115
Strojno šivanje	°/o doseganja	Strojno šivanje	‘It doseganja
Kerin Marija	123	Škaler Helena	103
Kežman Marija	109	Škaler Marija	136
Kočnar Vera	96	Ročno čiščenje	‘It doseganja
Etiketiranje	% doseganja	Škof Ana	147
Kelman Erika	115	Pregledovanje	‘It doseganja
Strojno šivanje	% doseganja	Špoler Antonija	121
Kopinč Jerica	106	Strojno šivanje	‘It doseganja
Kovačič Marija	121	Šrol Ana	131
Ročno čiščenje	% doseganja	Polaganje pletiva	‘It doseganja
Kovačič Štefka	113	Šumlaj Rozika	108
Strojno šivanje	% doseganja	Strojno šivanje	‘It doseganja
Krejačič Marinka	117	Topolovec Marija	124
Likanje	% doseganja	Ročno čiščenje	‘It doseganja
Kržan Ana	145	Urek Marija	97
Strojno šivanje	% doseganja	Pregledovanje	‘It doseganja
Lipej Milka	120	Urek Ivanka	143
Lubšina Silva	116		
Miler Anica	115	Strojno šivanje	‘It doseganja
Močan Jožefa	99	Vahčič Ana	110
Novak Irena	98	Vezanje komadov	‘It doseganja
Novak Rozalija	113	Vrbančič Marija	101
Strojno šivanje
Vidmar Irena Pregledovanje Vogrin Marija Ročno čiščenje Vogrin Ana, st.
Strojno šivanje Vogrin Ana Volčanjšek Slavica Ročno čiščenje Vračun Branka
Strojno šivanje
Vučajnk Zdenka Ročno čiščenje
Vukovič Pavla Strojno šivanje Zupančič Jožica Ročno čiščenje
Zibert Marta Strojno šivanje Žnidarič Marija
PLETILNICA Naziv operacije snovanje pletenje čipk snutkovno pletenje pletenje bombaža navijanje paranje čipk pregled čipk rezanje čipk šivanje bal popr. dosežene norme
‘It doseganja
115
100 ‘It doseganja
61
•It doseganja 86
116 •/• doseganja
121 ‘It doseganja 120 •It doseganja 99
106 •/• doseganja
108
115
% doseganja
134 112 105 114 130 113 129
135
117
118
od — do doseglo normo 90—100 100—110 110—120 120—130 130—140 140—150 150—160 Skupaj do 100% do 100 °/o
št. del. 1 14 65 9 7 3 3 92 1 91
udel. v °/o 1 15 60 10 8 3 3 106
BARVARNA (poprečno dosežene norme)
Kalandriranje	100%
Kosmatenje	122%
Kolander	*/i doseganja
Bajuk Stanko	100
Kosmat, stroj	'/• doseganja
Režek Ivan	94
Horvat Jožefa	124
PLETILNICA
Snovanje
Cindrič Zorka Javorščak Danica
'/• doseganja
140
147
Ivičič Marica	113	Rez. čipk		'/• doseganja	Skupaj 142	100
Fir Nada	126	Barber Dragiaca		146	do 100%> 53	37
Pletenje čipk	'/• doseganja	Kočevar Anica		151	do 100«/.. 89	65
Belopavlovič Dragica	112	Novosel denka		115		
Bošnjak Jože	112	Nemanič Marija		132	Pletenje	•/• dosegan
Budački Jože	112	Novak Anica		125	Zunič Anica	123
Ferk Edo	112	Vrban Bariča		150	Zunič Pepca	126
Drkušič Milenka	112	Vraničar Anica		132	Vranešič Milena	111
Drkušič Marta	112	Videtič Anica		134	Vrga Jožica	60
Kozjan Stjepan	112	Paranje čipk		'/• doseganja	Vipavec Rezka	91
Kirin Mijo .	105	Kotar Anica		111	Veselič Anica	147
Matešič Blaž	112	Režek Marija		122	Vrščaj Anica	98
Mikešič Slavo	112	Renko Ivanka		99	Veselič Marija	145
Mušič Anton	112	Meze Marija		122	Štravs Angela	116
Molek Ivan	112	Muc Anica		120	Šimec Anica	123
Novosel Blaž	112	Milakovič Lidija		118	Šimec Marija	64
Tuškan Drago	112	Lalič Smilja		115	Špelič Ivanka	104
Stulac Lovro	112	Skradski Ljubica		107	Šorli Nada	84
Šilc Dragica	112	Karaš Francka		104	Škorič Magda	42
Stefanič Ivan	112	Rakar Štefka		129	Švajger Tončka	105
Stepan Anton	112	Šivanje bal		'/■ doseganja	Štukelj Anica	143
Slobodnik Vilma	112	Mikešič Slavica		112	Šterk Tončka	105
Radakovič Stjepan	112	Pezdirc Darinka		123	Špehar Tončka	114
Zvonkovič Ivan	112	Bakarič Marija		116	Stupar Fanika	92
Strojno pletenje	'/• doseganja	Navijanje		•/e doseganja	Simonič Duša Strucelj Milka Šober Rezka Šegina Pepca Špelič Darinka	132
Knezetič Franjo Lukežič Ivan	105 105	Zvonkovič Slavica Slobodnik Berta		128 112		116 75
Mušič Marija Novosel Niko	105 105	Vuk Monika Sudac Marica		114 132		88 117
Nemanič Jože Novogradec Janko	105 105	Rajakovič Marija Petrič Katica		157 138	Smrekar Katica Simonič Marija Selič Angela	103 74
Zvonkovič Tone	105	Kambič Marija		125		54
Vraničar Avgust Starešinič Mirko	105 105	Bakarič Marija Mateljan Nada		137 134	Pečnik Ivanka Plevnik Anica	98 76
Spudič Stjepan Režek Franc	105 105	obrat ii. Črnomelj			Pegane Zinka Pavliha Darinka Plut Angela	102 104 111
Plet. bomb.	•/• doseganja	Naziv operacije		dos. norme	Mali Milena	116
Jurajevčič Stane	114	pletenje		101	Muhič Frida	83
Hočevar Ivan	113	navijanje		122	Murn Zdenka	83
Grubač Tomo	114	likanje I.		117	Milek Anica	130
Gornik Ana	114	pregled I.		131	Majerle Katica	85
Cigič Stanka	114	krojenje I.		128	Medoš Ivanka	121
Brodarič Anton	114	ketlanje		123	Metelko Milka	130
Bukovac Zlatko	114	strojno		110	Sukanič Sonja	58
Kočevar Ana	114	ročno		106	Kuzma Anica	104
Zvonkovič Blaž	114	adjustiranje		85	Lozar Štefka	75
Zmaič Ivan	114	vezanje skr. kom.		115	Lamut Tončka	114
Zvonarič Anton	114	likanje II.		98	Komerički Marija	73
Vrtačič Jože	114	pregled II.		142	Kralj Anica	112
Vukšinič Anton	114	popr. dos. norme		107	Kljajič Anica	132
Starešinič Josip	114				Jančar Nada	114
Starešinič Drago	114	od — do		udeležba	Grahek Tinka	98
Režek Martin	114	doseglo normo št. del. v °/o			Govednik Malči	73
Ribarič Emil	114	60—70	11	8	Gavrilovič Danica	124
Res jan Alojz	114	70—80	10	7	Gašperič Marija	101
Petrušič Ivan	114	80—90	11	8	Ilenič Štefka	63
Povše Stanislava	114	90—100	21	14	Ilenič Tinka	63
Petrušič Anka	114	100—110	24	17	Ferkula Marica	128
Novosel Stjepan	114	110—120	25	18	Gregorič Fanika	163
Nemanič Josip	114	120—130	18	13	Časar Milica	99
Mušič Julij	114	130—140	9	6	Butala Mici	97
Kočevar Marija	114	140—150	6	4	Bajt Silva	158
Novak Franc	114	150—160	7	5	Cimerman Cvetka	94
Butala Marija	78	Ročno		•It	doseganja
Butala Anica	102	Šuštarič Danica			100
Bermen Milena	68	Skočir Jožefa			133
Balkovec Marica	106	Srečkovič Romana			116
Birkelbah Breda	38	Radosavljevič Majda			109
Andrijašič Romana	119	Ritonja Pepca			118
Butala Mimica	94	Rožman Zorka			113
Butala Štefka	77	Muhič Marija			72
Agnič Katica	96	Lukačič Marija			110
Adlešič Tinka	95	Kralj Anica			122
Adam Marjanca	92	Kure Zinka			170
Avguštin Katica	53	Jankovič Milena			109
Milek Vanda	81	Jakša Fanika			141
Navijanje	‘It doseganja	Jurejevčič Olga			91
Semen Marija	139	Čadonič Marica			111
Palič Tončka	104	Bolšec Jožica			99
Kump Milena	107	Avpič Marija			76
Brunskole Zdenka	91	Adjustiranje		•It	doseganja
Doltar Marija	161	Perušič Marija			63
Likanje 1.	‘It doseganja	Kavčič Justi			98
Šavor Štefka	111	Jakofčič Marica			89
Fabjan Anica	123	Flajnik Marica			93
Pregled	‘It doseganja	Vez. skroj. kom.		•It	doseganja
Šilar Nada	128	Vuličevič Marica			124
Turka Elka	134	Švajger Mici			89
Krojenje		Rems Zvonka			121
	‘It doseganja	Matko Milka			
Zore Alojzija					120
	104	Bilič Ljubica Likanje			
Vinski Milka					124 doseganja
	147			•It	
Ketlanje	‘It doseganja	Košele Helena			115
Šonc Rozi Planinc Danica	127 128	Gimpelj Marija Švajger Marija			87 92
Plevnik Marija	130				
Mihaljevič Marija	120	Pregledov.		•It	doseganja
Malerič Nežka	114	Štravs Fanika			185
Kramarič Rezka	157	Mokrovič Anica			140
Curk Dragica		Klemenc Rezka			
	114				
		Kočevar Anica			182
Strojno	‘It doseganja				
Zunič Elica	165				
		OBRAT III. MIRNA PEC			
Žugelj Malči	84				
Weiss Nada	98	Naziv operacije	«/o doseganja		
Vidovič Anica	99	polaganje pletiva			119
Tomc Nada	108	strojno krojenje			126
Šikonja Pepca	105	strojno šivanje			114
Šterk Martina	125	ročno čiščenje			86
Strugar Zofija	131	strojno čiščenje			106
Smrekar Marija	117	repasiranje			120
Papež Fanika	108	pregled			121
Pičulin Marija	105	likanje			111
Nagode Majda	106	pisanje etiket			138
Milek Ani	82	adjustiranje			116
Munčič Magda	111	od — do		udeležba	
Milek Angela	106	doseglo normo			v •/«
Kvas Marica	111	do 90 %>	6		8
Križan Danica	108	90—100	9		13
Grahek Marija	98	100—110	14		19
Gizdavec Anica	114	110—120	16		22
Bahor Pepca	100	120—130	19		26
130—140
140—150
150—160
6
2
1
73
Skupaj	73	100
Poprečno dosežene norme 114°/o
Strojno šivanje
Ajdič Jelka Ročno čiščenje
Avbar Ana
Pregled.
Avbar Jožefa Strojno krojenje Avguštinčič Štefka Strojno čiščenje Ajdič Rozalija Strojno šivanje Avbar Milka Brezar Marija Brinjevec Slavka Adjustiranje Bukovec Milka Strojno šivanje Cesar Milka Cesar Ivanka Cesar Marija Strojno čiščenje Červan Slavka Strojno šivanje Grah Ana Likanje
Gole Ljudmila Strojno šivanje Galič Štefka Pregled.
Gašperin Ana Strojno šivanje Grlica Tončka Likanje
Gorenc Joža Strojno šivanje Grah Ana Gorenc Pavla Gorenc Slavka Adjustiranje Ivkovič Milka Likanje
Jankelj Ana Strojno šivanje Jaklič Marina Strojno krojenje
Kostelic Francka
Strojno šivanje
Krevs Amalija
*/• doseganja
134
‘It dosganja
96
•/s doseganja 128 ‘It doseganja 129 ‘It doseganja 104 ‘It doseganja
124 100 100
‘It doseganja 114 ‘It doseganja 126 119 127 ‘It doseganja 109 ‘It doseganja 123 '/• doseganja 157 ‘It doseganja 146 g/e doseganja 116 ‘It doseganja 122 ‘It doseganja
97
‘It doseganja
117 96 126 ‘It doseganja 111 ‘It doseganja 99
‘It doseganja
125 ‘It doseganja
122 ‘It doseganja
136
Delo organov samoupravljanja
Pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto se oroči 10 milijonov S din iz sklada skupne porabe za dobo 13 mesecev.
Odobri se nabava sledečih osnovnih sredstev: za obrat Črnomelj: lkom. žage za krojenje
66 kom. električnih motorjev za šivalne stroje 1 kom. mizo za krojenje in stalažo 60 kom. plošč za šivalne stroje za transformatorsko postajo v Metliki:
4 kom. kondenzatorjev za kompenzacijo električne energije
za obrat družbene prehrane in mladinski klub »Beti«:
nabava osnovnih sredstev v vrednosti 13.000,00 din.
1 kom. elektromotor za centrifugo
2 kom. elektro aparat za varjenje polivinil vrečk Za predsednika delavskega sveta je bil ponovno
izvoljen Jure Matekovič za namestnika pa Anton Vraničar.
Za člana upravnega odbora sta bila izvoljena Stane Mrvar in Štefka Brine.
Odobri se izplačilo prispevka za socialno zavarovanje za obrat Dobova in Ljubljana in sicer 50 °/o iz skupnih sredstev podjetja, 50 °/o pa plača obrat sam.
Odobri se nabava hladilnika za menzo v Črnomlju in pralnega stroja za počitniški dom v Seči pri Portorožu.
*
Za individualno gradnjo se odobri 13 milijonov
5 din, hkrati se zadolži računovodski sektor, da skuša najeti kredit pri banki še za 2 milijona S din.
Ukine se delovno mesto vodje snovanja. Pooblasti se tov. direktorja, da se pogovori s predstavniki kulturno-prosvetnih organizacij občine Metlika o višini finančne pomoči.
Delavski svet je imenoval naslednje komisije za njihove člane:
Kadrovska komisija:
1. Gašperič Stane, predsednik
2. Štefančič Martin, član
3. Flajnik Jure, član
4. Vrviščar Franc, član
5. Malešič Ivan, član Komisija za varstvo pri delu:
1. Guštin Peter, predsednik
2. Pezdirc Jože, član
3. Stupar Ignac, član
4. Miloševič Slavko, član
5. Brodarič Ivan, član
Komisija za določevanje del. mest na katera se ne morejo razporediti delavke in delavci zaradi škodljivih vplivov posebnih pogojev dela.
1. Merlič Marija, predsednik
2. Petrič Jožica, član
3. Dular Silva, član
4. Vrščaj Zinka, član
5. Popovič Anica, član Stanovanjska komisija:
1. Kure Zinka, predsednik
2. Vrviščar Franc, član
3. Barbič Franc, član
4. Mitevski Drago, član
5. Požar Vera, član
Komisija za splošne akte:
1. Malešič Ivan, predsednik
2. Šilar Slavko, član
3. pravni referent, član
4. Dular Silva, član
5. Vrviščar Franc, član
Odbor izobraževalnega centra:
1. Kopinič Jožica, predsednik
2. Bevc Anton, član
3. Vardijan Karel, član
4. Malešič Ivan član
5. Škof Ružiča, član
Komisija za reševanje sporov s kupci:
1. Vujčič Peter, predsednik
2. Štefančič Martin, član
3. Jankovič Jože, član
4. Flajnik Jure, član
5. Metekovič Jure, član
Štipendistkam, ki še niso opravile diplome, se da možnost, da same določijo rok do katerega bodo opravile diplomo. O tem naj obvestijo DS podjetja.
Spremeni se vezava OD skupnih služb v odnosu na OD proizvodnih enot ter v odnosu na realizacijo kot sledi:
Splošna uprava:
70 % od OD proizvodnje 30 °/o od realizacije Tehnični sektor:
70 °/o od OD proizvodnje 30 °/o od realizacije Prodajni oddelek:
55 °/o od OD proizvodnje 45 °/o od realizacije Nabavni sektor:
65 °/o od OD proizvodnje 35 °/o od realizacije
S tem sklepom se spremeni 22. člen pravilnika o delitvi dohodka in OD.
Od 1. 5. 1968 dalje se priznajo nočnine do 50,00 din s predložitvijo računa.
Delavcem, ki odhajajo v pokoj, se izplača enomesečni OD, če so bili v podjetju zaposleni nepretrgoma najmanj 5 let.
Počitniški dom v Seči se s 1. 5. 1968 registrira kot dom odprtega tipa. Pri okrožnem gospodarskem sodišču se registrira tudi frizerski salon v Metliki.
Odobri se nabavna kombija Furgon Super BE 1, 5 ton v vrednosti 37.550 din. Za potrebe konfekcije v Metliki se nabavi loščilec za parket in sesalec za prah v skupni vrednosti cca 2.500 din.
Ponovno se razpiše delovno mesto pravnika, pod pogoji, ki so navedeni v statutu podjetja.
Razpiše se delovno mesto vodje proizvodnje pod pogoji, kot jih predvideva Statut podjetja.
Osnovni šoli Metlika se podari 60 komadov pulijev iz velurja.