95
Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz Šiška 14. marca. * Žitna cena po malem pada; blizu 4000 vag. koruze se je prodalo po 3 fl. 50 do 56 kraje; pšenica je po 6 fl. 40 kr. do 7 fl. 30 kr., vla-ška po 5 fl. 30 kr. do 6 fl., so rs i ca (napolica) po 5 fl. do 5 fl. 15 kr. (tričeterica) po 5 fl. 30 kr. do 6 AL, oves po S fl. 6 do 15 kr, Vv Karlovca je malo kupčije pa dosti žita na ponudbo. Čez morje se pšenice ne bo kaj prodalo, ker je je na Laškem dosti, za k o r u z o pa bolje kaže.
Iz Gorice 20. marca. *j Dopis iz Gorice v 22. listu jjNovic", kteri popisuje v spomin občeznanega veselega prigodka od mene 8. t. m. napravljeno slovesno besedo (koncert), po mnogi iskreni hvali sklepa s sledečimi besedami: „V imenu množin, ki so bili pričujoči, moram še ponižno željo tukaj razo det i: naj bi se pri izberi za deklamiranje ugodnih pesniških del gledalo tudi na zapopadek: ali je za mladino ali neK.
*) Vsled tiskarne postave nismo mogli odreci natisa temu dopisu.
Vred.
96
Po teh besedah se utegne misliti: da marsikaj tega, kar se je deklamiralo, je bilo ali preučeno in tedaj nerazumljivo za učence višjega gimnazija (ker zavolj premalo prostora v kasini so se le ti vdeležiti mogli omenjene slovesnosti) — ali pa, daje bilo sicer spodtik-Ijivo mladosti. Ker sem si svest tega, da v izberi vsega, kar se je govorilo in prepevalo v tej besedi, se nisem pregrešil ne na pervo ne na drugo stran, in ker mi je to mojo zavest poterdila enoglasna hvala, s ktero so bili vsi predmeti te besede sprejeti od prečastitega našega okrožnega predsednika gosp. barona Buffa in od vsih višjih gospodov, ki so počastili to slovesnost z nazočostjo svojo: tedaj prosim častitega gosp. dopisnika: naj mi imenuje očitno tiste pesmi ali morebiti le nektere v e r-stice v njih, ktere so zavolj nespodobnosti ali nerazumljivosti njega in mnogo druzih (?!), kakor pravi, nagnale k razodevi gori omenjene želje, da bodem potem v stanu dokazati, da ta želja se opira le na napačen zapopadek tega: kaj je prava nravna spodobnost, ako oni res mislijo , da se je ktera pesem, ki so jo gimnazijalni učenci deklamirali pri imenovani slovesnosti, zoper njo pregrešila.                   W. J. Mencel.
Iz Ter sta 13. marca. ##¦ Pervi dan t. m. je prišlo spet nekaj kapacinarjev k nam, ki bojo duhovno oskerbstvo v veliki bolnišnici in v norišnicah prevzeli. Skozi 167 let so imeli kapucinarji v Terstu svoj lasten samostan in svojo cerkev; leta 1785 so bili pa kapucinarji razpušeni in samostan s cerkvijo vred je bilpodert, tako, da dandanašnji ni nobenega sledu več od njega; le ena kavarnica, ki se „Caffe dei Cappucini" imenuje, opominja še, da na tem mestu je nekdaj samostan stal. Teržačanom je prav po volji, da bojo imenovani častiti očetje duhovno službo v bolnišnici prevzeli, v kteri leto in dan pride okoli 7000 bolnikov. Naša bolnišnica je silo velika—100 sežnjev dolga in 80 široka; 70 sob ima, v kterih je po 8, 12, 16, 20 do 24 postelj, tako, da je ob enem za 1000 bolnih prostora. Za noro in invalide pa so posebne hiše, v kterih bojo tudi kapucini duhovno službo opravljali.
1% Gorenskega. * Našemu blejskemu jezeru se bliža zmiraj veselejša prihodnost. Znano je, kako zlo se je olepšala z mnogimi ličnimi poslopji ta rajska okolica poslednje leta, odkar je naš nevtrudljivi gosp. Malnar začel živo svojo pozornost obračati na ta kraj, za kterega povzdigo se je popred edini domoljubni gosp. Prešern z gospo Petranovo poganjal. Pri vsem tem je ostala še zmiraj prelepemu temu kraju papova noga, to je, gerda stara cesta skozi nečedno dvorišče in skalnate kozje pota. Sedaj se je najdel tudi mož, ki bo to poglavitno napako odpravil in novo pot odperl — in ta verli mož je sedanji okrajni poglavar, prečastiti gosp. Br o lih. Hvala mul Slišali smo, da misli poleg te nove ceste zasaditi senčnatega drevja, in tako ne le lepo temuč tudi prijetno pot osnovati. Slava mu! Ce bi zamogel on z združeno pomočjo ondašnjih posestnikov šepotpolegjezerakrogin krog napraviti, bi to delo bilo, s kterim bi segel prihodnosti kaj lepo v roke, zakaj gotovo je, da poredema bojo vstajale hišice (Ville) ob jezeru, kakor je laneko leto gosp. Prešern že eno napravil; to bi bilo kaj prijetno sprehajališče okoli jezera I — Dalje smo zvedili, da neki gosp. Rigli (po rodu Svajcar) misli v najem vzeti Hofmanove toplice in napraviti tukaj tudi merzle kopve po načinu slo-večih Prisnicovih v Grafenbergu. Res, da okolica blejskega jezera ima vse lastnosti v sebi, da se na Jezeru vstvari nov Grafenberg, ki kadaj utegne še prekositi unega v Šlezii. Da bo to za vso okolico velik dnaren dobiček, je očitno kot beii dan.