AovensKo „Primorski List44 izhaja vsaki prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu. Cena za celo leto I gl. za pol leta 50 nov. Posamezne številke se prodajajo v šolskih in nunskih ulicah po 4 nov. Ali je narodnost na poti katoliški politiki ? »Otresite se mlačnosti." Naš list je vže večkrat prav odkritosrčno ponujal prijateljstvo in bratovščino italijanskim sobratom, ako pokažejo dobro srce tudi Slovencem. Njim torej,* ki imajo dobro srce, naj si bodo Slovenci ali Italijani, veljajo naslednje besede. Prof Alpije potožil Sv. Očetu Leonu XIII, da naša katoliška dela premalo vspevajo. To je res ; o tem vsi tožimo : visoki gospodje in mi siromaki, ki peš hodimo. A kaj radi z vračamo vso krivdo na — narodnost. N. pr. Dobro bibilo, da bi se vstanovila v Gorici katoliška gimnazija, ali kedo naj združi Italijane s Slovenci? Dobro bi nam prišla vsaj cerkyena hiralnica, vsaj dve veliki si-rotišči ali s kakim poslovnim jezikom ? Dobro bi bilo za mesto in okolico katoliško rokodelsko društvo in delavsko ali kako ? ali italijansko ali slovensko ? I. t. d. i. t. d. Sklep takih pogovorov je: Dobro bi bilo, ali pri nas ni mogoče; pri nas so druge razmere. Tako se lepo izgovarjamo pa zmajemo z rameni. Ali bo pa tudi naš Gospod Jezus Kristus sprejel tak izgovor, je drugo vprašanje, da, niti ni vprašanje, ker tako izgovarjenje prav gotovo ne bo obveljalo pred Bogom. Narodnost namreč nikakor ni na potu katoliški ideji. Komur je narodnost sovraštvo do drugih ljudstev, koja ne govore njegovega jezika ; komur je narodnost .vse in nad vse tudi nad vero, ž njim gotovo ne moremo shajati. Tako pa so razumeli narodnost judje in liberalni narodnjaki. Z njimi torej ne moremo. Toda katoličanu pomeni narodnost: ljubezen do svojega ljudstva, čegar jezik in književnost ljubi, če Sar zgodovino s veseljem premišljuje, če-&ar gospodarstvo, poštenje, neodvisnost in napredek pospešuje in brani. Ta ljubezen Je Popolnoma naravna, je od Boga, ker Bog1 j« narode vstvaril. Zatorej pa narodna ljubezen ne more biti nasprotna -krščanski veri. ki K vera večne ljubezni Srca Jezusovega. Kaj Pravimo nasprotna ? Narodnost je pomoč katoliški veri. Mislimo si blagovestnika, (misijonarja), koji pride mej paganski narod. Kako naj začne svoje sv. apostolsko delo ? ■Naj prej se nauči jezika, se seznani z ljudstvom, z njega zgodovino in oliko, z njega željami in težnjami. Tedaj pa je neobhodno potrebno, (la pokaže narodu dobro srce. JSarod mora spoznati v njem prijatelja, koji ima ž njim dobre namene. Stem bo ljudstvo pridobil za Jezusa Kristusa. Naj bi pa oui blagovestnik (misijonar) posmehoval se )ju češ. da mu ne dostaje patrijotičnega in dinastičnega duha in mišljenja. Svoje shode in zborovanja vedno zaključujemo z „hoch“-klici na Nj. veličanstvo ter pojoč cesarsko pesem. To se ne godi na videz, to je naravni in najbolj umestni izraz notranjega prepričanja. Vsak človek, ki ima zdravo pamet in priložnost občevati z' našim vrlim ljudstvom, ve in zaa, da je z dušo in telesom udano starodavni habsburški državi, ndano svoji staroslavni dinastiji. 5. Slednjič, naj mi bo dovoljeno, da iz-pregovorim še par besedij o onem abotnem liberalnem sumničenju, kakor da bi mi krščanski socijalisli pripravljali pot socijolni ■demokraciji. Kako pa potem to, da nas baš ti socijalni demokratje tako srdito črtijo ? Če bi nas cenili samo kot stranko nejasnih in polovičarskih pojmov, bi nam pač ne nasprotovali, temveč še podpirali bi nas. L I S T E K 1. Stari pagani so se bali ysega, mi se bojmo - Enega! Bili so časi, ko je blodil svet še po temi nevere. Svetila ni še na svetu luč resnice : vsak je trdil svoje in živel po svoje. Da je bilo takrat res jako mračno v človeških srcih, dokažejo naj vam, dragi toralci, resnični vzgledi, o katerih nam poročajo zanesljive priče. Rimskemu cesarju Domicijanu proro-koval je neki zvezdar (vedež). da ga ubije hišni človek. Kadi tega bal se je mogočni cesar tako, da je ukazal vse svoje sobe pokriti se zrcali (špeglami), da bi videl vse, Star se godi v kateremkoli kotu. A le še večji plašljivec je bil cesar Tiberij. Sezidal si je hišo globoko pod zemljo, v katero je pobegnil vselej, kadar je grmelo in treskalo in ni se upal na dan, «lokler mu niso povedali, da je nebo jasno. Kaj se vam zdi, ali ni bil smešen ta strah cesarjev ? — Pa še nekaj lepšega imam, da vam povem, nekaj o kralju Antemonu. Ta je l)il tako zajčjega srca, da je kar strepe-tal od strahu, ako mu je le muha pri- Ravno zaradi tega pa, ker dobro vedo, da mi nikakor ne delamo zanje, ker jih dan za dnem skušnja uči, da tisti sloji naroda, katere pridobimo mi. so izgubljeni za-nje — vprav zaradi tega nas socijalni demokratje sovražijo tako odkritosrčno. In mi priznamo, da imajo vzrokov dovolj sovražiti nas. Ni ga večjega nasprotnika, kakor je oni mej nami in socijalnimi demokrati! Socijalni demokrati hočejo odpraviti lastninsko pravico bodisi glede zemljišča bodisi glede industrije in obrtnije — vse naj bi bila lastnina vseh Iju-dij kot celota. Mi kr.ščanki socijalisti pa hočemo tistim, ki so si še iz prejšnjih časov kaj obdržali, t. j. kmetom in rokodelcem to njih mrvico privatne posesti ohraniti; tistim pa, ki so se vslcd neugodnih delavskih razmer pogreznili mej prolecarijat, bi radi potom skrbnega zakonodajstva pripomogli zopet do osiguranega posestva! Krščansko pravičnost, primerno odškodnino delavcu, ki mu omogoča nravno domače življenje in pravi napredek — sploh vse ono, kar zahteva enciklika Leona XIII., stavili smo si mi kot svoj cilj.“ Poslušalci so ta program burno odobravali, kar nam priča, da se krščanskim socijalistom od dne do dne bolj čistijo pojmi. in da prevladava mej njimi resnično krščanski duh. Proč a javnimi plesi! 1. Kaka bodi mladina. Dan v dan čujemo pritožbe, da naša mladina je zmerom slabša, da s starim rodom zamirajo možje, ostavljajo zemljo značaji. In res ! Kdor s bistrim očesom motri nehanje in dejanje naše mladine, le temu ne bo oporekal. Z malimi častnimi izjemami je zapravljiva, neznačajna, kakor bi ne imela resnih namenov. To velja tudi o slovenski okoličanski mladini in kdor jo ljubi, izvestno, če tudi s krvavečim srcem, podpiše sodbo, da slovenski mladeniči v. &oriški okolici »e skoro nič več ne razlikujejo od svojih laških mojstrov. Resnično, naši mladenči ne zaostajajo za svojimi laškimi tovariši ni v preklinjanju, ni v nezmernem popivanju, ni v strastnem pohajanju po plesnih semnjih in le v enem, kar jih ponižuje — v narodnem ponosu so daleč za njimi. In prav ta okolnost je živ dokaz, da je umestno in zares potrebno, da vsi v to poklicani, duhovni in posvetni, stoje skrbno čuječi na straži za mladino. Mladina ima bodočnost. Dobra mladina, •— dober, kreposten rod; varčna, štedljiva mladina, — skrbni, zavedni gospodarji in očetje; pošteni^ mladeniči — samostojni, značajni možje. Ce pa brenčala mimo ušes. Ako je šel pa kam iz hiše morali so mu držati hlapci nad glayo železno nebo, ker se je bal, da bi mu ne padlo kaj na glavo. Koga ne bi lomil smeh, ako bi slišal, da je bil neki rimski gospod tako boječ, da ni hotel prebivati pod streho, temveč je živel vedno zunaj na planem, ker je bil v strahu, da bi se ne podrla hiša nanj ? — Neki drugi se pa ni hotel umivati z vodo samo od strahu, da ne bi utonil. Neki kralj je pa prepovedal, da se ne sme v vsem kraljestvu nikdo voziti v kočiji, in tudi sam je hodil vedno peš, ker se mu je sanjalo enkrat, da je padel pod kočijo. Glejte, predragi, v kakem strahu so morali živeti celo mogotci poganski. Bali so se ljudij, groma, muh, vode, da celo sanj. — In mi ? — Mi ne poznamo teh strahov. — Mi se bojimo le Enega pravičnega sodnika, v čegar rokah je vse, kar imamo in želimo ; mi poznamo le en strah in ta je — strah božji. Kdor se Boga ne boji, mora se bati stvarij ! 2. Kam greš? Tam ob bregu vidim čolnarja pripravljajočega brod. Iz vode vleče železne rnač- pustimo, da mladina nravno propade v vrtincu strasti, krivi bomo vsega zlega, ktero neizogibno dojde na njih družine in pozne vnuke. Lahkoživi, zapravljivi mladeniči bodo slabi, neskrbni gospodarji in pijanci. Ta pa je rak-rana v družabnem življenju posam-nikov, družin, občin in celih narodov. Iz n r a v n i h propalic porajajo se sčasoma gospodarski nemaniči in iz teli narodne iz-dajice. Skrbimo torej najprej za nravno povzdigo naše mladine; če rešimo mladino nravnega propada, rešimo jo s tem tudi gospodarskega in narodnega poloma. Navajajmo jo torej k poštenemu, skromnemu pa trudaljubnemu življenju. 2. Pijančevanje. V to pa je potrebno, da skušamo na na vse mogoče načine zavreti in po moči zatreti naglavno napako današnje mladine, katera je: lahkomišljena razsipnost in uprav živinsko popivanje. Iz te grde razvade izvirajo vsi nravni pregreški mladine; ondi je šola gospodarskih grehov in grob narodnega ponosa in ljubezni do cerkve in domovine. Poglejmo! Kdo je kriv tolike korupcije v naši okolici, ako ne večkratno skupno popivanje ! Kdor ima oči in ušesa, videl je lahko in čul, kaj se ob takih prilikah govori, počenja in vganja!! Kdo more tajiti, da ravno lahkomišljeno popivanje in zapravljanje mladostnih zaslužkev ni provzročilo celo krdelo obupnih nemaničev, kateri so s svojimi lačnimi družinami prava kazen za našo o-kolico ? Ni čudo ! Dokler je bil mlad, je ves zaslužek sproti zapil; ženiti se je hotel, družino je dobil — a zraven pa pogum zgubil, da bi si mogel kedaj odpomoči in vdal se je obupnemu kruhoborstvu. In od zavisnih, neznačajnih, obupnih krihoborcev česa more pričakovati cerkev, česa narod in domovina ? ! Pomagajmo tedaj mladini na noge, da se otrese pogubonosne razvade lalikomialje-nega črezmernega popivanja. Gojimo V njej ljubezen do varčnosti in štedljivosti; budimo v njej zaupanje v moč jeklene pridnosti ter vstrajnega dela. Le s tako odgojo moremo vspešno se vstaviti naraščajočemu proletarstvu, katero do cela nezadovoljno se sedajnostjo, obupano o boljši bodočnosti, brez vsake samozavesti in časti: je glavni faktor pri raznarodovanju naših okoličanov. Ako pa pustimo mladini, kakoršna je in še bode, vajeti v roki, ako še netimo nagnjenje, ki je že itak ima mladina do skupnega popivanja. skoro, skoro zaznamo, kam nas tako ravnanje privede: do nravnega, go- spodarskega in konečno do narodnega poloma (bankrota) v lepi naši goriški okolici! ke, nateza jadra, popravlja in urejuje vrvi, lovi veter in obrača ladijo sem pa tje. Slednjič poslovi se od prijateljev in odpluje po morji. Toda počasi, moj čolnar! Povej nam, kam si namenjen ? — Odgovori nam : „Ne vem, pojdem za vetrom, kamorkoli me ponese.“ Tamkaj vidim pa vojščaka. Oblekel je železno obleko, vzel seboj samokrese in nabito puško, sedel na konja in potegnil meč iz nožnice. Kam si se pa ti napravil, moj srčni vojščak '? — Odgovori nam: „Ne vem, pojdem, kamor me ponese kon j. “ Drugje vidim rokodelca. Trudi, poti in milja se ves dan. Pa zakaj se toliko trudiš, prijatelj moj ? — Odgovori nam : „Ne vem.“ Zopet drugje vidim zvezdarja. Noč in dan gleda skozi daljnogled luno, solnce in nebo. prebira učene bukve ter si lomi glavo z učenjem. Uprašajmo ga, zakaj dela vse to, odgovori nam : „Ne vem.“ O prijatelji, vse vaše delo je zastonj, vse vaše skrb1 prazne, ves vaš znoj izgubljen. Da, izgubljen, ker ne delate z namenom, da bi našli Boga, od katerega edino pride sreča in blagoslov. Prazno je delo brez sreče z nebes! Politični pregled. Notranje dežele. Delegacij« je cesar vsprejel 8. t m Predsednik avstrijske delegacije knez Lob-kovic je v svojem nagovoru povdarjal, da hoče delegacija vestno proučiti vse predloge imajoč pred očmi toliko potrebe za moč dižave, kakor tudi koristi prebivalstva, ki je preobremenjeno z davki. Izrazil je tudi sožalje zaradi smrti nadvojvode Albrehta. Cesar je v odgovoru naglašal, da so vnanji odnošaji monaihije popolnoma povoljni, kar posebno pomaga do utrjen j a splošnega miru ; tudi odnošaji v Bosni in Hercegovini se razvijajo povoljuo. Ogrske delegacije predsednik je grof Aladar Andrassj. Skupni proračun za 1. 1890, predložen delegacijam kaže 156,291.4(53 gold. potrebščine, katerih je ‘2,092.175 pokritih z raznimi dohodki. Dohodnine od carine je preračunjene 49 047.110 gold. Po odbitku dveh odstotkov, katere mora trpeti državni zaklad ogrski ostane skupin* potrebščine 102.451.105 gld , od katerih mora plačati naša polovica 71,722 77y gld. V primeri z lanskim letom je prispevek naše polovice za 1,8G0.401 gold. veči. Za vojaške potrebe se zahteva zopet 3 099.213 gold. več nego vlani in znašajo redne vojaške potrebe 119,7-15.109 gld,, izvenredne pa 14,389.659 gold., za vojno monarnico pa 13,481.260 gold. Lep denar! ^ olilna prcosnova. Načrt volilne preosnove, ki je bil v zadnjem Prim. listu v glavnih potezah objavljen, nikjer in nikomur ne vstreza Še naj prijazniše lice mu kažejo nemški liberalci, ki spoznavajo, da manj volilne pravice se ni moglo dati, če se je sploh hotelo kako preosnovo. Volilni odsek je imel 7. t. m. sejo, in so zastopniki koali-ranih strank izjavili, da bodo glasovali za podrobno posvetovanje, vendar so si pridržali pravico predlagati razne premembe. Govorniki opozicije so načelno zavrgli predlogo, trdeč, da se načrt pododsekov ne zlaga z opravičenimi željami sedanjih nevolileev. Katoliška stranka na Češkem se je začela gibati. Pri zaupnem shodu se je sklenilo, da se ima osnovati osrednji odbor pod predsednikom grofa Alberta Schiinborna. ki bo razdeljen v razne odseke. V odboru so sla\ no znani katoliški veljaki češki, kakor grof Nostic. princ Friderik Sclnvarzen-berg, profesor češkega vseučilišča Ott, in nekateri profesorji češkega bogoslovnega oddelka Da le ne bo preveč grofov! Framasoni se čutijo že dovolj močne, da jim ni treba hinavsko skrivati svojih namenov. Neki nemški list piše: Civilni zakon vzame papežu in cerkvi družino, brezverska šola jim odvzame mladino, necerkveni pogrebi in sežiganje mrličev jim bodeta odvzela zadnji delež ob smrti, tako bo v-ničen papež in cerkev. Torej, zadnji namen je vničenje cerkve, in vendar nekateri vedno še mislijo, da so dobri kristijani, vklub temu, da se ne vstavljajo liberalnim postavam, ali pa celo zanje glasujejo! Dipaulijev predlog, da namreč po znižanju davka takozvani petakarji ne bi zgubili volilnega prava v dosedanji kuriji, je mi c. tega m. pri davčnem odseku na vrsti v posvetovanju. Minister Plener se je proti\i temu predlogu, češ, da ne gre določevati meje med starimi in novimi volil-ci, ko se ni dognana volilna preosnova. l)i-pauh se je izjavil, da vs raja pri svojem predlogu. Oprosčenje od davkov in pristojbin. Fin . min. Plener je državni zbornici predložil načrt za začasno oproščenje davkov in pristojbin onim industrijalnim podjetjem, ki se imajo zasnovati v obsežju Trsta in ka-tastralne občine Milske. Katoliška načela v liberalni Avstriji. Cesar je bil v Gradcu da otvori novo vseučilišče in novi muzej Vsa akademičua društva prišla so se pokloniti vladarju, le katoliško akademiško društvo „Karolina“ ne, — zakaj ne ? — ker so vsa ostala društva lzJ&vila, da ne pridejo v aulo k vsprejemu „P n 1 M o R S iv ! t 1 Š 11“ STj. Veličanstva, če bode tudi „Karolina“ lavzoča. Pa zakaj taka mržnja proti Karo ini ? — Pravijo da zato. ker katoliško Iruštvo načelno nasprotuje dvoboju! Toraj sato ker se drži edino prave verske postave. ki ima dvoboj /a greh — zato je ka-vor garjeva oven. — In zdaj reci kdo, da veliko šolska mladina ni zvesto katoliška ? ! Vnanje države. Štambulov, bivši bulgarski minister-ski predsednik je v hudih škripcih. Prei skovalna komisija je vdobila v roke pismen ukaz njegov iz l. 1878, iz katerega se drastično yidi, kako ie Štambulov umel svobodno volitev. Bila je tedaj volitev poslancem in Štambulov kot voditelj je pisal po-velniku garnizije v Plevno, naj strelja na volilce, ki so se proti vili voliti vladnega kandidata, in bilo jih je blizo 50 oseb deloma umorjenih, deloma težko ranjenih. Tudi so zasledili, da je iz državne blagajne vzel čez en milijon frankov, o katerih ni po ložil nikakega računa. Ko je Štambulov izvedel, da je komisija prišla na sled tem njegovim grehom, je zbolel in sklenil „po zdravniškem nasvetu11 podati se v Ksrlove vare, a ministerski svet mu ni dal potnega lista. Čuden rešenik in osrečevalec Bjlga-rije. Francozi imajo na Madagarskaru vojsko proti domačinom. Ne godi se jim kaj dobro, ker je podnebje nezdravo za Evropejce. Marsikak Francoz pusti kosti v p tuj i deželi, a doma kadijo voditelji naroda drug' drugega se „ slavo domovine;" diu-zega vspeha tako ni. Grof Ferrari v Rimini je ubit; limoni ga je neki Gattei, ud političnega društva „Giuseppe Mazzini,“ ker je bil Ferrari izvoljen poslancem v Rimini proti socijalistu Barboti. Tako delajo brezbožni socijalisti, da bi prišli do krmila. Gorje deželi, kjer zmagajo! Predsednik italijanske zbornice bo menda neki Tomaž V i 1 la, kateri je osobno zapleten v spletke in sleparije pri rimski banki. Ko je slepar Crispi v imenu vlade predložil vladni večini takega kandidata, se je vzdignil posl. Meardi rekoč, da to ne gre. Ta vgovor je Crispija jako vgrel, ker je mož spoznal, da njegova večina ven-der ni tako neumna in sužna, kakor si je lisjak želel. Ako se ne motimo, čakajo starega grešnika britke ure. Kralj Humbert 1 je prebral zbranim poslancem slovesni govor, v koje.n je naglašal, da je na svetu vse mirno in vse lepo v redu, zlasti tudi gospodarstvo brezbožne Italije. Govor je sestavil Crispi, vladar ga je le prebral. Raznoterosti. Katoliškega shoda ne bo! Zopet ena vesela novica za katoliško stranko. Sklenili so modri možje na Dunaju, da ni letos čas primeren za občni katoliški shod ampak, da naj rajše zborujejo deželni shodi. Pri posvetovanju sta biia tudi naša poslanca Klun in Povše; od krščanskih so-cijalistov knez Lichtenstein in Schindler. Da, da koalicija je panala ono katoliško stranko, koji je katoličanstvo parada, a dobro je vsaj to, da vže zdaj vemo, da katoliškega shoda ne bo, da torej ne bomo cele počitnice ugibali ali bo ali ne bo. Papežev nuncij Monsiguor Agliardi je šel y Karlove vare, kjer ostane del j časa po zapovedi zdravnikov. Judje in liberalci se vže veselijo, da se ne vrne več na Dunaj. Narodnopisua razstava v Pragi. Vsi slovanski listi so polni hvale o narod-nopisni razstavi v Pragi. Cehi bi ladi videli, da bi tudi Njega Veličanstvo presvitli cesar prišel pogledati razstavo. To željo so izrazili cesarju tudi češki pos'anci pri vsprejemu avstrijske delegacije. Cesar je odgovoril, da ne ve, ali bo vtegnil. Hrvatsko. Začel se je z nova razpor v stranki prava. Možje nimajo načel in Str. 85 menda sami prav ne vedo, kaj hočejo. Za to se prepirajo. Celjska gimnazija. Poljski klub je sklenil, da bo glasoval za slovenske vspo-rednice na celjski gimnaziji, ako vlada to predloži. Stolica za slovenščino na Graškem vseučilišču. Posl. Klun je priporočil vladi vstanovitev učne stolice za slovenščino na vseučilišču v Gracu. Zdaj je začasno preskrbljeno, kar ne more biti v čast našemu narodu. Minister Madejski je odgovoril, da bo stalno namestil učitelja, kedar najdejo za to sposobnega moža. Upamo torej, da se kmalu najde sposoben učitelj ! Dr. Gregorčič, ki je ta predlog podpiral, je priporočal tudi ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani. Zavarovalna družba „Austria“ ima 1.200.000 gld. premankljaja. Vse povprašuje, kam je izginil denar? V državnem zboiu so krščanski socijalisti zahtevali, naj vlada takoj stvar preišče in predloži zbornici. Ta predlog se je odklonil in sprejel se je predlog, naj vlada stvar preišče. Preiskovanje se bo vleklo na dolgo in ne bo imelo nobenega vspeha. — Pri občnem zboru Austrie dne 9. t. m. so zavorovan-cem odbili 20 % dohodkov. Lepo gospodarstvo liberalne gospode. Veliki shod delavcev na Dunaju. 9. t. in. zbralo se je v gostilnah v Pratru nad 4000 delavcev. Posl. Pernerstorfer je hotel govoiiti v gostilni ,Tivoli4 ali policija je spraznila prostore. Delavci so šli potem v drugo gostilno, kjer je govoril delavski voditelj Feigl vkljub prepovedi. Tedaj je nastal velik pretep. Redarji so več njih zaprli, ali tudi mej redarji je več ranjenih, zelo nevarno je zadet policijski nadzornik Kudernač. Ministerski predsednik ga je obiskal in pohvalil. Kam pridemo po tej poti?! Nemarnost ljubljanskega starešinstva. Vže pri prvi seji je novoizvoljeni katoliški starešina dr. Gregorič ojstro grajal vsestransko nemarnost ljubljanskega narodno naprednega starešinstva. Vže pred 8 leti n. pr. se je dovolilo 5000 gld. za nov mestni načrt za ljubljansko mesto, a do dan danes se ni še nič zgodilo. Zdaj je potres porušil mesto, zidati bo tieba hitro, a načrta ni pa ga ni. Lepo gospodarstvo ! Rusija in papež. Cesar Nikolaj II. je izdal ukaz, s kojim ustanovlja poslanstvo pri Sv. očetu. Prvi poslanec pri Sv. očetu je grof Izvolski, koji je došel v Rim vže 1. 1888. Naj bi se ta zveza nikoli ne pretrgala ! Novi potresi v Ljubljani. Usmiljenje o Gospod!1* Tako je vzdihnil sv. oče, ko je slišal poročilo o 'jubljanskemu potresu Toda usodna podzemska moč se ne more še upokojiti. Dne 10. t. m. ob 8. uri 34 minut dopoludne je prestrašil Ljubljančane nenavadno močan, več sekund trajajoč potres. Bolj plašni ljudje so iz hiš in cerkva bežali na ulice. Tudi v šolah je bilo učiteljem težko ohraniti red in večinoma so takoj izpustili šolsko mladino domov. — Sdode ni posebne. Tako v Ljubljani. Tudi v Gorici, v Gradiški in Trstu se je čutil potres ob 2 po-polunoči isti dan ko v Ljubljani ob 8 in 34 min. Strašna toča je popolnoma uničila poljske pridelke pri Dunajskem Novem Mestu Škode je v treh občinah 320.009 gld. Prihiteli so na pomoč vojaki. Tudi na Sol-nograškem, na Moravskem, na Hrvatskem in v Srbiji je toča napravila velikansko škodo in je vbila več ljudij. Dve nuni zgoreli ste v Rimu dne 4. t, m. v samostanu mater benediktink, kateri je do tal pogorel. I © f H E. Gorica. Imendan našega /enezo-nadškofa dr. A. Zom-a je 21. t. m. to je ravno na praznik presvetega Srca Jezusovega. Sv. Alojzij naj izprosi Njega Prevzvišenošti apostolski blagoslov od Srca Jezusovega. Mnoga leta! Str. 86 »PRIMORSKI LIS T“ Procesija se sv. rešnim telesom začne jutri ob 8 uri. Ob VU je slovesna sv. maša v stolni cei'kvi. Letos se vdeleži procesije tudi naše „Podporno društvo". Tako je prav. Praznik sv. Alojzija se bo tudi letos slovesno obhajal v bogoslovski kapelici. Dne 20 t. m. ob 5. zvečer, bodo slovesne večernice in blagoslov, na praznik slovesna sv. maša ob 8. uri, pop. ob. 5. večernice in blagoslov. Po sy. opravilu bo poljubljanje sv. ostankov. Big. g. Peter Augscheller, ravnatelj poštnega in telegrafičnega urada v Gorici, obhajal je 9. t. m. štiridesetletnico službovanja. G. Augscheller je doma iz Briksena na Tirolskem in vživa v Gorici mej uradniki in mej občinstvom veliko zaupanje. Uradniki so mu izročili prav lep album v spomin. Šolske novice. C. kr. gimnazija završi šolsko leto 4. julija in potem začne zrelostni izpit. — Na ž. pripravnici začne se zrelostni izpit 10. julija. Oglasilo se je črez 60 kandidatinj. Nemški Schulverein je zboroval v nedeljo 9. t. m. v rožni dolini v parku grofa Lautliieri-ja ali kakor se zdaj pravi v Tivoli. Ples v mestu. Ne moremo si kaj. da ne bi opozorili c. kr. glavarstvo na divje plese v mestu. To je v resnici nekaj groznega, kar je pač samo v Gorici mogoče. Pleše se namreč vprav v mestu s preglasno godbo, pleše se baš na trgih in na cestah, pred cerkvenimi vrati; celo noč se er-jovi in razsaja; gnete se vse vprek: žensko in moško, otroci in dijaki, nesramnice in poštene .... To je javna prostitucija, to je divjaštvo in vrh tega skrajna brezobzirnost do izobraženega občinstva in do gostov v Gorici. Ako vže hočejo plesov, naj si najmo prostor na obkraju mesta pa naj ga obkolijo, da ne bo smela negodna mladina blizu. Prav lepo prosimo, naj c. kr. glavarstvo stori, kar je prav. Proti javnim plesom nemarjavajo mnogi župani vložiti prošnjo pri c. kr. glavarstvu, naj bi je prepovedalo radi javne varnosti. Plesi v Anhovem. Pišejo nam: Med tem ko se tu pa tam po svetu odpravljajo javni plesi, se je po sklepu slav. starešinstva v Anhovem dovolilo take javne plese s pogojem pa, da mora plesna družba plačati v občinsko blagajnico od enega godca 4 gld., če jih je pa več od vsacega 2 gld. Hotelo se je s tem vzeti veselje do plesa našim norim fantom. Ali ne bo nič. Sklep starešinstva je namreč tako vrejen, da ostane edina godba pri ženitvah prosta omenjene takse, za vse druge plese brez izjeme gre plačati gore navedeno takso, zato pa je moj glavni namen povedati, da letos o pustu so imeli naši fantje ples, pa kljub starešinskemu sklepu je naš g podžupan poprosil in morda še prisilil g. župana, naj dovoli fantom ples brezplačno, kar se je tudi zgodilo. Fantje so drsali in plesali, ne da bi kaj plačali v občinsko blagajno. Imeli so naši fantje pri tej priliki tudi veliko večerjo, h kateri je bil seveda povabljen tudi naš g. podžupan. Naših starešin eden pa kot občinski oče plesal in vrtel se je na tem omenjenem plesu se svojo soprogo in štirimi hčerkami, da ga je bilo veselje gledati. Lep vzgled našega vrlega očeta starešina! Kdo naj potem še zameri fantom, ako radi ple sejo V! Lepo slovensko pelje v Mernem. Opozarja se nas, da za lepo petje v Mernem sta se trudila največ čč. gg. kaplana ,T. Kalin in Ig. Leban. Mersko pri Koboridu. Pišejo nam: Pri nas so bile koncem p. m. obč. volitve, pri katerih je zmagala krčmarska stranka, kar je za našo županijo pač žalostno, ker od zdaj naprej se bode vse noči popivalo in plesalo. — Kaj bo iz tega? Županstvo v Anhovem. Pišejo nam iz Anhovega : Pošilja se nam povabila od slav. županstva s podpisom „županstvo v Playeh“, mesto „županstvo v Anhovem1*. Naj bi se zanaprej take in enake napake opustilo, kajti g. župan je res v Plaveh, ali županstvo se imenuje od nekdaj Anhovo. Samomor. V petek jutro našli so ob soški cesti nad Solkanom v krvi ležečega človeka. Bil je po lastni izpovedi samomorilec. Pognal si je štiri kroglje v spodnji del života, peta oprasnila mu je čelo. Vendar je upanje, da ozdravi. Doma je iz Rezije Vzrok samomoru je neznan. — Mrtvo izvlekli so iz Soče v Solkana mlado žensko. Ne ve se od kod je, ali je po nesreči pala v vodo ali se je sama vrgla. /a ponesrečene po potresu na Kranjskem so poslali preč. ordinarijatu : Sv. Lucija na Mostu 15 gld., Sedlo 20 gld , Idriji (ob Bači) 40 gld. 50 kr., Grahovo C gld., Komen 111 gld. 47 kr.. Bovec 20 gld. H kr., Bukovo 12 gld. 92 kr.. Nemški Rut 7 gld.. Doberdob 10 gld., Steržišče 15 gld., Št. Martin (na Krasu) Ki gld. to kr., Vedrijan 10 gld., Koče 15 gld, Serpenica 20 gld , Kožbana 215 gld., 1’evma HO gld., Ce-povau 24 gld., Ravne 10 gld , Gargar 85 gld. 55 kr.. Št Martin (v Brdah) 17 gld., Vipolže 41 gld. 30 kr., St. Ferjan 34 gld., Strassoldo 5 gld. 60 kr., Skodovacca 10 gld., Ravnica 3 gld., Ajdovščina 23 gld. 43 kr., Vilesse 5 gld.. Far ra 8 gld. 10 kr.. Piazzutta 5 gld. Ločnik 21 gld 38 kr. Iz Podbrda so poslali v Ljubljano: fara 35 gld., g. Fr. Štraus 3 gld., ga. Neža Štraus 2 gld. Upravništvu našega lista je poslala duhovnija Libušenska 42 gld. Bog povrni ! Za Alojzijevišče so darovali: č. g. f Vinko Stubelj, vikar legat 50 gld., č, g. Vuk Leopold, vikar 3 gM. Id g. Kovačič Peter, čevljar pri Sv. Luciji na Mostu 1 gld., pri pastoralni konferenciji v Cerknem č. g. Murovec Ivan, župnik-dekan 14 gld.. č. g. \Vester Janez, vikar 5 srld., č. g. Božič Peter, kurat 5 gld., č. g. Kokošar Ivan, župnik 5 gld , č. g. Razpet Franc, vikar 5 gld., L g. Šmid Franc, kaplan 3 gld., č. g. Pavlica Andrej 10 gld. Trst-Istra. Posojilnica v Sežani. Vspeli potovanja g. J. Lapanja je nova posojilnica z neomejenim poroštvom v Sežani. Sprejeli so pravila predložena od g. Lapanja in izvolili so ustanovni odbor, čegar predsednik je gospod sodnik Fr. Dukič. Bog blagoslovi ! Iz Istre. Dne 6. t. m. bilo je zborovanje učiteljskega društva za Koperski okraj v Dekanih. To Vam je krasna velika vas v oljkah in trtah na nizkem brežuljku, ob kojem so lepi travniki. Iz vasi pa je diven razgled na bližnje mesto Koper in morje. Zborovanje je pričelo se sveto mašo, pri koji so šolski otroci kaj točno in lepo peli. Sv. maše udeležilo se je učiteljstvo in tudi bližnji čč. gg. duhovni. V šoli je bil praktični nastop v obeh oddelkih, potem koligi-jalna kritika. Zelo lepo od gg. učiteljev je bilo povdarjanje spodobne molitve pred šolo in po šoli. Potem so se obravnavale društvene zadeve. Zborovanje je počastil z svojo navzočnostjo tudi g. okr. nadzornik. Pri obedu povdarjala se je lepa sloga med učiteljstvom in duhovščino, katera je v Koperskem o-kraju, kakor sploh v slovanski Istri res lepa in trdna. Milo je bilo pri srcu vsacemu, ko je čul iz ust gg. učiteljev zatrdilo, da ostanejo vedno zvesti sinovi matere sv. cerkve. Tako naprej in Bog bode delo blagoslovil. — Zavladala je nekoliko šuša, pa tudi toča je po nekih krajih že dokaj škode provzročila. Na Plav ji, v mali vasi, zidajo ob lastnih stroških novo šolo. Bog daj vspeha. V Ospu je 16. maja silni vihar vrgel čez gorski rob vbogo staro ženo tako, da se je (loslovno razbila v strmini. Še le e-najsti dan potem so jo slučajno našli lovci. Ne vemo ne ure ne dneva! V koperskem okraju je vže pol leta ustanovljena skupščina tretjega reda sv. Frančiška se sedežem v Ospu, katera lepo napreduje. Dne 28. maja imela je lepo procesijo iz Ospa k Materi Božji na Vročku v Loški fari, in tam sv. mašo se skupnim sv. obhajilom. Nabralo se je pri ti priliki 20 gld. 20 kr. za čč. oo. Frančiškane in usmiljene sestre v Ljubljani. Skupščina 111. reda priporoča se v molitev! Nedeljski počitek, B. Trgovinske industrije. I. Prodaja jestvin. §. 5. V mestu Trstu (izvzemši okolico;, v Gorici, Pulju, Rovinju, Kopru in Piranu je dovoljeno delo ob nedeljah z i 6 ur in sicer v Trstu od 8 ure zjutraj do 2 pop., v ostalih, gori navedenih nibstih pa razim od 8. ure zjutraj do poludne tudi od 6- do 8. ure zvečer in to-v dobi od 1. oktobra do 31 maica: v dobi od 1 aprila do 30. septembra pa od 7. do 9. ure zvečer. V vseh drugih krajih pa (ki imajo izpod (>000 duš), je dovoljeno «unio delo in sicer od 7. ure zjutraj po 1. popoludne in poleg tega v dobi od i. oktobra do 31. marca od 5. do 7. ure zvečer, od 1 aprila do 30. septembra pa od 6. do 8. mi zvečer. Toda pri teh obrtih smejo se pomožni delavci rabiti le 6. ur. §. 6. O sejmskih dnevih in o dnevih šagre (cerkenega blago.slovljenja), birme, v krajih, kjer je božja pot: na nedeljo, ki pade pred god sv. Miklavža in pred Božični dan, ter ako sveti večer pade na nedeljo, tudi ta dan; na zadnjo nedeljo v pustu ; na cvetno nedeljo ; in isto tako na kolodvorih, dovoljena je trgovina z jestvinami povsodi 10 ur in sicer od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. V teh dnevih in krajih, ki so omenjeni v tem paragrafu, ne sme pričeti delo zopet ob 6. uri zvečer, kakor je bilo omenjeno v §. 5. O ljudskih veselicah, tombolah, dirkah itd., more namestnišvo dovoliti 10-urno nedeljsko delo v posamičnih krajih. II. Vse druge trgovinske obrti. §. 7. V obsežju mesta Trsta, Gorice, Pulja, Rovinja, Kopra, Pirana, je dovoljeno delo ob nedeljah za 6 ur in sicer do 12. ure opoludne; v vseh drugih krajih pa za 8 ur in sicer do 2 popoludne. — Prodajalcem starine in onim. ki posejujejo denar proti zastavi, dovoljeno je delo povsodi do 11. uri dopoludne. Vsi ti obrniki pa smejo rabiti pomožne delavce najdalje 6 ur. §. 8. O sejmskih dnevih, o dnevih šagre (cerkvenega blagoslovljenja); v krajih, kjer je božja pot: na nedeljo pred godom sv. Miklavža in na nedeljo pred Božičem ; in ako sveti večer pade na nedeljo ; tudi tega dne ; na zadnjo prepustno nedeljo ; na cvetno nedeljo ; potem na kelodvorih, dovoljeno je delo 10 ur in sicer od 8. ure zjutraj do 6. ure popoludne. §. 9. V onih trgovinskih strokah, ki so omenjene pod B), in I. II, v katerih se osebju ne more dovoliti nedeljski počitek od 12. ure opoludne do prihodnjega jutra, ko se prodajalnica zopet odpre, mora se temu osebju dati popolnoma prosta vsaka druga nedelja in sicer naj se dolično osebje vrsti tako, da so vsako nedeljo drugi prosti. Ako pa to ne bi šlo, potem naj se da dotičnim osebam pol delavnika v počitek. §. 10. Glede časa, kateri se mora dovoliti delavcem, da se morejo vdeležiti službe božje, velja to kar je ukazano v §. 4. tega razglasa. Ta postava je jako mila in popustljiva, ako pomislimo, da bi moral biti cel sveti dan posvečen molitvi, službi božji, počitku in razvedrilu. Cerkev ne more biti zadovoljna s tako postavo, kajti celo an-gležki in amerikanski protestantje imajo mnogo bolj stroge postave, ko je ta naša o nedeljskem počitku. Vemo, da se vlada boji za napredek trgovine ali kje je več trgovine ko na Angleškem in v Ameriki in vender so tam še celo krčme in kavarne zaprte, ob nedeljah in sicer celi dan ? ! Če je pa postava preveč mila, upamo da bo vsaj izvrševanje postave strogo, ker .PRIMORSKI LIS T“ Str. 87 sicer ne bo iž nje prav nobenega sadu. Zlasti naj se pazi, da ne bodo delavski vajenci delali več ko 6 ur ob nedeljah, ker sicer ne morejo h službi božji in ne h krščanskemu nauku. Enako. Gost: „Ali se je vže prisodilo pri vas, da bi se bil lcedo v vaši krčmi najedel in napil, nazadnje pa ne imel s čim plačati ?“ Krčmar: „0, seveda." — Gost: „Kaj ste pa s takim storili ?“ — Krčmar: „Tz hiše sem ga vrgel na cesto.“ — Gost: „Verzite tudi mene venkaj.“ V jezi. A: ..Kaj te je pa tako razdražilo ?“ — B : „Kedo bi ne bil razkačen ! Zdaj trdi moj sosed, ta osel, da nisem to kar je on.u Dva vinska bratca. Prvi: „Ti si zadnjič, ko sva šla iz krčme, obležal v cestnem jarku. Kaj si si pa mislil, ko si se zbudil?“ Drugi: „Čudil sem se, da ne ležiš ti blizu mene.“ Od govorni urednik in izdajatelj J. Maruši«. Tiska Hilarijanaka tiskarna. Prihodnja številka »Primorskega Lista1' izide dne 27. junija. Pojasnilo. Ker se širi od neke meni nasprotne strani, da jenja moj fotografični zavod v Gorici, naj javno povem, da je to grda in gola laž, ker hvala preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, imam dela vedno zadosti, da mi ga še preostaje. Zato se tukaj pri-likoma lepo zahvaljujem za meni dozdaj izkazano naklonjenost. Drugo, kar se mi podtika, žali me še več, ker ni resnica; češ, da sem „švaba“, ker imam nemški priimek. Jaz poudarjam tukaj, da sem rojen v Ljubljani. Ker imam ptuji priimek, nisem jaz kriv. Kar se tiče slovenščine, če tudi mi je ime ptuje, zmožen sem ze toliko, da ne potrebujem za svoj posel ptujk po zgledu nekaterih ta -kajsnih diletantov in jo pridno rabim v svojih potrebah na vseh straneh. . Zagotovivši preč. duhovščino in slav občinstvo svojega velicega spoštovanja o-stajam hvaležni Nigg-el (Schmalz), svetlopisec (fotograf). V Gorici 11. junija 1895. ^ -j ■j cjtjvvi ia' Cto It v© i A.nton Fon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina p1 l)0streže tudi z jako ukusnimi jedili, trežba in cene jako solidne. 30—11 ■Anton Kuštrin, v Gosposki ulici v hiši g. dr. Lisjaka at. 23. moK?la r,az*^no blago n. pr. sladkor, kavo, sebno d^br/r?’ kis’,.mil° (žajf") it(l- ll0‘ cerkvi ihl olJklI1° 0,Je za vei5no luč v 36 — 14 Novic Frane, !3'm, dela taproSaif izns"J" i^ouaja narejeno obleko po jako zmernih cenah. 30—13 I?aa 10—9 gja gostilničar rALLA COLOMBA1* i y°Jašnici, na desnem voglu v u-oielli, toči domača vina ter postreže tudi z raznimi prav okusnimi jedili. Delavnica kleparskih, ključarskih, | ANTON BELEC Št. Viti nad Ljubljano izdeluje ter ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice dve po iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., it tompaka 40, 50 gld., obhajilne svetilnice iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld. pušice z zvončki za pobiranje miloščine, iz kositarja po 1 50 gld. iz medenine 5 gld. štedilna železna ognjišča vsa železna in tudi razna za vzidati. Barvanje zvonikov napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. Dobiva se najceneje v podpisani lekarni ako se naroča po pošti £ | Itazne železne ograje, vrata, omrežja za | pokopališča itd. Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in cerkv. oskrbništvom ter slavnemu občinstvu pristne garantovane čehelno-voščene ----- sveče voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko razsvetljavo crkva in pogrebe. Kadilo lagrima, stenje in stekla za večno luč. Za pristnost sveč, katere nosijo protokol, tvorniško znamko, jamčim z „100 gl. ali 200 kr.* Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem i-10 1« V tJkaM gl. Trnkoczy, lekar zraven rotovža, v L j ubij a ni, priporoča: Df ZA ŽELODEC : Marijacelske kapljice za želodec.'j— [Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 3 ducent. 4 gld. 80 kr. Odvajalne ali čistilne krogljice, čistijo želodec pri zabasanji, skaženem želodcu. — Skatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljanii velja 1 gld. 5 kr. HT Za p r s a : Planinski zeliščni ali prsni sirop za odrašče-ne in otroke ; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Za trganje : Protinski cvet (Gichtgeist) lajša in preganjii bolečine v križu, nogah in rokah, — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v lekarni Ubaltla pl. Trnkoczy~ja v L j n l> 1 j a n i zraven rotovža in se vsak, dan s prvo pošto razpošiljajo. 18—10 oo oo co ::-2 prVa žrehljarska zadruga v Kropi na Gorenjskem ponuja vsem velesp. trgovcem, podjetnikom, obrtnikom in sl. občinstvu iz najboljše kovine solidno izdelano ŽELEZNINO kakor žreblje, verige, posebno za stavbe potrebno blago *“^POi po najnižji ceni, zagotavljajoč točno postrežbo. Ceniki na zahtevo poštnine prosto in zastonj. i8—10 svečar 15 — 5 SVE STROJEVE ZA GOSPODARSTVO CIENICI »'LATINO | ntANHO B IG. HELLER, BEG |V O. ritATEKSTRASSE BR.49. Sadne mline s kamenitimi in železnimi valjarjami, sadne stiskalnice vsili sestav, [ sadne sušilnice in stroje za sadje lupiti, MLATILNICE, gepelje, stiskalnice za seno in slamo, STROJE ZA OBDELOVANJE ZEMLJE, trijerje, žitočistilnike, brane, m line, trtne škropilnice in vinske stiskalnice prodaja po jako znižani ceni proti jamstvu in na poskus IG. HELLER na Dunaji 11/2, Praterstrasse št. 49. Obširni ceniki se dobe zastonj. Prekupci se iščejo. Posebno se svari pred'ponarejenim blagom ! -A-nt. Koren, trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. 36—12 „JANUS“ Vzajemni zavarovalnici življenja na Dunaju- Ta zavarovalnica vstanovljena vže 1. 1840 je osnovana na vzajemnosti, vsled česar deli svoj čisti dobiček (obresti) zavarovancem. Do zdaj se je vže zavarovalo 1)2.500 osob 25-6 z glavnico 115.912.500 gld. Zavarovanim se je izplačalo glavnice in dobička (obresti) : 17.150.000 gld. Reservni zalo**- znaša 11.779.966 gld. Pojasnila, prospekte, pravila in načrte daja na zahtevo zastonj Podružnica „JANUS“ v Trstu, Via Cologna 7„ v Gorici, Via S. Chiara 10. Edvard Paulin, v Nunski ulici št. 1 O. V zalogi ima razne nagrobne vence, biserne in porcelanaste, rože za cerkve’ palme, cvetke za nove maše in poroke, voščene sveče, mrtvaške obleke, rakve, trakove, zlate črke j. t. d. po najnižih cenah. CX500COCXXXXX3C5OGO A. GL1UBICH nova lekarna v lcal>jxtišču. Prav toplo priporoča spodaj navedene tekočine in zdravila. Dobivajo se: naravne mineralne vode iz raznih stndencev. Kemični, farnmcevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti. Ribje oije, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto. Ribje olje z železom ali železnim jodom. Najčistejše žvepleuokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo. Zdravila za živino, konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek. Homeopatična zdravila. 9—9 36-12 Trgovina papirja Ant. Jeretič GORICA Semenlška ulica št. 3. — Za veliko vojašnico št. 15. Zavod za črtanje papirja Knjigoveznica 18_u Tvornica trgovinskih knjig, šolskih zvezkov itd. itd. Zaloga pisarskih, risarskih in drugih predmetov, ■ m • la 1«*. ■■ l i fi in drugih učil. Izkljucljivo zastopstvo ter edina razprodaja lesne rezljanice in slamnatega papirja. za trgovino s sadjem. Laneno oljnati ir ne najboljše vrste prodaja -A.dolf Hauptmann tovarna Arneža v Ljubljani. Razpošilja na zahtevanje brezplačno in franka svoj ilustrovani cenilnik oljnatih barv, firnižev, lakov suhih, kemičnih, prstenih in mineralnih barv, dUssel-dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike, barv za fotografe, emalj-majolika in lazurnih barv, potreb-^ .ščin za oljnato in akvarelno slikanje, čopičev, tint, ka-\ kor tudi se mnogo drugih predmetov za obrtnijo, gole 1 in domačo rabo. gg__jj, srebrar v Gorici ulica Morelli štev. 17. se priporoča velečastiti duhovščini za napravo novih cerkvenih posod ! Sprejema tudi staro posodo v prenovljenje. 18—14 Da si zamorejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene reči, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov stavili prav vgodni plačilni pogoji. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Ilustrovan cenik zastonj in franko. Ustanovil I. 1707 Ivan Sainassa v Ljubljani. Ces. in kraJj. j^| dvorni zvonar ALBERT SAMA 8SA V kjafeljaiii Zvonoyi imajo harmon. in melodične glasove. Izborna je tudi priprava za zvonjenje, da zvonove do 45 centov more zvoniti en sam mož. Cista kovina srebrne bliščobe. Močan in čist glas. Garancija pet let. Cerkvene priprave iz masivnega brona ; svečniki, lustri, svetilke, altarni križi, kanonske tablice, lonci za cvetlice itd., dalje gasilnice, pum p e, ograje pri studencih, ventili itd. Občine in gasilna društva vdobijo naročila tudi na obroke. Cenilci brezplačno ! Štiri častni diplomi. 21 svetinj. VIRI K US USI TIS v Gorici ir TRAVNIK v Gorici Edina največja slovenska zaloga blaga za obleke ter izgotovljenih oblek, v kateri se dobi novo blago za vsak stan, posebno za čast. duhovščino ! Prodajam blago tudi na drobno in tako po nizki ceni, da smem vsakega vabiti v svojo prodajalnico. Ukupi se od 80 kr. do 9 gld. m. Platneno blago od 62 kr. do 1 gld. 20 kr. m. Dobi se sicer v tej zalogi vsake baže obleko po sledečem ceniku, gotovi talarji za čast. duhovščino . . . letne povrhne suknje „Površniki“ . . . Hlače...................................... Prsniki.................................... Ovratniki.................................. Salonska obleka............................ Žako, obleka za gospode.................... Navadna obleka za gospode.................. Hlače...................................... Obleke za birmance......................... Za dečke......................................” 1.60 Kar dajem s tem na znanje, da ko bi se včasih obleka ne dobila izgotovljena. izgotovi se nemudoma, ter opozarjam gg. odjemnike, da na zahtevo pošljem vzorce za vsaki stan, poštnine prosto na dom !! ! po 12.— do 28.— gld, n 12,— n 28._ n 4,— 12.— >7 >1 2,— n 8.50 1» n — .36 tj 1.80 n 24.— n 45. - >1 » 18.— 38,— V n 7.— T> 36.i— Ji n 1.80 n 15.— n » 4,— 16.— v » 16.— **