r. Naj reč i i slovenski dnevnik v Združenih državah Vetfa za vse leto ... $6.00 Za pol leta. ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 .Ti E9Q List ; slovenskih delavcev vAmeriki. TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered m Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 90. — ŠTEV. 80. TELEFON: C0BTLANDT 2876. NEW YORK. FRIDAY. APRIL 17, 1925. — PETEK, 17. APRILA 1925. VOLILNA BORBA V NEMČIJI Nemška volilna kampanja je postala skrajno živahna. — Stare cesarske zastave so zopet plapolale tekom "Hindenburgovega dne"! — Uporaba "ameriških metod". — Komuniste dolže požiga in drugih nepostavnosti. BERLIN, Nemčija, 1 6. aprila. — Prejšnji kan-celar Marx je vprizoril prvo veliko govorniško potovanje v predsedniškem volilnem boju, kar jih je kedaj videla Nemčija. Kandidat srednjih strank ne govori le v zaprtih dvoranah, temveč zbere svoje poslušalce krog*svojega vlaka na vsaki postaji na poti v Stettin in Koenigsberg. V prvem teh mest imajo nacijonalisti večino. Pristaši konservativcev seveda ne pridejo na taka improvizirana zborovanja, vendar pa se zbirajo krog Marxa socijalistični delavci, "ki si hočejo ogledati buržuja, ki naj bi stopil na mesto Eber-ta/' Številni komunisti smatrajo te govore kandidata za ugodno priliko, da vprizarjajo kravale, a uspeh njih prizadevanja je ponavadi minimalen. Čeprav sta Hindenburg in Marx naslovila na narod v splošnem prošnjo, "naj ohrani svoje dostojanstvo in naj ne skuša pospeševati stvari svojega moža z neprimernimi in nepostavnimi postopanji", poročajo vendar listi o prvih slučajih nasilja v volilnem boju. V Gelsenkirchen je bila vržena bomba v novo tiskarsko poslopje socijalističnega lista "Volks-willen", in ta bomba je zanetila požar v poslopju. To je brez dvoma slučaj požiga, kajti pred bombo ie bila vržena skoai okno posoda z bencinom. Ma-terijalna škoda je velika, posebno na strojih. Istega dne je poročal list Localanzeiger o številnih požarih, ki so izbruhnili v pomeranskih pokrajinah, na zemljiščih veleposestnikov. Domneva se da so te požare zanetili tamošnji komunisti. Republikanci in nemški nacijonalisti So včeraj objavili z velikim ponosom, da je vse pripravljeno za senzacijonalno volilno kampanjo, "v pravem ameriškem slogu." Poleg drugih stvari bodo poslali republikanci po Berlinu 1 50 tovornih avtomobilov, obloženih s prepevajočimi in razgraja-jočimi mladiči. Tudi drugi deli programa kažejo naivne ideje volilnega boja. Nacijonalisti hočejo z vsemi mogočimi sredstvi dobiti od berlinske policije dovoljenje, da paradirajo prihodnjo nedeljo po cestah s Hindenburgom. Na vseh konservativnih hišah Berlina plapolajo stare cesarske zastave, katere so oprali ter se suše sedaj, da se jih porabi ob priliki Hindenburgovega dne. Nacijonalisti so izdali poziv, naslovljen na vsakega dobrega nacijonalca, naj spravi vse svoje sorodnike, ki žive na deželi ter so lepi in čedne postave, v Berlin, da bodo marširali pri paradi ter 'pokazali republikancem, da so naši fantje lepši kot pa njihovi". Nacijonalistične stranke same so povabile organizacije iz neposredne okolice Berlina, naj pridejo v mesto ter se udeleže parade, a seveda le pod pogojem, da bi oblasti dovolile prireditev nacijonalistične parade* Organizacije so povabilo sprejele in sedaj je treba le še čakati na odločitev oblasti v tej zadevi. VOLUME XXXTTT. — LETNIK XXXIII. Nova poročila o atentatu na Borisa. SOFIJA, Bolgarska, 15. aprila. Atentat na kralja Borisa je še vedno zavit v meglo. V nekaterih krogih domnevajo, da ni bil to ni-kak atrntart. temveč roparski napad banditov,. ki «o čakali n> poštni voz, ki je prevažal potnike m poŠto in ki je moral priti mimo dotičnega mesta Tavno ob o-lem času. Dosedaj ni bilo še mo-fiH*e ugotoviti identical osti na.pa-laleev. Približno gA) i-stem času. ko je >ilo oddanih več strelov na avto-ftofcil, v katerem se je vozil kralj, e bil iovw>rjf«a na eeati glavnega mesta general Georgijev. eden voditeljev gibanja, ki je dovedlo do slrmofrlavljenja vlade Stambolij* skejja Tajni dogovor med Rusijo in Japonsko V pariških diplomatič-nih krogih izjavljajo, da ima pogodba, sklenjena med Rusijo in Japonsko februarja meseca, vojaški dostavek. Obe državi sta obljubili sodelovanje v zraku. FRANCIJA IMA NOV KABINET PARIZ: Francija. 16. »prila. — Pogodba mecb sovjetsko Rusijo m Japonsko, sklenjena v prieetku meseca fobruarja. ima tajno vojaško klavzulo, kot se izjavlja v tukajšnjih diplomaticnih krogih. Pravijo, da določa vojaško sodelovanje, posebno v zraiku. Pogoji so baje naslednji: — Sovjetska vlada je obljubila. da bo internirala katerikoli aeroplaai. last države, ki ni bila v vojni z Japonsko in ki bi pristal v Rusiji. Obljublja -so, da bo Japonska informirala v mirnih easih o vsakem gibanju v zraku, ki bi even tualno pomenjallo nevarnost za Japonsko. Prepovedalo naj bi se tudi ustanovljen je popravilnih delavnic v Rusiji ali skladišča nadomestnih delov, ki bi bila last te ali one sile. Japonskim ladjam, kadar se nahajajo v ruskih vodah, je dovoljena prosta ujvoraba brezžičnega brzojava. Japonci lahko xustanove privatne pomole v Vladivostok« Japonska se je obvezala, da nr bo odobrila anek.si.je Besarabije od strani Rumunske in da ne bo v splošnem priznala mejnih modifikacij, katerih sovjeti niso sprejeli. Japonska bo podpirala ruske interese v Ligi narodov, posebno sovjetske zahteve glede delov Bele Rusije, ki so bili stavljeni pod poljsko administracijo. Japonska bo dobila rudarske koncesije v pokrajini Amiurja, Sibiriji in ugodno .se bo rešilo ribiške spore. CARIGRAD, Turčija, 16. apr. Tukaj se je izvedelo, da je bil vjet šejk Said, voditelj kurdskih vstašev. tekom naporov Turkov, da porazijo vstajo Kurdov. Šejk Said z večino poveljnikov, ki so bili vjeti v bližini Ghedj. bo stavljen pred vojno sodišče v Diarbeker ter najbrž obešen, kot poročajo iz Angore. Turške sile v Diarbekr so včeraj usmrtile dvajset kurdskih vstašev in štirje uadaljni so bili usmrceni v BiHisu. -Sejk Said.Voditelj vstaji?, ki je izbruhnila fe4»ruarja meseca, se je boril pod praporom Iglama ter je bil njegov naanen zopet ustanoviti kalifat. katerega je odpravila turška nacijonalistačna vlada. Sempatam so prišla poročila, da se nahajajo vstaši v posesti važnih mest in postojank, a tekom zadnjih štirinajstih dni so izjavljala poročil a iz Carigrada, kla so turške vladne čete pognale vstaše iz "ore. Včeraj zvečer je objavil Painleve imena novih ministrov. — Sporazum glede vladnega programa. Aristide Brfend je minister za zunanje zadeve. Painleve je Siotel imenovati tudi Caillauxa, toda slednji je preveč zahteval. — Parlament je sprejel predlogo glede povečane izdaje frankov. —«- ' PARIZ, Francija, 16. aprila. — Včeraj zvečer je objavil Paul Painleve, da se mu je posrečilo sestaviti novo francosko ministrstvo. Kabinet tvorijo naslednji ministri: Painleve, ministrski predsednik in vojni minister; Aristide Briand, zunanji minister; Jules Steeg, justični minister in podpredsednik kabineta; senator A. Schrameck, notranji minister; L. Loucheur, trgovinski minister; Emile Borel, mornariški minister. Ostala, manj pomembna mesta, zavzemajo izključno le Painleve-jevi pristaši. Prejšnja brzojavka se je glasila: PARIZ, Francija. 16. aprila. (Poroča Arno Doisch-Fleurot.) Paul Painleve, prejšnji ministrski predsednik in. sedanji predsednik poslanske zbornice, pričakuje, da bo prihodnji francoski ministrski predisednuik. a zgodaj danes zjutraj se mu še ni posrečilo sesia-viti kabrmieta. V kabinetu hoče imeti Joseph a "aillauxa, ArJMida Brianda, Ed-/arda Ilerrioita in Anatola de Monzie. Te onože ločujejo stara ovraštva in dolga nočna« seja ni moglo premostiti prepada med njimi. Caillaux, ki je bil tudi nekoč minLstn»ki predsednik, se je vrnil dobil Caillaux, ki ima skrajno ra v Francijo ter stopil v politiko, ko ! d i kalne ideje gledn finančnih reje bil oproščen obdolžbe radi vele-:fcrm. mesto finančnega ministra, izdaje; dvignjene proti njemu, j Senat je razpravljal glede pred-Poklican je bil danes iz Maimers 1 o (je, ki legalizira izdajo nadaij-in domneval je. da ga čaka fi- uit štiri tisoč milijonov frankov, na lično ministrstvo. Ko pa je dospel, je govoril Painleve ž njim le o splošnih finančnih problemih ter namignil, da namerava ustvariti neoficijelen finančni posvetovalni svet, kateremu bi načelo-val Caillaux. * dosti sitnosti pri sestavi kabineta. katerega bi sprejel senat. Na pojznejši čas je bilo preloženo vprašanje, če naj se ponudi Malvv-ju kako mento. kajti on je bil edeu onih. ki so največ trpeli vsled Tiac i jonalist ičnega bloka. Caillaux je že postal vodilna podava v komplicirani politični drami, ki se hitro razvija v neposredni iboj za nadvlado med radikalnimi in konservativnimi elementi. K.o je postalo znano, da je bil pozvan na konferenco tudi Caillaux, so imeli v senatu občutek, da ho vlada strmoglavi jena. če bo Kradel banki denar. TRENTON. N. J.. 14. aprila.— Bodine. sodnik tukajšnjega zveznega okrajnega sodišč.a je obso-Kakorhitro ga j a-Caillaux raz-!t'^ < - ^ Hellera. ki je poneveril Amundsen je dospel na . Spicberge. Butlegar je plačal 700 tisoč dolarjev grafta. C1NC1NATI, 14. aprila. — Danes so se zagovarjali pred sodiščem trije policisti zafctran kršenja prohibicijake postave. Kot priča j? nastopil kralj bttflegar-jev, William Dillards. ki je prisegel, da je plačal policijskim oblastim nad 700,000 dolarjev grafta. OSLO. Norveška. 14. aprila. •— Danes je pristal k obali SpicbeT-gov mornariški transportni par-nik "Farm". Na njegovem krovu se naihaja slaAiii norveški raziskovalec Raoul Amundsen, ki bo poskušal desipeti z aeroplanom na Severni tečaj. Madžarske finance. WASHINTON, D. C.. 16. apr. Komisar Lige narodov za Madžarsko, Smith, je objavil, da se nahajajo madžanske finance r do-breitrstanju. umel, je hotel oditi. Painleve,. ki je izigral to karto, da prepreči opozicijo Caillauxa v senatu, ga je skušal potolažiti, a Caillaux, ki ni v izgnanstvu izgubil niti trohice svoje železne vel je, je informiral zbrane ministrske kandidate, da je pripravljen prevzeti finančno ministrstvo ali pa -ničesar. Navzoči jso bili Briand. Sarraut. Lava/l. Renaudel in Danielou. Pohabljeni so bili v palačo ob pol-»Jvanajstih zvečer, potem ko je Painleve informiral predsednika republike, da bo skušal stvoriti kabinet. SarrauL je spravil skupaj Caillauxa in Brianda, ki sta stara nasprotnika. V kolikor je bilo mogoče izvedeti. ni bila bojna sekira med o-berna še zakopana in Painleve bo moral nadaljevati s svojimi napori. Kljub temu pa jo najbolj vrjet-na kombinacija naslednja: Painleve, ministrski predsednik in vzgojni minister. Caillaux. finance: de Monzie. justiea; Briand. zunanje zadeve: Ilerriot. notranje zadeve. Herriot se ni udeležil nočne seje. a je popoldne preživel eno uro v družbi Painleve-ja. Ko je prišol včeraj zvečer Cail-ilaux v palačo predsednika poslanske zboruiee. je bil v njegovi družbi njegov soizjrnanoc. Louis Mafl-vv. »prejšnji minister za notranje zadeve. Painleve pa ni povabil Malvv-ja. in položaj je postal skrajno mučen, ko- je rekel Caillaux, naj Painleve ponudi Maflvv-ju meisto. čeprav je gotovo, da ga MaJvv ne bO«prejel. Painleve je rekel, da ima žc itak *18.000 Narodni banki v Mount Holly v N. J., pred petnajstimi leti. na eno leto in en dan a- zvezni kaznilnici v Atlanti. Heller je bil pred petnajstimi leti pomožni blagajnik dotične banke ter iztrinil mtkega dne z več kot £18.000 poverjenega mu denarja. Po dolgem potikanju po deželi se je nastanil v Detroitu, si nadel ime Luther Sani t ha ter ustanovil komkijsko kupčijo, v kateri je bil uspešen. Po smrti svoje žene. katero je zapustil na svojem begu, se je zopet oženil ter živel pošteno in srečno življenje. Detektivi pa. so ga zasledovali njegove slove in ugotovili konečuo njegovo bivališče ter ga privedli nazaj v New Jersey. Zagovornik Ilellerja je prosil sodnika, naj bo milosten, ker je 'bil baje ITeller žrtev ravnateljev neke sadilne družbe, koje tajnik je bil Heller. Primanjkljajev blagajni so pripisovali Ilellerjin. ki je izgubil glavo ter zbežal s poneverjenim denarjem 'banke. STRAJK v west VIRGINIJI. WHEELING, W. Va.. 16. apr. Izvrševatni odbor Un;ted Mine Workers je skleaiil danes razširiti štrajk mehkih premogarjev na štiri nadaljffia okrožja v West Vlr-giniji. Predvsem bo prizadet ta-kozvani 41 Panhandle'* okraj. Čudna objava sovjetov. MOSKVA. Rusia. 16. aprila. — Ruska sovjetska vlada je objavila poziv, katedega je spisal pred svojo smrtjo patriarh Tik-hon in v katerem je pozval vse Ruse, naj poddirajo novo vlado. Mrs. Cunnigham je obtožena umora Mrs. Cunningham je o-medlela, ko je bila formalno obtožena umora enega treh sinov. Arze-nik so našli v dveh truplih. — Ženska je rekla poročevalcem, da je nedolžna. Bojne ladje na poti v H^vaj Sto pet in dvajset bojnih ladij je odplulo proti Havaju. — Največje brodovje, kar jih je kedaj odplulo na odprto morje v mirnem času. CROWN POINT. Ind., 16. apr. Mrs. Ana Cunningham iz Gary, ki se nahaja v tukajšnji ječi tekom preiskave skrivnostne smrti pe-tih članov družine v teku šestih le, je bila danes obdolžema umora. nadaljnega sina, Walterja. starega trinajst let. Ivi je umrl septembra meseca 1923. Ko so ji pre-čitali varant, je omedlela. Truplo Walterja je bilo eno dveh sinov, katerega so izkopali. Kemična analiza je razkrila arze-nik v obeh Ostali člani družine, kr. .so umrli po »kratki bmlezni. sm bili mož Mrs. Cimjiingham, ena hčerka ter tretji sin. ^Mae, nadaljna hčerka. 1*> preiskana. če kaže simptome zastrup-ljenja. ker se je pritožila, da se čuti bolno. Varant radi uinora je zaprisegel Raymond Miman, jetniški paznik. Obtožena bo »kmalu predstavljena sodniku. Načrt, da sc priredi zaslišanje glede njenega duševnega stanja, je bil o-puščen. Mrs. Cunningham je govorila približno eno uro s časnikarskimi poročevalci. — Mogoče sem pustila nekaj ar-zenika. ki sem ^ja rabila za potre-sanje rastlin na kakem mestu, kjer je lahko zašel v hrano, katero sem dala Davidu, vendar pa ne mislim, da sem storila to, —■ je izjavila. Rekla je nadailje, da je izpostavljena silnim napadom bolezni, tekom (katerih se ni mu- bilo to najmogočnejše brodovie. kar jih je kedaj poslala kaka omika I to brodovje naprej v formaciji koncentričnih krogov. Zunanji krog obstaja iz podmorskih nov. ki služijo kot opozovalei za notratnji krojr rušileev in lahkih križa.rk. kojih nalni-\ lule, katere je dajia sinu Davidu, one. katere je predpisal zdravnik, zjavla je nadalje, da ne ve ničesar o kapsulah, katere so našli preiskovalci na njenem domu in katere se je preiskalo. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danai ao naU cena iledafe: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50 Pri nalrarllih, H snataj« nanj ko« kol m toi itearjev ntmmmm po«t>>J 10 ««Ut mm podtalno in drag« stroAke. g>iniilj> na zadnje pofite in tzplntnje ToitaS fakonri mf. ITALIJA IN ZA8EDENO OZEMLJI^ 200 lir .......... $ 9.40 500 lir...........$22.50 300 lir ....... $13.80* 1000 lir..........$44.00 Pri naročilih, Id mafejo k«« m Ur ratnaao pooekej po II emtov mm poMnim in drags itroik«, IhupoHUn na adnjo potto In liplačnjo LieMJao*a NUm bnnkn t Trata. Zm poSDJatre, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOC UR doTolJnjemo po mogočnosti ie poseben popust. Vtaaiaatf Dtarjea In Liram sedal M stalno, menja m veikra« Is m fcfcitM«; HU&nrt^nm al ■■giče podntl natantee eeos m^ POŠIIiJATVB PO BBEOoAVNJSK PISMU IZVRŠUJEMO ff NAJKRAJŠEM ČASU TKB KAČUNAMO EA BTEOŠK1 t nTtsSTm»o r—IHI Poslal Homy Order «11 po FRANK HAK8KR STATE BANK 82 Oarttmdt Btrwt, ItwTork;V.r. GLAS NARODA SThe largest Slovenian Daily in 5 I the United States. l|j □ Issued every day except Sundays ti I and legal Holidays. | 75,000 Readers. I \ -t««! —— trliAS NARODA, 17. APR. 1923. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Dopis. Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) ' Frank Sakacr, president__Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NAROD A.'* • . _"Voice of the People" _ _Issued Every Day Except Sundays and Holidays._ Za celo leta velja list za Ameriko Za Neto York ta celo leto — $7.00 in Kanado______________________ $6.00 Za pol leta ____________________$5.50 Za pol leta ............................ $3.00 Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za pol leta.............................. $3.50 ____Subscription Yearly $6.00.__. _v_Advertisement on Agreement. . _ "Qlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče namxrH. da hitreje _;__najdemo naslovnika. "GLAS W A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. FRANCOSKE TEŽAVE Niti malo ni treba obžalovati, da se Briandu ni posrečilo sestaviti kabinet. Oči vidno ni imel Briand nobenega programa, ria temelju katerega bi se pogiiinno in konstruktivno lotil francoskega proračuna. Njegov izključni namen je bil. s pomočjo pretkamih političnih manipulacij preložiti rešitev finančnega vprašanja, ki ogroža Francijo. Skušal je zmešati iste stare karte v neko novo kombinacijo. ki bi omehčala opoaicijo. Nikakili triumfov ni imel in tud$ iii bil »pripravljen iizgrati jih. -čeprav bi jih imel. ►Socijadisti, ki niso hoteli po«magati Briandu, da prevzame urad iiiinistrsikega predsednika, imajo mogoče prav aii pa ne glede vrednosti davka na kapital kot rešitve franco« kri h finančnih zadreg. Spoznavajo pa vsaj. da ni mogoče teh zadreg rešiti ali odpraviti z majhnimi, pretkanimi manipulacijami; da mora vlada z dolgom, ki je večji kot so njeni dohodki, ali zmanjšati dolg ali pa povečati dohodke. llerriot in Briand, prav kot Poincare in Millerand sta politika, ki vedno upata, da se bo nenadno pojavilo nekaj nepričakovanega in izvanredega. Ne vedo sicer dobro, kaj bi to bilo, vendar pa upajo še vedno, da bo mogoče napraviti Francijo solventoo brez resnih stroškov za toga aii onega. Kaj takega pa ni mogoče sto-riti. Ali morajo upniki izgubiti svoj denar aH pa morajo dolžniki plačevati. Nekdo mora ostati neplačan ali pa mora nekdo plačat.i Niti trohice razlike pa ni. če je kabinet set a vi jen iz politikov deisnice ali levice. iz cent nima "ali desnega aH levega krila. Dolgove j? treba skrčiti ali pa plačati. Edino resnično vprašanje, s 'katerim s«? mora pečati francoski narod ter ga rešiti je, če naj se res skrči dolg potema devaluacije valute, potoon davka na kapital, višjih davkov ali ptsilmh posojil. Manevri za stvorjenje kabineta nimajo nobenega drugega namena kot ubijati čas. Soeijalist.i so sklenili, da naj v glavnem plačajo račun lastniki kapitala in sicer v obliki delnic. Veliki industrijalci l>i imeli rajše. Če bi se to doseglo s pomočjo inflacije, da se preloži breme ria lastnike bondov in zemljiških posojil. Politiki kot llerriot, Briand in Pa in leve pa se oči vidno ne morejo odločiti, s katere strani bi se lotili problema. Njih pristaši pripadajo obem interesom, so obenem dolžniki in upniki, delničarji in lastniki bondov. Sedanji francoski parlament ne more nikamor vspričo teh nasprotujočih si interesov, kajti vladajočo silo v senatu predstavljajo upniki, v poslanski zbornici pa dolžniki. Dokler ne bo imela Francija parlamenta, katerega bi obvladbval ta ali oni interes, ne bo mogoče stvorifi stalnega parlamenta. Zavlačevanje zadeve pa kljub temu ni pi&tilo celega vprašanja tam. kjer se je nahajalo od poeetka. Politika -brezdelja poraenja koncem konca politiko zatiranja upnikov. Francoski proračun je neu ravnan. Ce ne bodo uveljavili pozitivnih odredb potom obdačenja ali davka na kapital, da izenačijo iproračun. se bo proračun pralktiono ^amoposebi uravnal potom inflacije. Čas, i^begavanje in nezmožnost, da se najde nadaljnc vire dohodkov — vse to je v korist dolžnikov. Ce bo hotela vlada zadovfcirti svojim izdatkom, bo mortfla uvesti inflacijo. Radi tega tudi niso veliki industrijalni interesi Francije posebno vznemirjeni v.«fled možnosti cele serije kabinet nth kriz in radite-ga sjo tudi tako pripravljeni urpiracti se vsem resnim predlogom, da se uravna državni proračun. Zmagali bodo, če bodo mogli odvrniti vlade od izvroenja količkaj določenega in temeljitega. Njih mte rosi zahtevajo zavlačevanje. kajti v takem Slučaju bi oni najmanj trpeli, narod pa naj^e^. . < f Raznoterosti Rr&sin o ruskih dolgovih Franciji. Pariški sovjetski poslanik Krri-«in je glede ruskih dolgov Franciji podal uredniku "Journala" sledečo izjavo T SovjetjJka vlada nikakor ne mor p priznati dolgov carsfce vlade v celoti. Na vsak način je treba doseči v tem oziru kompromis. Vsled padca franka in izgube poljskih ooemelj se ra skupna vsota vsekakor znižat*. RaVno v izgubljenih poljskih ozemljih se je narnreč tiporabil glavni del izposojenih vsot za izgradnjo strategičnih žeiezničnih črt in trdnjav. Vihjtega je Francija oiji, na podlagi mirovne pogodbe, sklenjene v Brestu Litovskem; pa je morala Rusija izročiti Nemčiji veliko zlata. Vse to je trdba upoštevati in Busija bo vi so odsekali v Ilanovru na Nemškem glavo Frit.zu Haarmannu. To je bila najmanjša ka-wn. ki mocrla zadeti zver v človeški podobi. Pred smrtjo je imel Haarman kratek nagovor, v katerem je rekel: — Umreti hočem kot mož, llaarmannu bi ne bilo trebi* umreti, če bi kot mož živel. * * V Ameriko se je vrnil velik zagovornik prohibieije, taikozvani 1' Pussyfoot *' Johnson. Rekel je, da je prohibicija v Združenih državah izvanredno uspešna. Da je res u&pešna. Škoda, da samo za tiste, ki imajo toliko poguma in sreče, da se lahko dolgo bavijo z butlegarstvom. tel dojeiček, 14 tednov; Franei- vava sekira. Tumpelj je pravil, da 6 let;- Anton Mrliar. posestnikov s*h. 11 let; Ana K-omatar. bivša dijaška go^podija. 72 let; Anton Wr. ne, to ime mi pa že ne ugaja. Marica naj ji bo ime. Mož, da ne in ne. In prepira ni bilo n^ konca ne kraja. Malo je manjkalo, da nista začela drug drugega sovražiti. Po preteku par tednov j© ha pa--roje«, otrok. Hitro sta se pobotala in aporaiuitttela ter ga dala lastiti za Toneta« Vinko Vueajnik. prvi trgovski, dvugi kolarski pomočnik v Velikem Obrežju. Dne 19. oktobra 1. 1. ponoči jo zapustil Ivin Počekjtrrja v družbi dveh -tovarišev gostiln^j Josipa Megovca v Dobovi. Pred j ''gostilno so bili nenadoma napa-, deni od večjo skupine fantov, pri J čemur je dobil Josip Poček težko počkodbo z nožem na prsih in na desni nadlaktnici. ostala dva pa več lahkih telesnih poškodb. Oba obdolženca so zagovarjata, da sta bila napadena. Vendar ipa je po pričah dognano. da je bil Vinku Vueajnik t'sti. ki je l>re.z povoda /omnhnil z nožem proti Počeku. Oba sta bila obsojena na 6 tednov ječe. Promocija. Xa zagrebški univerzi je bil Anton Grebene promoviran za dok-vsega zdravilstva. Smrtna kosa. Xa Turjaškem trgu št v. 4 je jimrl privatni uradnik P. Ilirseh-ni a n n. Smrtna nesreča. Koeiiaž državnega premogovni-kn v Velenju, 73-letni Perdo Prater. so je te dni smrtno ponesreči!. Pred ITankejevo gostilno v Šoštanju je pustni v voz vpreže-r.oga konja ter nakladal pekote na svoj voz. V tem je pridrjal mimo neki drug voz. Konj se je splasil, zapeljal v divjem skoku na drugo strain ofarajne ce«te ter pritisnil Praterja na tamkaj so nahajajoči kostanj s tako silo, da jo starček zadobil težke notranje poškodbe. Tudi kaprica. .'J4-letni postopač in razgrajač Adolf Ilorvatt jo nevaren človek. I »a je zelo ** ;spodobon" Človek, govore številne kazni, katere je že prestal. Ko se je pred kratkim pu-vrnil iz zaporov deželnega sodišča zopet v svobodo, je pričel nadaljevali z neumnostmi ter kma-4u padel zopet v roke pravici. Se-daj je bil na predlog višjega drž. jDravdništva otklan v prisdlno delavnico. Čuden samomor v Mariboru. Te dni so prebivalci -hiše št. 35 ?/ Loški ulici slišali stokanje in klice na pomoč iz stanovanja 60- Nesreča na vrtiljaku. V Ptuju je dogodila tragična nesreča pri vrtiljaku. Med fanti, ki so biLi zaposleni pri" pogonu vrtiljaka. je bil tudi neki 14-lelni (Vterič iz Budine pri Ptuju. Med vrten j om mu je postalo nenadoma slabo in jo jiadel na :tla trr si pri tem zlomil več reber ter poškodoval pljuča. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. Ciganska nadloga. V Zagorje se je ppr.iklatila tro-„.iea ciganov in -ieer dve ž nski in moški. Orožirki so v njih takoj spoznali že dolgo isikano t ripe resno deteljico, 30-letnega Ivana Ilelda. njegovo inriležnico 20-letn«* sestro Julko. Vsi trije imajo na vesti razno grehe. Posebno Held je odnesel raznim ljudem na Gorenjskem pod ra'znimi pretvezami različne glasbene instrumente, o-be ženski pa sta sp podili za kokošmi in goljufali po ravnili krajih lahkoverneže in še bolj-lahko-vernice s priponiočjo vraž. Tro-jica je bila oddana" v ljubljanske sodile zapore. Zopet "doma". Iz celjskih zaporov je lani pobegnil znani vlomilecJn tat Franc Koša no. Vprizoril jo {Vavo revolucijo in ranil dva paznika ; eden je še sedaj v bolnici. Potom se jt-v avtomobilu vozil po Mariboru, od vedel iz bolnice tovariša Kranjca in odpotoval v Avstrijo. Iz Avstrije ji* pod imenom Otokar Falk krenil na Bavarsko, kjer pa so ga s pomočjo d a ktilosik opi je razkrinkali in odip^lali v Avstrijo. Avstrijske oblasti so sra hotele i7a*o-čiti jug. oblastem, toda pri Železni Kapi i .je ušel dvema žandarje-ma in t katerikoli dru- = NEGOVANJE CVETLIC Y SOB) Pravilno in "pravočasno presajanje je vcildke važnosti za. dobro ui*pevanje sobnih rats t Lin. Najboljši čas za presajanje je pomlad in sicer .tik predno začne rastlina po dokončanem zimskem počitku nanovo poganjati. Velike važno-teom. V glavnem ločimo tri vrste remijev Največ sobnih Tastttn zah teva emo zemljo iz tople lehe, neto lik o pomešano z drobnim pes-J Smrt je mogoče odgoditi - ne pa preprečiti Ruski učenjak je delal poskuse, če bi bilo mogoče premagati smrt. — Poskusi se mu niso popolnoma obnesli, pač pa le v toliko, da smrt lahko za nedoločen čas od godi. — Slučaj, ko je srce še dolgo časa po smrti utripalo. — Nova upanja zdravniške vede. Vrnil je srcu življenje, tako da jc začelo ponovno utripati. Takoj nato so začeli eksperimentirati z srcem dalje. Navadno se vrne srcu življenje na umeten način s po- Sovjetski medicinski krogi so se kom. V glavne mlocimo tri vrste1 ponovno lotili problema, v koliko aemije in sicer lahko, srednje tež- se more zdravniška veda uspešno ko in težko. Gozdna zemlja, po- boriti proti smrti ali obnoviti u-! mešana z večjo množino peska, je;ga*lo življenje. Diskusija o tem ! lahka, zemlja iz tople lehe in pes- zanimivem problemu se je razvila { močjo odgovarjajočih aparatov, ka je srednje težka. Ako tej po-,™*jprej v zdravniških publikaei- Zelo dobro so se obnesli tudi poiz-Ulednji mešanici primešamo ilovi-jjah, potem pa tudi v širši javno- kusi, da se oživi poedini udje, lo-ee in komposta, dobimo težko »ti. V zvezi s tem je imel znameni- : čeni od telesa. Tako je znan v Mo-zemljo. Nekatere rastline, zlasti v. ti ruski zdravnik prof. Andrejev ' skvi slučaj, ko se je posrečilo rege-novejšem času toliko cenjene or-j v politehničn uizeju predava hideje. bromelije in praproti pa ki je zbudno v javnosti sploš- zvišanja stroškov proizvajanja premoga, a v glavnem povečane produkcije kontinentalnih premogovnih polja ter temu sledečega zmanjšanega eksporta a*ngleške-Iga. premoga. Radi tega deprefsivmega stanja premogarske industrije" se bori Prank Hodges, prejšnji tajnik premogarske federacije proti zahtevam za višje plače premogai-jev, vsaj za enkrat. On predlaga na delu v .bojevitih načrtih leve- /pet letno premirje med lastniki in uspevajo le v polrazpalem lesu, Od pravi zemlji niti podoben ni. Pri presajanju postopamo ta-ko-le: Nekaj dni pred presajanjem zali jemo rastlino, da bi se pri presajamju zeonlja ne osula od ko rem k. Ko je zemlja umerjeno vlažna, previdno odstranimo lonec. Nato o-?tržemo s kako leseno trsko par prstov na debelo zunanjo zemljo, p or ež emo morebitne gnile ali drugače poškodovane ko renike z ostrim nožem in vsadimo rastlino v pripravljen nov lonec, ki pa sune biti le za prst širši od prvega. Še prej ne pozabimo povezniti nad odvodno luknjo v dnu novega lonca kos črepinje in pokriti celo dno s plastjo drobnega peska. Kar v loncu manjka zemlje, jo nadomestimo s svežo. Zemlja naj ne sega niukdar prav do roba lonca, ampak palec nižje. To je potrebno, da pri zalivanju ne teče voda crez rob. Potem postavimo rastline nekoliko dni v senco in jih večkrat obilno zalijeano. Grmičaste rastline in one z lesenimi stebli obrežemo poljubno, no zanimanje. Prof. Andrejev je kot strokovnjak najprej podal navzočemu občinstvu obširen zgodovinski pregled o zdravniškem boju proti smrti. Govoril je podrobno o tem. kakor je skušala medicina tekom stoletij oživiti mrtve organizme. Svoje predavanje je zasnoval na principu, da mnogi organizmi žive še dalje, ko je srce že prenehalo utripati. Opozorili je avditorij na znane poizkuse, ko so zdravniki izrezali žabi srce ter pripravili potem kri na umeten način do tega, da je zopet cirkulirala. Ruski zdravnik Kuljabko je napravil v tem smislu prvi poizkus leta 1902. z detetom, ki je umrlo na jetiki. nerirati obtok krvi v roki, ki je bila amputirana že delj časa po smrti dotičnega bolnika. Učenjaku Sekartu se je celo posrečilo obnoviti obtok krvi v odsekani pasji glavi. Odsekano glavo je tako oživil, da je reagirala, ko je klical psa gospodar sam. Prof. Andrejev je skušal 1. 1008. oživiti človeško truplo. Prereza 1 je truplo nekega moža. ki ga je ubil električni tok ter je injeciral v srce svoj preparat. Srce je začelo utripati, ni se pa posrečilo oživiti ves oj-ganizem. Slične eksperimente je delal prof. Andrejev tudi pozneje, toda vedno brez definitivnega rezultata, tako da1 se je slednjič prepričal, da more zdravniška veda smrt sicer odgoditi. ne more je pa premagati. ga krila delavske stranke ter organiziranega delavstva v splošnem. Do gotovega obsega je to popolnoma re^saiičnol Komunisti vpri- *premogarji iter .skupen napor, da se induz mokro gobo. Če je srak v scfbi presuh. postavimo tjakaj z vodo napolr njeno odprto posodo. Najbolje nam sluai v to s*riw primerna stekilona posoda z zlatimi ribica- mi, iki je obenem tudi v kras sdbi. Če upoštevamo vsa ta navedena navodila, nam bodo sobne rastline v našo veliko veselje lepo uspevale in bodo škodljivci in bolezen na njih le redek pojav. Če vkljutb vsej skrbi vendarle kaka rastlina začne hirati, skušajmo temu nemudoma najti vzrok. Največkrat bomo dognali, da je povzročila hiranje zemlja, ki je v-sled propogastega zalivanja in vlage postala kisla. V taki zemlji tjegnijejo koremike. V tem slučaju je takojšnje presajanje neobhodno potrebno. Segnite koreni-ke moramo odrezati in večji del okisane zemlje odstraniti. Ko smo to storili, raztopimo v mlačni vodi nekoliko kuhinjske soli. V to raztopino postavimo za en četrt ure rastlino s korenikami in zemljo. ki se je še drži. Potem jo pa denemo na rešeto, da se odcedi od nje voda do zadnje kaplje. Konečno vsadimo rastlino v kolikor mogoče majhen lonec in nadomestimo manjkajočo zemljo s peščeno zemljo. V prvem času, dokler se niso še razvile nove kore-nike, zalivamo zemljo 16" bolj po-redkoma. Na hirajočih rastlinah bomo našli večkrat škodljivce, zlasti razne uši in pršice. Prve se pojavijo vsled zalivanja s premrzlo A-odo, druge pa vsled presuhega zraka v NOtbi. Dočim se uši pojavijo po celi rastlini, najdemo pršice le na spodnji strani listov, kjer razpre-dejo pajčevini podobno mrežico. Vseh teh škodljivcev se najbolj uspešno ubranimo, ali umivamo rastline v milnici iz zelenega mehkega mila. ka'teri pridamo par žlic tobačnega izvlečka. Par ur na to izplaknemo rastlino s svežo vodo. Če so pa vršički rastline pode-beli, kakor bi ibili s pepelom potreseni. je to znaik. da se je poja-. vila listna plesen. Prorti tej bolezni popra&imo rastline z žveplom. UMETNOST PRED SODIŠČEM Smrt slavnega slikarja. LONDON. Anglija. 15. aprila. Danes je umrl tukaj slavni angleški slikar, John Sargent. V Pragi je bila te dni končana senzacionalna sodna obravnava. Akademički rezbar Jaroslav Mara je tožil profesorja umetniško-obr-tne šole dr. J arom i ra Perirka. znanega praškega kritika in urednika umetniške revije <lieijo da ga pomaga rešiti trmoglave ženske. Karabinerji so Lucijo spravili iz stanovanja a dekle si je zato sklenilo vzeti življenje. Lucija je šla k morju, slekla je plašč, snela klobuk, sezula čevlje, razplela lase in se vrgla v valove. Ljudje, ki sprva niso razumeli kaj dekle hoče so sedaj brž spoznali neroden položaj in so mla denko spravili na kopno. Odpelja li so jo v bolnišnico kjer se je kma lu nato pojavil tudi skladatelj Bellini z velikodušno izjavo, da ji vse odpušča in da jo je pripravljen takoj vzeti za ženo. Lucija se je vrgla svojemu ženinu okrog vratu in par dni nato je bila poroka. Tako je končala ta stvar zares kakor v opereti. Bellini ima sedaj lepo priliko, da ta dogodek ovekoveči, seveda če je kaj takega zmožen. Sovjetska republika na Bolgarskem. V vasi Ašikovi pri Eski Džuma-ji je naskočila tolpa kakih 40 mož pod vodstvom Rontordževa in Popova, ki sta pobegnila pred kratkim iz ječe, občinski urad, ga zasedla in potem proglasila sovjetsko republiko. Sovjeti pa se niso dolgo veselili svoje zmage. Njihova republika je trajala le eno uro. Iz Sumena je prišel oddelek vojaštva, ki je po kratkem a hudem bo ju pregnal komuniste, od katerih je 11 članov prijel. Ostali so pobegnili. Načrt cest« mimo Velikega Kleka. Te dni je imelo avstrijsko društvo inzinjerjev in arhitektov sejo, kateri je prisostvovalo vec indu-strijcev in drugih interesentov. V prisotnosti trgovinskega ministra dr. Schueffa je imel deželni stavbeni svetnik inž. Wallacek predavanje o načrtu velike gorske ceste mimo Velikega Kleka v Visokih Turah med Koroško in Solnograš-ko. Po predavanju je imel minister Schueff nagovor, v katerem je zatrjeval, da se zvezna, vlada zelo zanima za načrt te ceste, in je rekel, da jo bo z vsemi močmi podpirala. Na omenjeni seji se je znova ugotovila potreba po taki cesti, ker cez Visoke Ture na razdaljo 160 kilometrov ni med Brenner-jem in prelazom pri Badstadtu nobene prvovrstne -ceste. Upati je, da bo načrt kmalu dozorel, ker je zanimanje in tudi potreba splošna. ALI vwn»,— • da je jSlted kratkim na zagoneten način izginilo iz Beograda dvanajst o*eb ter da »i policija na vse mogoče načfne prizadeva, da ba jih dobila"? Ali veste, da vse-tmjSfo Sehnans S sat i tu^Ski tdbflfk in da je tuslski tobak naj-boljii in najboil j 'zeilovoldtv tcfcak Knjigama wGbs Naroda" Grška Mitologija, 2 knjigi........1AO Kranjske čebelice, poezije......... .35 Obitti. (Cankar). Trdo vezano SjEbfifti Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. £5 Ogenj tr. v..................... 1.30 Ob tihih večerih, trda ves......... .90 Padajoče zvezde tr. v..............90 Plat. zvona trd. vez.............. .90 Petelinov Janez vez...............1.— broš.........................90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Pcigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Boža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški sdatar.....................35 Pingvinski otok tr. v............. .90 Povest o 7. obešenih t. v............90 Po strani klobuk .................90 Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr. vez......................... 2.50 Pot bolesti tr. v.................1._ Plebanuš Joanes tr. vez...........1._ Pater Kajetan .................. 1.25 Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem..... .50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljiee H. Majar ................30 Povesti, Berač s stops j ic pri sv. Boku .35 Požigalec .....:................. .25 Praprečanove zgodbe..............25 Patra, povesti iz frske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca................... .30 Ptice selivke, trda vez.......7......75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke za mladino. Izvesek.......................,40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar.............. 170 Rablji, trda vez.................. ,75 Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60 Razkrinkani HabsburSani (Larisb) .. .35 Revolucija na Portngalskem .....____ .30 Blnaldo Binaldini ............50 Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani ipisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneski invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska .........1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 iSsnjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez ...____ .90 iStrelec .......................... .30 Strahote vojne....................50 Stezosledec ..................... .30 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................75 Simon Jenko zbrani spisi.........90 Sosedje tr. v......................60 Svetobor ...... ..................50 Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, potest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.30 Šopek, samotarke (Romanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................go Sveta Notburga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 Shakespearove dela: Mockbeth, trdo vez. Julij Cesar tr. v. . Othelo tr. v...... Sen kresne noči tr. Št. 13. V. ta. dlsrSfn: Nadežda Hi-kolajevna, roman, poslovenil U. 2nn, 112 str., broš..............30 St. 14. Dr. Kari Sngliš; Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogria , 236 str., br. .80 St. 15. Edmond in Jules de Gon-conrt: Benee Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str., broi. .. .45 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,.......... .45 St. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, Št. 18. JaroaL Vrchlicky: Oporoka lukovskega grajžčaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Pr. Bradač, 47 str., broi..... .25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurazaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Pran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., broš.,.........................80 Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krcanski deček iz Li- banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora ................. .25 4. zv. Praški judek................ .25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega.... ..... .30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11'. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata, črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ....................... .25 16. zv. Zlatokopi. Povest.......... .30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. z v. Preganjanje Indijskih mis jo-narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti trdo voz................75 broš..............1.........50 vez . .90 .90 1._ I*za kongresa .................. 1.75 .90 ItJvetje v jeseni. Visoška kronika ... 2.50 Tri novele, tr. v..................90 Tavčarjevi zbrani spisi: Izza kongresa ....... SPISI KRIŠTOFA 6 MID A: .30 .35 .50 1. zv. Poznava Boga........ 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer............ .30 14. zv. Povodenj...............30 ■16. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 8PL0ŠNA KNJIžKflOA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povesi, 104 str., broš. 0.35 J5t. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str. ......................-.. Št. 4. Cvetko Golar: Poletno kla-Jje, izbrane peeihi, 184 str., broš. fit. 5. Fran Milčiski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., brofi. .........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, U1 dtr„ broi. .......................35 Št. 9. tJniy. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broi........-........ .70 Št. lu. Ivan Albreht: Andrej Itor-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš. ...........25 ftt. H. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 stat. broi. .......... -S Št. 12. Fran Hilčinski: Mogočni. prstan, narodna pravljica >4 tejm 91 str., broi. .30 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi .......................... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti 5. zv., trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami ... Rdeča kapica; pravljica s Seguljčica; pravljica s slikami . Trnoljčica, pravljica s slikami .., Knjige za slikanje: Mladi slikar .................. Slike iz pravljic ...................................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... $i._ Mladi umetnik ....................................1.20 Otroški vrtec ....................1.20 Za kratek Č2S ......................................1.20 Zaklad za otroka.................1.20 .50 .50 .5C .50 .50 1.60 1.00 1.00 1.00 .75 IGRE .00 Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank...................8t Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Karodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama-v štirih dejanjih....... .30 Hlapec Jernej, v 9 slikah ...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih................. .35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ......................... .30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Poljub, v dveh dejanjih........... .30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 »ja* ......................... .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez............. :45 Revizor, 5 dejanj trda vezana..... .75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ....................... Veronika Deseniška, trda vez..... Za križ in svobodo, igrokaz v 5 deja njih ........................" .30 1.50 Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha...................40 Tigrovi zobje .................... 1.25 ibroš........................60 TJmor v Sarajevu .................20 Vesele povesti...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 "irdo vezano ..................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemn narodu .......... .25. Zgodba Napol, huzarja vez.......2.—■ Zmisel smrti ..................... .60 Zapiski Tine Gramontove........ .60 Zadni dnevi nesrečnega kralja ..... .60 Zadna pravda .......................................50 Zmaj is Bosne............... ..80 Zlatarjevo Zlato .... ........................1.00 Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v.....................3«— Za miljoni, , ....................65 Ženini naše Koprnele...........................35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .................30 Zbirka slovenskih povesti: 1 1. zv. Vojnamir ali poganstvo..........J6 2. zv. Hudo tarezdno...............................35 3. zv. Vesele povesti............. . .36 4. zv. Povesti in slike ...... .......35 5. zv. fitudent naj bo. Nai vsakdanji kruh .................................................65 .35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj....... .70 4. nZv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........ .60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave....... .30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. BoS-tjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa. bjola in Neža ............... .30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka.................. .30 PESMI IN POEZIJE: Bob za mladi zob, trda vez........ .40 Gregorčič, poezije trda vez. ...... .75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Kettejeve poezije trda voz........ 1.10 Ko so cvele rože, trda,vez. ......... .60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) . Trdo vezano.................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ......................40 Prešernove poezije trda vez......1.— Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije J50 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez ................ .60 Sllada pota, trda vete.............50 Sto ugank .................. .50 V zarje Vidove, tr. v«z........... .90 Vijolica. Pesnil za mladost.................60 Zvončki. Zbirka pesni j sa slovensko mladino. Trdo vezano................JO Satorog, pravljica, trda vsa. ...... .60 rand Z NOTAMI: Zbrani spisi as nriadtoo (Onti): 1. zv. 'ttfdb vezano. Vsebuje 15 povesti .......................... .50 Slovenski Slovenski akordi (Adamič) n. zv. .. .75 Pomladanski odmevi . ............ .45 Ameriška slovnpska lira (Hohmer).. 1.50 Orlovske himne (Vodoplvec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) ........................ .45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50 MOŠKI ZBORI: .40 Veseli Bratci (Pahor) .......... Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica........ .40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica ................ .40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica .......................40 Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegnlčica____ .45 Nočne pesmi (Adamič)............1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MEŠANI ZBORI: .45 Planinske IT. zv. (Laharnar) ____ Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solemn in priredbo za dvo- spey .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Gla-sbena Matica ............. .75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 £upleti (Gram). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 Kvplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mlievanj'em klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-juicy 3. Narodne pesmi (Gerbic).....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. iu 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .................... MALE PESMARICE: 45 .15 .15 .15 .15 .15 Št. 1. Srbske narodne himne.......15 Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 Št. 4. Pod oknom.................15 Št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.......... Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela .. Št. 8. Slovo .................... Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 Št. 11. Zvečer.....................15 Št. 12. Vasovalce ................ Št. 13. Podoknica ................ Narodne pesmi za« mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček. zbirka eolskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skopaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 2. zvezek; Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; Oj s Bogom ti planinski svet; aolskodomski mladini; Na bregu...............40 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Dhma noč...........40 4. zvezek: Ujetega ptiča tožba; Za- kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu............. .40 5.zvtezek; Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav .......... .40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki ; Geslo ..................40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, sotnčice stoj; Kmet-ftki hiši ......................40 zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravicte. I.; Ždravice II.; Oče večni; Tone solnce...........75 mm . .. akordi (Adamič) I. sv. .40 10 Evharističnih pesmi sa mešan zb. (Foerster) .................. .40 12, Pange Lingua. Tan tam Ergo Geni- tori (Foerster) ........ .50 12 Pange Lingua Tantnm Ergo Geni- tori (Gerbic) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovee).....50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas .................40 dvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .....................40 10 obhajilnah in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........59 Missa in ho norem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) ..:..............50 Missa in honorem St. Josephi (Pogach- nik) .........................40 Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovee) .......40 Mtanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40 Oremus pro Pontifice .............40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40 Sv. Nikolaj .......................60 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica............25 Slovenski citrar (Wilfan) ..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 N"OTE ZA TAMBURICE: slovenske narodni pesmi za tambnra- ■ki zbor in petja. (Bajuk) ........1.30 3om šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk ( .......... 1.00 tfa Gorenskem je fletno............1.00 SO TE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen iu slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka ................*...... .25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. ^Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............90 Uspavanka .......................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič)____ .50 rri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................20 Slovenski biseri, narodni potpouri---- (Jaki).......................40 Gtolden rain (Aletter) .............20 Slovenske ždravice (Fleischmann) .. .20 Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .....r................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 Pozdrav Gorenjske j, valček....... 1.00 Primorski odmevi Fantazija. — (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki).............25 Nocturne des Etudiant3 (Aletter) .. .20 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .................;.. .20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte 1.— ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po........25 Zemljevidi: Illinois,» Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po ...........................40 Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte..............$1.00 .75 ončcvEife Domači glasi Cerkvene pesmi za mešan zbor...... ........... 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilika cerkvenega leta .............. .50 2. Tantnm Ergo. (Premrl) ........ .50 ipeatni za ntfaa Aor. — p m •• • • * ■ .60 HBt-la, jfc ffitigan sbor, m spremljavo orgelj ...........50 Naročilom je priložiti denar, bodisi V gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih mi v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "BIAS NAROČAf SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 CorUancft St, Hew ¥ ..GLAS NARODA. 17. APR. 1925. Fr. Milčinski: Ptički brez gnezda AMERjSJa POSLANIK NA JAPO.NSjS^yl, . it« \ ■ ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language information Service. — VARNOST PRI ŽELEZNIŠKIH KRIŽIŠČIH- O fOPy*l6HT KIYITONI View CO- MCW row. Vodotvo ho telit Tjflrio jc prkciilo araeri^ocaiiu poslanScii na Japonskem. Edgaru A. Baneroftu (v >rcdi) svečam bauke.t. Leta je Združeni ih Di- šavah več kot 2000 ljudi zgubilo Svljcnje na kraj-h. kjer se želez-nii'ka proga križa s cesto, in poleg teh je 06OOO ljudi "oilo poško-dovriih. S&oraj neverjetno je. čla 70 odstotkov vseh nezgod oh že-U-iniskih križiščih, pri katerih so pene rrečili ljudje v avtomobilih. je zsrodafo dnevu. 63 r Ufo A_bro vnani moto-vlak ob stran. jristom. Vsi ti signal-" -o dobri Četrtina vseh avtomobilistov • ploh ne pazi. kakor bi morali. in dajejo zadosti svarila. Kdor na nje ne pazi. temu ni pomoči. 2ena bivšega mehiškega cesarja je zblaznela, še ""'"J st' ""i0 i>r" . -i! • v i t «10. \ en dar le se coni. da le pet od- predno je zadela njenega moza žalostna usoda. 'Ko je bila v avdijenci pri papežu, se je jako čudno obnašala. — Pri jedi se ni hotela posluževati niti vilic niti noža. — Iz zapiskov cesarjevega telesnega zdravnika. V dunajskih listih beremo zani-jl« niv opis Šarlotine blaznosti, ka- j | ero je opisal telesni zdravnik ee- š arja Franca Jožefa dr. Avgust t filek. Kakor znano se je Šarlota ] »o svojem prihodu iz Amerike Je glasila najprej pri cesarju Xa- 11 >oleonu III. v Saint Cloudu. Splo no je razširjeno mnenje, da je t šarlota zblaznela v trenotku. ko ji I* e Napoleon dejal, da ne more pod ^) eti prav ničesar v rešitev njene- s ra moža Maksimilijana. Ta verzi- j I a pa je baje popolnoma napačna,.] Ler se ne krije z resnico. j 1 Šarlota je najprej obiskala Na- | loleona ter je bila sprejta tudi od ijegovc žene, cesarice Evgenije. j 3d tam je odpotovala v Švico in »otem je odšla k papežu v Rim. i Kotila ga je. naj stori kaj. da reši' resarja Maksimilijana, toda p^pež i ^ ji je obrnil hrbet. So, ki pri pove- ; I njej o. da so se že pri obisku pa- \ ježa pojavili pri Šarloti znaki bla- i' mosti. Cesarica je začela med je- j l.jo zajemati s krožnika z roko in je povabila papeža, naj tudi on ,tori isto. Iz Kima je Šarlota od- ;■ sla v gradič M i ram ar pri Trstu. Cesar Franc Jožef, ki je zvedel za žalostno stanje svoje svakinje, j je poslal v Miramar k nesrečnici svojega telesnega zdravnika Av-i trust a Jileka. Naložil mu je. naj | natančno opazuje cesarico ter naj mu poroča svojo sodbo. Dr. Jilek je poznal Šarloto že <«<1 prej. ker ; jo je večkrat zdravil. Pripeljal se je v M i rama r. odkoder je poslal cesarju izčrpno pismo, v katerem je podal svojo sodbo o nesrečni pacijentinji. Tako se glasi Jilekovo poročilo : J "Njeno Veličanstvo me je prijazno pozdravilo, ponudilo mi je roko, ter je zaklicalo: "Kako me veseli, da Vas vidim tukaj." Po-j tem je odšla cesarica k mizici po- i leg okna kjer se je takoj zopdt <>-brnila k meni z vprašanjem: "Tedaj vendarle eksistira Bog!" Nato je spustila glavo in nadaljevala-: "Če pa je Bog. čemu trpi krivico ' Kako je mogoče verovati 'vanj. če se godi grešnikom dobro in če se nič ne zgodi tistim, ki ljudem lažejo, jih goljufajo in moire?" Izčrpana je spustila svojo glavo nazaj. Jaz sem molčal: ona pa je prijela moje roke, stresla jih I ter vprašala dalje: "Čemu ne odgovorite, ko vas vprašam? Ali naj 'verujemo v Boga, kNmirno pusti, j da se dogajajo krivice?" Razgovor se je nadaljeval v tem tonu in je končal z obtoževanjem Napo-# leona, ki je osleparil Šarioto in Maksimilijana, katerega hoče dati umoriti. Šarlota je še dejala, da mora bati Napoleon kaznovan. Če Bog v resnici eksistira*. Tem besedam je sledilo globoko vzdihovanje. Nastala je pavza, katero je prekinila cesarica, ki je začela zopet tožiti o prestanih mukah, odkar sta z Maksimilijanom zapustila Avstrijo. V tem razgovoru je Šarlota izjavila, da t išče krone glavo toliko časa, dokler ne začne krvaveti čelo. Ves ta čas so bile cesarici^ oči, obrnjenev zdravnika, ki je skušal nesrečnico pomiriti. Sar *to avtomobilistov vozi popolno- j ma drzno "n neprevidno. A ko sku ; no število avtomobilistov znašaj jet o* 17.700.000. pomenja. da ima-"3iO R75.C0? drenih in neprevidnih voznikov, vtsak izmed katerih u-tegne nekega dne trčiti ob vlak. Vzllc dejstvu, da železniške dru žbe. avtomobilske tovarne, državne >:-n okrajne cestne oblasti vedno sodelujejo v trm, da se najdejo in postavijo primerni svarilni znaki ob železniških križiščih, ki naj obračajo pozorni ost avtomobi-lista na pretečo nevarnost, vendarle nezgode te vr-vte se pomno-i,uje.jo cd leta do leta. Razne metode so ^e priporoča- ogovor o Strassbourgu ter angle-ki kraljici. Njene besede so bile iko zmedene, da so zdravnika »resunile do solz. Cesarica je k»»n-no izročila dr. Jileku zaboj časo-isov z besedami: "Vzemite to in vala vam za vse. kar ste izkazali obrega mojemu možu in meni!" iarlota je začela jokati, nakar je iristopil njen brat. grof Flander-ki ter jo je odvedel v njene sobe. 'redno pa je odšla, se je še enkrat ►ribližala zdravniku ter mu deja-■r: "Blagoslovite me. sveti oče!" i Dr. Jilek je napravil križ kakor j papež in nato se je nesrečnica odstranila. | Dr. Jilek je vse to natančno sporočil cesarju, kateremu je po-jvedal, da spada Šarlota v vrsto blaznikov, ki trpe na "Iblie ciren-jlaire". Ta blaznost se loteva na-I vadno mladih in močnih ljudi in I zan jo ni človeške pomoči. Cesar 1 Franc Jožef je to pismo prejel in ga prečital ter ga nato spravil v svoj arhiv, kjer se še sedaj naha-; .i"- Cesarica Šarlota je imela pred : 5S leti. predno je zblaznela, lepo j premoženje. Ob ženitvi z Maksim i t lijanom je dobila od očeta doto v ! znesku enega milijona'zlatih fran-i ... ; kov. Po očetovi smrti je zopet podedovala štiri milijone frankov in po smrti svojega brata grofa Flan (ierskega. je dobila še pet milijonov frankov. Njen starejši bra' kralj Leopold 11.. oče Rudolfov« žene Štefanije, je testamentarične določil, da ima Šarlota pravico d< dosmrtne oskrbe v enem izmcc • kraljevskih belgijskih gradov, j Tekom 58 let je ostalo premože nje nesrečne ccsarice skoraj nedo taknjeno. Lani so cenili njeno imi t je na sto milijonov frankov. I Šarlota je umrla brez testamen ■ j . ta. Namesto kokaina — heroin. V Berlinu gre, kakor vse kaž i doba kokaina h kraju. Našli so na i mreč novo narkotično sredstvo, k - učinkuje bolj kot morfij ali koks -, in. Imenuje se heroin in ga pride i | bivajo iz rastlin, ki rastejo le i ! Indiji. V Ameriki ga kemično pr i delujejo in vtihotapljajo v Evro- - po v dolgih bambusovih palicah. | ki na zunaj izgledajo čisto nedol- : žne. Heroin je cenejši kot morfij in kokain. Je to bel prašek in ga j nosljajo kot kokain. Berlinski j zdravniki prorokujejo novo mani-jo, ki bo okužila ves svet. Zato pozivajo oblastva. naj strogo prepove uvažanje tega eksotičnega strti- j pa. Heroinistov je v Berlinu že i vse polno, tako da bo to bolezen te žko ustaviti. * Nesreča v rudnika. V premogovniku PodJož-Hra-stovec se je pripetila težka nesreča. Rudar Maks Sepej je palel v 50 metrov globok rov ter si pri padcu račbil lobanjo. jZlomil Si je tudi desno roko ter zadttbil rane po vsem tel«u. Senega so v brezupnem stanju prepeljali i t mariborsko 'bolnico. NAPRODAJ FARMA 40 AKROV pol čistih, drugo gozd in grmovje, hiša. hlev. 7 goved. 1 konj. 1 svinja. k »koši in vse orodje: vodu teče skozi. Pojasnila daje: Anna Retel, R. 3, Box 130: Phillips, Wis. C2x 17.18^ Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skero razprodali V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino jred 40 CENTOV. Oni na S zastopniki, ki Se ni 90 naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. Y. C. Novo fino zdravilo za srce in Želodec. Skušeni zdravniki se čudijo kako hitro deluje v takih slučajih. "Dres dvoma se Imdo naSi čitatrlji 01-di!i, ko zvedo <► tem novem zdravilu, ki t;:ko hitro deluje. <~'e Vam istegra še ni predpisal vaš zdravnik, kar pojdite v domačo lekarno in kupite steklenico. Zove ja bombo. Italllijail. ki je bil slu- Xus?.-Tone. Je lahko za viivati in - -____ „ ■. _ - ... w. ce'nmesc'na ralofr:! vas stane okroR JI. 00. ca j na sam doma. jo bil nepoško- 4-udiii <=e Losu-, kako hitro se boste t>oču- dovan, toda ipolovica njegove hi- ti!i bo,j?i- Za neregularno Utripanje srca „ w j vsled slabe prebave, »iprtje. pline v ž*-- se je porušena. Kukluksklanei lofl. u in črevih. lena jetra, glavobole, ni nraviio da ie tržil s niiačo To "te boUSega. isto hitro učinkuje. Daje do-\ ij ). k in drob deluje redno, stimulira je Že druga bombna eksplozija te- j'tra in ohisti in prinaša trden in p«iživ-, _ IjajoC- spanec. Kupite steklenico in vživaj- KOm enega rertna. ' te Zdravilo po navodilih za par dni in de -——--- se ne |H>Cutite boljši In če ne zpledate bolj- _ _ _ ___ _ ši, vrnite ostanek lekarnarju, in on vam ROJAKI, NAROČAJTE SE NA povrne vaš denar. Izdelovalci Xugn-Tone •GLAS NARODA' NAJVEČJI S^i«^ SLOVENSKI DNEVNIK V riti isto in povrniti A-aš denar, če niste ■7T4TJ Trt^T?1 'NTTTX nU^AVAD zadovoljni. Priporočano in na prodaj v /il^KLT/illilN IM DK/iAVAH- vseh dobrih lekarnah. —Adv't. o katera se največ razpravlja, je ta. da se s-ploli križišča s tem odpravijo. da se postavi cesto in žc- Kukukskanci zopet gospodarijo v Herrinu. IIERRIN. 111.. 13. aprila. — Danes so Rtikhdo-iklanci prižgali pred hišo Italijana Johna Pisoni- SLOVENSKI FOX TROT To je najnovejša rola za player piano; cena $1.00. Dobe se Se sledeče nove in jako melodične role: — Spa.vaj. Milka moja 75c. — Kolo ples 75c. — Hej Slovani $t.f'0. Lepa naSa domovina $1.00 — Ciganska. siTota 75c. (Vse te so z besedami.) Instrumentalne: Valček za (fospe TOc. — Ohijsko, krasotlca 75c. — Miramarska mazurka 75c. Bleški valčki 70c. V zalogi imamo tudi note. VICTOR LISJAK PIANOS. GRAMOPHONES, RECORDS, ROLLS etc. 6630 St. Clair Avenue CLEVELAND. O. Z naročilom je treba poslati denar. ANTHONY BIRK mširc m sobni slikar in dekorator Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. BO JAKI, PREDNO ODDASTE DHUGEMU NAROČILO, VPRA9AJTH MENE ZA CENO. 359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, K. T. Telephone: Jefferson C2&3 Posebna ponudba našim čitateljsm Prenovljeni pisalni rtroj "dUVBR" £20. B stretico va slovenske te $25.- OLIvrnSt* PISAliNI STROJI flO ZNANI NAJBOLJ Ti&SŽ&j ttfliti na piBalni stroj ni nilaka umetnost, Tako] laB-U ml (Kil* Hitro* pisanja tobite i T»j0. , a., t RVR tmk ir. t ]>oklic! Xaj |»a jiostanc kmet, teta tako nanj misli, da mu zapusti domačijo. . . Peter in Nanča sta se bila primaknila bliže in sta s takim zanimanjem poslušala mojstrovo pripovedovanje, da sta pozabila iTa svoje službene dolžnosti in jima je prieelo kipeti. Z dolgimi koraki je bil mojster Pire pri štedilniku, Peter se je prijel z obema rokama za svoji vzgojili obe-kraj glave in urno stopil nazaj Nanei na noge, in Xanea je te-lebnilas z glavo ob kuhinjsko o- ^ maro, pa ni drugega rekla nego: — Kipi! Pire je odmaknil kipeči lonec, potem se je vrnil k Jeraju, pa ! mu je nemara prišlo malo dima v ' nos in oči, ker si je brisal solze. ^ — Zastran vas vendar sopro- ^ gra tudi kaj piše ne ? — je vprašal Jeraj. —- Piše. Lahko k njima pridem, ako hočem. Ta milost mi je dovoljena. — Oženjen sem, otroka i-mam pa na stara leta še za* kozarec vode ne bom imel nikogar, da j mi ga prinese — tako se mi godi! j Jeraj je pot repa 1 mojstra po !11 rami. — Nič se ne hndujte, moj- , t ster, s soprogo sta si bila prija- s telja, niti ji ne morete očitati. J da vam ni bila zvesta, delavna in ] skrbna žena. Ali ona ni le žena ? — ampak se zaveda, da je tudi 11 mati.Ali ji to zamerite? Kar je ! š sklenila, ni sklenila iz sovraštva • . do vas, sklenila je ljubezni do | j sina. — Saj ni brez pameti, kar 2 piše o fantu, ne? Torej brez ne- < 'volje preudarite vso reč. Odloči-1 .i tev vam sama pride — ne iščite 11 , je v svetu drugih ljudi, iščite jo | , v svoji ljubezni! Pa z Bogom! f: ^ , Krepko je stisnil Piren roko in i I 1'irc je oberoč prijel Jerajevo in j ^ tačas je Jeraj že napol ugani!, ka-1 ko se mojster odloči. Še pri Xanči se je poslovil in ; i pri Petru, potem je zapustil IiišoJ 1 kjer je prebil dolgih deset let. # V Podgorju pri Gabronovih je ; * 1 jil takšen red: zjutrc^j z dnem < pokonci, zvečer z nočjo spat, po !», dnevu pa delati! I11 ta red je ve- : " ljal tudi za lepo gospo Jerajevo; • 1 nikdo ji ni ukazoval, brez besede ~ se je uklanjala redu — imela je e slabo vest in se je bala, da je ne 1 odslovijo izpod domače strehe. Oče ni dosti govoril, ali kar je 1 rekel, je veljalo. Slutila je, da že e ve, kako in zakaj je prišla domov. L Saj drugače so bili vsi prijazni ž njo. Še preveč! . . . Obilna vprašanja brata in sestre po možu in , i i Milančku so ji že presedala1. . .: o ali jo morebiti nalašč dražita? I- Mislila je bila; da ji ni strpeti ( >- pri mOžii, Ušla je z doma. pa je prišla z dežja pod kap. Ko je zve-l, čer trudna sedala na posteljo, si j 1. je oglecfovala roki — ogoreli sta ie bili in žoljsrvi; segla je po ogledalu — njeno liee, prej belo kb mle-je ko in rdeče ko kri, zdaj' je bilo rjavo in- shujšalo je. Pa kaj vse to! Skrbeti jo je pričenjala bo-:a dočnost. Že zdaj eviti: velja prav-_ za prav !e toliko, kar zialežejo nje-i, ne roke, ugled pa ji dajeta le — mož in otrok. Kaj, ko postane o-0- čitoi dia tiima ne prvfcga, ne dru-la gega: inoža je zapustila, otrok ji >a je ubežal. — ''Čudila mati, ki ji, k- uide lastni otrok!" bodo rekli, in' v "Kakršna mati, taka žena!" j Rahlo so se ji pričela oglašati j ta v srcu vprašanja: AH je treba, da a- je tako? Ali mora tako ostati? — Kopnela ji je trma. . . si Neko nedeljo je bilo meseca aV-se gusta. Po južini sta se oče Gabron je in sin Jakob zleknila na vrtu pod [r- košati oreh, potrebna sta bila po-ia čitka pred naporom novega ted-■e- na. Stara mama je v svoji sobici ne pletlar nogavice, hifina gospodinja n- pa je poleg hčere Leričke in Je-ri. rajeve sedela na klopi pred hiao, lv, pomežavala in zetala. Hči Lenč-č! ka je Verno posnemala mater, Je->ri rajeva) je pa zamišljeno strmela ar po daljni, beli eešti, ki jo je na klicala in vabila. . . Gledala je, jj. videna ni ničesar, niti fantiča ne se ki je prihajal po cesti, dokler se ni ustavil pred hiio. ollV. og I (NsdsljsTSDje pohodpjtt.). ' ... ,. , ' 'V.-. - > f I letel tudi 11a lišp in di-agocencsti P • svoje žene. Ko je videl stvar pri t{ stvari, je šele videl, koliko denar- d ' ja tiči v njih. Očital si je. da se je premalo brigal; oči so gledale in n ■ jim je bila nemara še všeč ta knp- n : ljena lepota, a pamet je bila pre- P t topa, da bi računala. Ali je kriva ^ 'le žena. ali pada del krivde tudi n ■ nanj ' . . . Pa saj ne gre več za k 1 krivdo, važnejše je vprašanje, ali ^ bo moč urediti življenje, da bo ' teklo vsaj odslej brez laži in na- k puha, po dolžnostih srca in vesti? -»j On se je žeMresel puhlega dru- 1 '^štvenega bahaštva in po kislem 11 jiobaku delitečega gostilniškega pa- ~ -'radiža; — mislil je svoje dni, da * ne bi mogel živeti brez prvega in 1 1 j ne brez drugega, zdaj se mu je že 1 1 (spomin na oboje gnusilj Ali se bo J 1 pa tudi žena mogla .iznebiti svojih 1 . razvad ? Njen beg z doma ni pre- S več obetal. . . Ilvala Bogu, da ima * ; j pametnega tasta in taščo, ki ne 1 jdajata hčeri potuhe! Prejemši ta- f * stovo pismo, je bil odkritosrčno 1 odpisal, kako in kaj. Od tedaj je 1 prejemal vsak drugi dan poročilo, 1 * kako mu okuša žena trdo kmetsko 1 5 življenje in kako postaja bolj in I bolj mehka in bi se že rada vrni- 1 " la k njemu, le sram jo je — 011 bi ■ ' moral priti ponjo! Pa se mu je 1 p videlo bolj prav. da tega ne stori ( " — sama jc šla. sama naj pride! * — in tudi tast je bil tega mnenja. " Negotova je bila še bodočnost, 1 " ali nekaj mu je bilo ja$no: sukati ■ 1 se mora bodočnost okoli otroka — ( II ali z ženo ali brez žene! f Tako je prišel dan selitve. . 1 Prikazali so se štirje postrežči-ki. ki so slekli suknje, jili vrgli v ' kot na tla, si pljunili v roke in se • e po kratkem posvetu lotili dela in 11 pa zabeljenega z obilnim stokom vršili kos za kosom. Spodaj pred hišo je stal Milan in s paznim o-11 česom stražil bogastvo, ki se je ku- : pičilo na vozu; zgoraj je nadzoro-vala stara Jera in rotila može pri 11 vseli svetnikih in pri zveličanjn l> njih duš. naj pazijo, da s pohišt-c vom ne bodo zadevali ob vogale. 0 Jeraj je videl, da gre vse prav. 1 Stopil jc k mojstru Pircu, da se poslovi. Okoli štedilnika se je sukal Pe-; ter, poleg njega je stala Nanča in 11 krotko pritrjevala svoj "Ja!" — da ne bi mogla bolj krotko. Pire ie jo je bil začasno spet. sprejel na hrano pod pogojem, da Petru po-maga pri kuhi. Tako ji je zavezal " i usta pri ocenjevanju hrane in je 1 vlogo pozabavljača prevzel sam. 0 Miiiio njiju dveh je šel Jeraj v k-1 sobo. a- i ... Mojster Pire je sedel pri svoji mizici pod oknom in delal z jezno in naglostjo. — Torej z Bogom, moj-JC. ster! — je rekel Jeraj ter mu ponudil roko. Mojster je odložil delo, vstal, 1V si obrisal roko in jo podal Jeraju. j0 — Danes vi, nc bo dolgo, grem še a- 'a/- — Ej. selili se boste? — se je ja Začudil Jeraj. — Kaj pa hočem, — je z ne- >a voljo, ki je prihajala bolj iz srca - kot pa iz žolča, odgovoril Pire, — ri. ' . U tako-le ne morem naprej živeti. |0 I ko nimam ne žene, ne otroka. — (ja ! Xe kaže mi drugače, nego da o- la pustim svoje gospodinjstvo in da tp grem spet za pomočnika. Ali pa se izgubim v svet in me ne bo nik- dar več nazaj. — Davilo ga je v grlu, ko je to govoril. — Saj se vendar kmalu vrneta žena in Tonček,"* kaj ? — je -vpra- ™ šal Jeraj. tal Pire je odkimal, da ne. Šel si iv- je 7. roko prek čela in grlave in se ta- z očmi lovil po sobi preden se je je- toliko potolažil, da je lahko mir-se no razložil sedanji položaj. Žena je mil je zdaj pisala, da je dobro prefer udarila in trdno.sklenila, da se ne ira vrne več nazaj v Ljubljano, ampak ostane s fantom pri sestri, je Pant je, hvala Bogu, spet zdrav, šk> ne mara ga izgubiti v drugič! ta- vajen je kmetov; zunaj jej>il pri ►ri- den, v Ljubljani je bil komaj par 5oz mesecev, in že je postal tat. In na čla- teto je navezan in teta nanj. Edi- 1 v no ta ljubezen ga je rešila, da se da ni izgubil po svetu. In fanta ve-. . sel* k*wt£«tvo bolj ne#ft -karkoli oa- drugega. Čemu ga siliti v drug (Nadaljevanje.) | lete --t SVOJ — To je moška beseda! — je re- stvs sno pritrdil Kačar. - ' ja t — Takih ljudi ne trpim v svoji prei hiši! — je košato nadaljevala Nan- jim ča- ! Ijer — Jaz jih tudi ne bi, — je rekel topi Kačar. ' le i — Nc pogledam ga več, pa če nan bi zlato uro nosil za mano. ' krii — Bravo, Nanča, — jo je po- bo hvalil Kačar. — Kdo vas. je pa tek] pravzaprav tako grdo ujezil, kaj ? j,ul Nanča je ostrmela: Mar je res | ( pozabila povedati, zoper koga lete štv< strele njene nevolje ? . . . jtob; Z vrta je prihajala v vežo Ka- rad carjeva gospodinja, v rešetu je ]l(> nesla sočivja. Ko je videla, s kom ne se meni mož, je malo postala , in ' Sj,0 }toslušala. — Potem je posvarila j,a moža: — Beži no, beži! Kaj bi si ' raz norca delal iz reve! j več Kačar je zagledal onkraj ceste J>aj soseda Novaka in je stopil za njim i(jaj ne da bi privoščil Nanči ali ženi slovo. od j Kačar jeva je stopila na prag. j,rf — Dober večer! — jo je po- ^ zdravila Nanča. Nepričakovano hitri konec pogovora s Kačar jem jo je opozoril, da mora besedo za- ja | staviti drugače, ako jo hoče pri- mo peljati k ugodnemu cilju. In je v;t] pustila vse ovinke. — Mama, — j_ je rekla. — če me hočete na' hrano, !_ deset goldinarjev dobite na mesec. ; Pri Pirčevih ne bom jedla, raj- ajj ša sem lačna. j sp Kačarica je kratko odkimala, da ajj ne. — S tem se ne ukvarjamo. — f Poinigala je v slovo z glavo in iz- ] ginila v kuhinjo. |.j Poparjena je krajiila Nanča pro- ].0, ti domu. — Kaj bo zdaj? Tiho je šla v svojo sobo, sedla k oknu in „a čakala, ali ji pride odkod pamet- yr< na misel — pa je ni bilo odniko- j(j-der. Zmračilo se je, ob tem času -es je bila pri čevljarjevih večerja. jj Počasi je šla na dvorišče. T vi se vaj je glasno pogovarjala s sosedovim mačkom ; čakala je, da jo pokliče čevljar ali Peter, pripravljena jc bila vse odpustiti — toda ni bilo nikogar. Sama si ni upala noter — bala se je čevljarja — kar mi-lo se ji je storilo, s palico ji je bil žugal! — Kam naj se obrne? tel Ako bi bil še dan, bi šla proti j Mestnemu logu, morebiti hi nanes- (ja lo in bi naletela sestro. Nalašč ne -0 bi šla k njej, le če bi jo po na- j kijueju srečala. . . ako ne bi ime-la drugega, krompir bi si spekli. . . j Ali nocoj je prepozno. \ yi( Nesrečna se je vrnila v prvo ! nadstropje in stopila 11a hodnik, j Postavila se je pred Jera^'/j stali o\*nnje in ondu toliko časa kaš-ljala, da je prišla stara Jera in pogledala, kdo da je, da se ga je baš pred durmi lotil zadnji ko- : ni nee jetike. — Dober večer, Jera, — je sladko pozdravila Nanča in ni prav M nič zahtevala časti, kakršne gredo — gospodinji. — Ali ste že večerja- Ja li? — Bog daj! — je odgovorila 73 Jera. — Mislila sem, kdo neki tako kreha, da mi zbudi Se fanta. . . Pa lahko noč! — Zaprla je spet duri. Tudi tod je šlo upanje po vodi. Nanča se je vrnila v svoje stano-j'*' vanje. Med ptičjo krmo je našla ^ nekaj bučnih pečka, to je zobala 1,1 in so morale biti ]>osebne vrste, ker so se ji ob njih budile čimda- sf lje tembolj prijazne misli na se- stro Rczo. ^ * ž< Milan je že koprnel po novem & stanovanju in vrtu, komaj je čakal selitve. Pridno sta z Jero posprav- j( Ijala, vlagala v zaboje in zamota- z v$la perilo, obleko, posodo, je- t< dilno orodje in drugo. Zvečer se n je zvedavo sukal okoli očeta, ki je n praznil predal za predalom ter u mu pomagal, dokler ga ni stara v Jera Napodila spat. p Milan je že sladko sanjal, ko je f o&j še stikal po predalih. Ni šk> r hitro od rok to delo, motili so sta- v ri spomini. Pisma, drobnarije, pri- (3 lična (Urila so se mu vrstila skoz r roke, pa jih je prebiral, ogleda- t val in potem mežal naslonjen v r stolu. Stresel je glavo, kafccr da 1 GLAS NARODA. 17. APR. 1925. Indijske pravljice. Daleč preko Arabije, Perzije, Indije in Kitajske se je raztezalo mogočno kraljestvo. Ko pa je u-mrl poslednji kralj, moder, hraber in blag-, ljubljence svojih narodov, je ost a vil dva sina. Riarja in Senana. Kakor rajni oče sta bila modra in blaga. Pa je dejal sla rejsi Riar mlajšemu Senanu : "Brat, bodiva si enaka tudi po očetovi smrti! Sprejmi polovico kraljestva in ostaniva si po ugledu in srcu kakor prej!" Ill Seman je odšel v lepo Tata-rijo in vladal srečen v svoji pre-stolici, Samarkandu/ Deset let se nista videla brata. Potem pa sta oba v isti uri za-hrepenela drug po drugem ter se odpravila na pot. Nedaleč Samarkand® sta se srečala in se objela. In postavila sta šotore, da prenočita, ker se je že nočilo. Naslednjega jutra sta hotela skupaj potovati v Riarjevo prestplico. Ponoči pa je Senan zalirepenel po svoji ženi, ki jo je bif pustil v Samarkandu. .Še enkrat, preden .o-dide z bratom, jo je hotel videti. In odjezdil je še enkrat domov. Tam pa je i>ašel svojo ženo-krn-ljieo v objemu zapeljivca. Niti par ur mu ni mogla ostati zvesta. Kri je vzkipela Senan u, z mečem je zabodel ženo in zapeljivca. ter vrgel njuni trupli skozi okno. Xato se je vrnil, kakor bi ga podil vihar, v šotor k bratn Riar ju. In žalosten je odjezdil ž njim. A zatajeval se je in prikrival svojo bolest tudi v bratovi prestolici. Končno ga je premagalo. Otožnejši in otožn>jši je postajal, a molčal je vendarle. Da bi Senana razvedril, je Riar priredil sijajen lov. Toda Senan je ostal doma, in le Riar je odjezdil. Ko pa je Senan sam stal ob o-knu. ghtlal na vrt in žaloval za izgubljeno srečo, je Zagledal bratovo ženo, lepo kot solnee. Xa vrt je prihitela sredi dvornih dam. In prav nič se ni sramovala lepa kraljica. Vzpričo dvornic je zaklicala : ''Maziul! Mazud!" — in pritekel je odnekod zamorec. Strastno sta se objemala in poljubljala . . . Vpričo družic! "Tudi ti, brat. prevaran! Najmogočnejši kralj sveta si. klanjajo se ti in se te boje drugi vladarji, a vara te žena!" — ln kakor bi se bilo nekaj utrgalo v njem in bi se mu i>osvetilo duši, je vzdihnil: "Ali je vredno žalostiti se zaradi žene in zaradi sramote, ki jo vale na na« može ? Saj smo vsi možje obsojeni v to!" In filozofsko se je vdal resigna-ciji ter postal skoraj dobre volje Ko se je vrnil brat Riar, mu je celo povedal, kaj je doživel z lastno ženo. "Strašno!" je dejal Riar. "a prav si .storil. da si kaznoval izda-jalko in ubijalca svoje sreče. Jaz bi na tvojen: mestu zdivjal: ne samo nezvest nice in zapeljivce tisoč žensk bi jHMiioril ž njo vred!" In nato je Senan povedal Riur-ju, kar je videl pravkar na vrtu. "Zdaj vem. da so vse žeiHke enake in je nespametno jeziti se zaradi tega. Postal sem toroj zopet dobre volje, in to svetujem tudi tebi," je zaključil. Riar pa je podvomil, da bi bil brat Senan videl njegovo ženo v' objemu z grdim zamorcem. Kraljica Indije da bi storila kaj takega ! Xe, le lastnim očem bi mogM verjeti . . . Naslednjega dne je odšel na lov samo »kralj Senan, kralj Riar pa je skrivaj zrl z okna. In Riar je videl dosti, preveč. .. Vzkliknil je: "Vere in zvestobe ni več. Svet nima zveste žene!" Nato je ukazal kraljico takoj u-smrtiti in ista usoda je doletela vse njene družice in zamorca. Kralj pa je sklenil, da se ne oženi nikoli več. Senan se je vrnil v Samarkand, Riar pa je ostal vdovec. Mlad. lep. še brez potomca, a že besen sovražnik vsega ženskega spola. Dolgo so ga skušali vel i kaši pregovoriti, naj pozabi, naj se utolaži in oženi znova. Zaman. A velika«) niso odnehali. Brez kraljice ne sme ostati kraljestvo! Kralj se mora znova oženiti! "Dobro. Oženim se!" je dejal naposled Riser. "A vedno le za e-no noč: pO poročni noči mor«vsaka umreti!" HARDINGOV PES "LADDIE BOY" In prvi kraljev minister, vezir, ki mu je imel preskrbet^ nevesto, je postal Riarjev tast. Njegova hči. prekrasna Šeherezada, je namreč takoj izjavila. "Jaz hočem biti kraljeva žena-iu ga ozdraviti, da začne misliti drugače." Zaman je vezir prosil, grozil i hčerki: Šeherezada je dognala, kar si je vtepla v glavo. Vsa prestoli-ea je jokala:, zakaj Šeherezada je bHa poosebljena lepota in milina. In ona naj umre po poročni noči! Sam Riar se je zrozil, ko je videl prelestno bitje. Toda zavedal se je, da je njegov sklep neomajen, /akaj kralj svoje besede ne sme prelomiti. Šeherezada pa je imela sestro Dinarzado. To je naučila, kako se mora vesti: Ž njo pojde v kraljevsko spalnico in bo ležala na preprogah ob j »ost el ji. Ko se začne zdaniti, pa naj Dinarzada* zbudi sestro in jo prosi, naj ji pove še poslednjič mično pravljico. Tako se je zgodilo. Preden pa se j? začelo n vit at i, je mlajša sestra zbudila kraljico in seveda kralja s prošnjo, naj ji pripoveduje Šeherezada, preden umre. še zadnjo pravljico. Kralj je to dovolil, saj je želel izpolniti svoji sladici lepi ženi vsaj eno željo . . . In Šeherezada' je začela pripovedovali pravljico in osebe v tej pravljici so pripovedovale vsaka svojo pravljico .a osebe v teh pravljicah so pripovedovale zopet nove pravljice . . . vedno zanimivejše, vedno napetejše, čudovitejše, zagonetnejše. pretresljivejše . . . vedno, vedno očarljivejše . . . In noč za nočjo sta spala kralj Riar in kraljica na razkošni postelji v prekrasni spalnici . . . iu jutro za jutrom ju je budil* mala D narzada z ^preproge z isto prošnjo, . . in tako je minula 1001 noč. Kralj Riarr pa se je tekom skoraj treh l"t svoje čarokrasne, duhovite. dovtipne, sila modre, a nečuveno poredne sladke ženice privadil in se vanjo zaljubil na vso mo<\ da je pozabil svojo prvo nezvesto ženo in se uveril, da so na svetu tu di zveste in značajne žene. In kajpada Šeherezade ni dal usmrtiti, nego jo je moril pač 1«: sam s svojimi poljubi, ves blažen in docelo ozdravljen kritične mrž-nje do ženskega spola. Srečno sta živela poslej, in. upajmo, imela sinove in hčerke, ki so bili tako modri in lepi, kakor njuna rodite-lja. . . Arabske pravljice "1001 noč" so že davno last vseh literatur. V dobi največjega in najpopularnejšega kalifa Raruna al Rašida (1. 786 do 800.) in v dobi za njim so nastale te pravljice po perzijskih in indijskih vzorih ter so najvažnejše zrcalo življenja v kalifovi o-gromni državi. Neomejena oblast kalifov, včasih muhasto okrutnih, včasih čudovito modrih in neskončno blagih, visi kakor težka usoda nad vsem: bujno razkošje na dvoru in palačah, potratnost in zapravlji-vost plemstva in trgovstva, skromnost/marljivost in vernost obrtnikov in delavcev, življenje meščanov in vaščanov, neprestane borbe iu zarote med velikani, svetovni trgovski promet po kopnem in po morju tja do Indije, Kitajske, A-frike in Španije, v vsem tem pestrem življenju bistroumna preme tenost in semitom značilna loka^ vost ter preko vsega še fantastični svet dolgih in zlih duhov, vil in ca rovnic: vse to stopa iz teh pravljic pred pozornega čitatelja v ostrih slikali. Središče pa jim je junak arabske ljudske poezije, kalif Harun. Pravičnež mož, ki je navdušil zgodovinarje vseh narodov in čegar vladarska doba je bila višek jutro vskega kalifatar. Nikoli nikjer, ne preje ne poizneje znan sijaj je vladal na njegovem dvoru in bogastva, ki jih je Haru al Rašid ka valirsko razdeljeval med umetnike in pesnike, znanstvenike in junake, so stkala okoli njegove osebe oni čar, ki je preživel tisočletje in je pač nerazrušljiv. V teh pravljicah so postavili neznani poet je in arabsko ljudstvo Haruuu ogromen spomenik, "krasen za vse čase in vse narode. Doba večjega orientalskega razkošja pa je bila tudi polna pesimf- SAMO 6 DNI PREKO x ogromnimi parnikl na olje PARIS 25. aprila FRANCE — 9. maja. Mavre — Pariško p ris t a a išče. Kabine tretjega raxreda z umivalniki in tekočo voda za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. efreach J&te 19 STATE ST.. NEW YORK ali lokalni affentje. dretanje parniko* - Shipping New« 21. aprila: Bel gen land, Cherbourg ln Antwerp 22. aprila: Maureianla. Havre. Cherbourg; fiuffren. Prvega predsednika si je Finska izvolila 1. 1910. v osebi dr. Sta-hiberga. ki si je znal ustvariti, čeprav je pripadal eni najmanjših strank, izredno močno pozicijo in si je priboril splošno popularnost. Ko je letos v februarju potekla njegova funkcijska doba, lu bil bržčas z ogromno večino vnovič iz voljen, a se je vsled svoje starosti in bolehnosti odrekel kandidaturi. Na njegovo mesto je prišel dr. La-uri Kelander, politik razmeroma Slika nam predstavlja p>a poko.:pnega predsednika Hardinga. ki mladih let. ki je bil izvoljen le z je sedaj la_st .Mr. Henry-a Barkerja v Newton. Mass. Ž lijhn se neznatno večino. Bodočnost bo po- COPYRIGHT KEYSTONE.VIEW.CO- KCW.YORK igra Barker je v sin. Philip. zma in cinizma. Ženstvo je bilo o-pevano. a likratu najostreje obso- ' jano. Xi zveste žene. in nad žensko zvijačo je ni. Celo vsemogočni duhovi so varani in trpinčeni po lepih in šibkih ženskah. Zato je bolje, da možje puščajo ženskam njih voljo, nego da jih skušajo strahovati. Ženska radovednost in svojeglavost prinaša moškim katastrofe. Ljubosumni ca je zversko kruta ter sposobna najgršili zločinov. Ženska le izkorišča moškega, a zaljubljenec je slabši od osla. Ne usmiljena- je ženska koketnost, o-krutne, krvave so ženske šale, bre-srčno je njih izzivanje. Celo naj-višje, najlepše ženske so podlice. Nesrečna žena ali neveseta je la-liak plen moških, a zaradi lepotice je postal marsikak poštenjak zločinec in b^zčastnež. r Tako nam dokazujejo te prav- z ljiee ki se gode v Indiji. Egiptu. ^ Arabiji, najčešče pa v Basori. Damasku in Bagdadu, da je bilo i pred 1200 leti na Jutrovein na las , tako. kakor je danes v Evropi . . . ; Zvodništvo je cvrlo, prostituirab-so se celo najodličnejše dame i:i lahko je bilo 40 deklicam po načelih komunizma obenem ljubiti i>te ga čvrstega mladeniča . - . Tortura je obstojala takrat iz brezkončnega pretepanja s šiba-. mi; tatovom so sekali desnic, kdor se je pregrešil proti snažno-, sti pri jedi in v ljubezni, so mu po rezali palce. Kakor dandanes pa ] so tudi takrat zdravili ženske s i tem, da so jemali palico in udriha- ! j li tako dolgo, da so jim izbile vse 1 r grehe in napake. t -— h n V ZNAMENJU KONKURENCE ~ • I - li Ta-le dogodek se je pripetil vi- y taliji, in sicer v Milanu. t Razpisan je bil natečaj za spo- r menik padlim žrtvam vojne. Z os- j, iiutki je konkuriralo izredno veli-(n ko število kiparjev in večino osmi- % tkov je jury zavrnila. Sprejeta euiSt-iiiai; J. Bou-lgne. Hambug. 16. majk; Paris," Uavre. — 8 tem parniknm bo spremljal potnike uradnik tvrdks Frank Sakser State Bank. 19. maja: Re:ina«.e, Cherbourg. Hamburg; Bre. men. Bremen. 20. maja: Aquitania. Cherbourg; America, Cherbourg in Bremen. 21. maja: Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. maja: 23. ma'a: Leviathan. Cherbourg: ilajestic, Cherboug; Xew Amsterdam. Rotterdam: Orca. Cherbourg: Coli r..bo Genoa; Andania, Cherbo.ug i.l Hamburg. 26. maJa: Muenchen Cherbourg, Bremen 27. maja: Berengaria, Cherbourg; SuffrenT. Havre. 28. maja: Belgenland, Cherbourg Antwern; Cl-veland, Boulogne, Hamburg. 30. maja: 01ympl\ Cherbourg; France, Havre: President Roosevelt. Cherbourg. Bremen: Orduna,. Cherbourg: Minne-kahda, Boulogne. 30. junija: Pres. Wilson, Trst; s tem parnl-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. ccmncHT kkvitqi»c view co, ncw.voa'' Letanje poletje se bodo bogate Amrrikanke izprehajale po ameriških kopališčih v svilenih spalnih oblekah. Izvzeto T>o It* kopališč«* Atlantic City. X. V. Ta mošnji župan namreč pravi da spada taka obleka v posteljo, ne pa na morsko obrežje. Mary Garden v Evropi. Z razsulom earske Rusije je dobila popolno neodvisnost polecr ir.no-ih drugih tudi finska država, ki je uživala gotove privilegije, večjo pa: kot vsaka druga ruska pokrajina, že tudi poprej. Morala se je sicer za svojo avtonomijo neprestano boriti s Petrogra-dom, ohranila pa je vsaj nekatere predpraviee tik do svetovne vojne. Morda se je ravno temu izjemnemu stanju Finske zahvaliti, da je njena civilizacija izredno hitro napredovala, tako da so Finci v lcm oziru že pred vojno uspešno konkurirali z zapadno evropskimi narodi. Ko so se boljševiki z dema-goško kretnjo odrekli neruskim pokrajinam, so bili Finci prvi, ki so si ustvarili urejeno državo in j jo konsolidirali. Pokazalo se je seveda kmalu, da so bili boljševiki tako prostodušni edino zato, ker so računali, da se bodo tudi v vseh novih državah polastili krmila komunisti in se potem vnovič združili z sovjetsko Rusijo. Sist/mitično in z ogromnim aparatom so začeli Jietiti in podpirati komunistični pokret v teh pokrajinah in tudi Finci so morali s krvjo zatre-ti več komunističnih uporov. Dailies je komunizem na Fhisk. premagan in državica se razvija mirno v zapadnoevropskem duhu. ■f.M^M cepvaieMT.KtvsTONc.viiw.co, ncw voe* Te dni je odpotovala v Evropo »liana ameriška operna pevka Mary Garden. BORITE SE PROTI STAROSTI Kako se čutim mladega in močnega, skoro šestdeset let star. "Star sem skoro fi" let, čutim se tako mladega kot da l>i jih bil 30. Knkrat ali dvakrat na t fieri popi jem i-aso Bolgarskega iČetifcOnega Caja. Ohranja me zdravega moV-nega in čvrstega ter se čutim stnpei mladega."* pravi II. li. von Schlick, Izdelovalec Bolgarskega Zeliščnega Čaja. Bolgarski čaj Ik> gotovo spravil ŽIVAH-N' 1ST v vsakogar, ki si čut| potrtega vslec -s h-bega zdravja; Zagotovo izpijte eno al 'Ive časi rta te«l>-n kot jih izpijem jaz. — VZTRA.1A.JTK I*U! TEM in kmalu se bost« začeli čutiti 1" »Jo 30 l*-t mlajše. Bolni ljudje ri;*j bi ne jemaJi »»strih ir intx'nih zdravil, ki ustvarjajo navado, kajt v mnogo slučajih vplivajo na srce in uničujejo živčni sjSt«m. JVtlgarski Čaj stuvljam ir. najbolj svežih in čistih žt-lišč ki so velike zdravilne \-rednostI za obo»». tenje in izboljšanje krvi ter so povsem neškodljiva. Otrokom in starejšim ljudem so kakovosti te zdravilne tonike pravi blagoslov. Le pomislite, da. izdelujem to zdravilo ie približno petindvajset let za bolnik« in danes se ga_ poslužujejo miljoni. Vprašajte lekarnarja — moj« pristni Bolgarski Zeliščni Čaj z mojim imenom na rdeče-rmeni škatlji, ali vam bom pa jaa podal po pošti, poštnine prosto, družinski zavoj za 75c, al ijako velik zavoj za pel .mesecev — $1^25. IOu;U»vite na: H. II. v«»n Schlick, X R21 Loi-ust Stl^-et. rittsburgh, Pa. grov prednik kljub temu uveljaviti tndi on, Y svojih nastopnih izjavah je res povdarjal, da lioče kar najbolj nadaljevati predsednikovo politiko in zlasti v zunanji politiki varoviti dosedanjo svobodo Finske na vse strani. Naslanjati se hoče tudi v bodoče zlasti na Anglijo. kjer uživa aorilui in podjetni finski narod velike simpatije. Dva vloma. Te dni je nepoznan nzmovič vdrl s pomočjo ponarejenega ključa v gostalnlšlce ]»rostore Olupove gostilne na Starem trgu in odnesel okro« 200 Din. go-tovine. Poizved->e za svedrovcem so ostale hrez-»e-n V sf>ht> dexnikarj-t Antona Ma-v Havnikarje\*i iili,-i stv. 11 -1 ^e spia^il nepoznan uzmovie. •ttprl s silo ji jegov/kovč'g in mu pobral 2500 I>'n. gotovine, nalcar '<• brez sledu izginil. IŠČEM DOGARJE. t mam dobrr gozlačam dobro. Oglasite se pri: Max Flei- scher, 475 N. McNeil Memphis, Tenn. 10. 17. 24 & 1) Street, Znižana cena Xove VTS-st»- kotel in shrambe na p- sna s- ia.oo 25-gmlloa *iz> 5- 22.00 30-pilloa *ixi s.. 26.00 S0-c*lloon u. 40X0 MOSKIt Zaščitit« Proti niliTMij« Nabavit« najboljšo zafflto P REPRESS A m MOskE V slika tnbaSCe. Kit (4'a) 91 V« klcataarji ali Sbo-Y-KJi Oept: B . M BMbun St.. New York Pi »I te za okrožnico._ ITALIJANSKE HARMONIKE. Ml Izdelu jemo ' i n Importlra-mo različ ne prvovrstna ro čno na prav JJ'» ne Italijanske harmonike najh ol j5e na svetu 1 'esc t let garancije. Nafte cene so nitje kot katere gakoli izdelovalca. Brezplačen pouk Igra nja kupcem. Pišite po brezplačni cenik RUTTA SERENELLI A CO. 817 Blue Island A v«., Deo. 32, Chicafo.4» Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati < stari kraj, je potrebno, da je na tančno pouCen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Tam jih zamorenk dati vsled nase dolgoletne izkušnje Vani bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi t III. razredu. Glasom nove naselni&ke postave ki je btopila v veljavo s 1. julijem 1W4, zamorejo tudi nedri&avljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi dalj ; tozadevna dovoljenja izdaja gene r?lni naselniški komisar v Wash tngton. D. C. Prošnjo za tako do vol jen je s>e lahko napravi tudi New Yorku pred od potovanjem, te? re poSlje prosilcu v stari kraj gls «nm nanovejSe odredbe kako dobiti svojce iz starega kraja Kdor fell dobiti sorodnik* al svojca lz Btarega kraja, naj nam prej pi5e za pojasnila. Is Jngoela vije bo pripuščenib ▼ prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa earn ore J dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez. da bi bili Šteti t kvoto T rojene osehe se tndi ne Štejejo kvoto StariSi ln otroci od 18. & 21. leta ameriSkih državljanov p Imajo prednost v kroti. Pišite ■ rxijasnfla Prodajamo vozne liste sa vse pro iff1; tudi preko Trsta zamorejo Jn -TonlovanJ se^aj potovati Frank Sakser State Bank 52 Cortlandt St.. New York Prav vsakdo— kdor kaj lite; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; pravj vsakdo priznava, da ima j čudovit uspeh —• MALI OGLASI ▼ "01a■ Naroda" Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno etivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov* Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co* 82 Cortlandt Street New York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce ln o-brtnike, pri katerih kupu* lete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni« ia oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda9 'GLAS NAHODATHE BES?! JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM hrjgi. = 6 lifc^i V-i.^i'