UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L	1.250
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	... L	2.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	L	3.500
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410	
Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
s
m
Leto XX. - Štev. 34 (1014)
Gorica - četrtek, 29. avgusta 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
NftsiLifl h bhioiiicije Sv. oče se je vrnil iz Kolumbije
Potovanje sv. očeta Pavla VI. v Kolumno se je zaključilo z dvema pomembnima rezultatoma. Uspelo mu je povezati duhovščino latinsko-ameriške Cerkve, pred Vegovim prihodom razdeljeno v tri tabore in postavil je načelo, da je treba socialne reforme podpreti, a ne s pomočjo nasilja ali krvave revolucije, temveč potom postopnih reform, ki naj omogočijo Urejen razvoj.
RAZDVOJENA DUHOVŠČINA
Dan pred svojim odhodom v sredo 21. Avgusta je sv. oče v teku splošne avdience f Castelgandolfu izrekel sledeče besede: ‘Rečeno mi je bilo, da bomo našli v Kolumbiji klice nestrpnosti ter upora tudi v Vrstah duhovščine in vernikov. Razumemo ** nemir, v kolikor je v njem pozitivnega velikodušnega. Toda istočasno bi ne bili iskreni, če bi ne povedali, da rešitev tega žalostnega stanja ne more biti niti ^volucionama reakcija niti uporaba sile. li nas rešitev obstaja v ljubezni, a ne v ini j !labotni in besedni ljubezni, temveč v ti-ti, ki nas jo uči Kristus v presv. Evhari-tiji; ljubezen, ki se razdaja, ljubezen, ki te množi, ljubezen, ki se žrtvuje. Poudar-iatno vse to, ne le na podlagi zgodovinske skušnje, ki ve povedati, kako vsaka nasilna revolucija pusti za seboj razdejanje, todi versko in družbeno propast ter konča v novi diktaturi, temveč zaradi zvestobe Kristusu.«
»Med raznimi poti do pravične družabne obnove — je v soboto 24. t. m. dejal sv. °če zbranim latinsko-ameriškim škofom t priliki odprtja druge konference vseh ofov Latinske Amerike (prva je bila leta 1955 v Rio de Janeiro) — odklanjamo tako brezbožni marksizem kot sistematični '•Por kakor tudi prelivanje krvi in anarhijo. Pri popravljanju starih napak in !)ri zdravljenju sedanjih težav ne morejo in ne smemo storiti novih zgrešenih korakov, saj bi to bilo proti evangeliju, froti duhu Cerkve, proti lastnim interesni ljudstev, ki so potrebna pravice in toiru.«
Besede sv. očeta so bile kot žaromet *a latinsko-ameriško duhovščino, ki si je razdvojena iskala rešitev za številne so-c'alne probleme, ki tarejo ameriško družbo. Konservativni element je v glavnem '*del v vsakem poudarjanju socialnih kri-v>c pospeševanje komunizma in zato zaoral socialne akcije. Ta element obsega Vlasti višji kler, dobrostoječe župnike ter ^>gate veleposestnike, ki imajo ves inte-da stvari ostanejo kot so. Tipičen ^fedstavnik teh konservativcev je kardinal *-uis Concha Cordoba, nadškof v Bogoti. “V. sedež ga je zaradi njegovega ponesrečenega ravnanja z duhovnikom Kamilom Wresom poslal praktično v pokoj ter ^ na njegovo mesto imenoval za apostol-skega administratorja msgr. Ambala Mu-*>6z Duque.
Ko je mladi duhovnik Kamil Torres, ki I® študiral socialne vede na lovanjski uni-Vci"zi v Belgiji, sprožil v Kolumbiji gibanje korist ljudskih mas in začel poudarjati, ^ bi morala biti Cerkev predvsem z re-v®ži in ne samo z bogatimi sloji dežele, je kardinal poklical k sebi, ga obtožil, je proti Cerkvi in mu ukazal, naj '•tolči ali pa zapusti duhovništvo. Kamil Vres se je branil, da je njegovo ravnanje
žbe na podlagi smernic, ki jih nudita so cialni okrožnici »Mati in učiteljica« ter »Napredek narodov«. Njih stališče je odločno podprl sv. oče Pavel VI., zlasti v govoru kmetom ter ob priliki odprtja druge konference latinsko - ameriških škofov. Pridružil se mu je tudi nadškof Hel-der Camera iz mesta Recife v Braziliji, za katerega so mnogi, vsaj na podlagi njegovih včasih kar eksplozivnih izjav mislili, da je »kamilist«. Vljudno je odklonil vabilo Torresove matere, da bi se v času bivanja v Bogoti nastanil v njenem stanovanju, o samem Torresu pa je dejal: »če gre za osvoboditev ljudskih množic brez metode nasilja, bom rad razvil zastavo Kamila Torresa; a nasilje zavračam tudi jaz.« Za nekatere je ta »rdeči škof«, kot ga njegovi nasprotniki imenujejo, stalen problem; za druge pa je simbol neurejenih razmer in novih upov vseh narodov Latinske Amerike.
KAJ LAHKO STORI CERKEV
V	DANIH RAZMERAH
Sv. oče Pavel VI. je brez ovinkov priznal, da je socialni položaj Južne Amerike postal dramatičen; kmečke množice, že stoletja krivično izkoriščane, počasi prihajajo do zavesti svojega človeškega dostojanstva in že zahtevajo boljše življenjske pogoje ter bolj pravično porazdelitev narodnega bogastva.
Cerkev je dolžna podpreti njih upravičena stremljenja. Nima sicer časnih sredstev niti svetne oblasti, da uveljavi svoja načela. Toda kot duhovna sila lahko pomaga s tem, da poudarja osnovne človekove pravice tako na gospodarskem (pravična razdelitev, splošna izobrazba, dostojna stanovanja) kot na političnem področju (svoboda izražanja in volilni glas). Poleg tega mora Cerkev zavračati krivično neenakost med bogatimi in revnimi, u-pravne zlorabe v škodo ubogih ter priporočati agrarno in davčno reformo. Končno mora Cerkev priporočati stvar revnih narodov pred bogatimi, svojo duhovščino pa opozarjati na duha uboštva in žrtve, ki je bil lasten Kristusu in ga je zadnji koncil tako močno poudaril.
Sv. oče je torej zavrnil razloge duhovnikov revolucionarjev, ki vidijo v revoluciji naravno in neobhodno potrebno reakcijo na resnično nasilje, ki ga povzročajo socialne krivice in zloraba oblasti s strani vladajočih. Zavrnil je tudi sistematični upor kastristov. Odklonil je dialog z revolucionarji ameriške celine, pa tudi zavrnil poglede konservativcev. Pred zbranimi škofi v bogotski stolnici je zagovarjal »nujne, vsesplošne in globoke družbene reforme. Toda te morajo biti postopne in sprejemljive za vse.«
Brez dvoma bodo imele papeževe besede v prihodnjih mesecih globok odjek v vsej Latinski Ameriki. Cerkev se je postavila na čelo prepotrebnih reform, a to v urejenosti, sodelovanju in v duhu pravičnosti, obsodila pa je vsako rabo sile. O-stala je na liniji evangelija. Morda tudi to pot mnogi katoličani sv. očeta ne bodo hoteli razumeti kot se je to že nedavno zgodilo z okrožnico o človeškem življenju, toda papež je znova dokazal, da je dosleden in neukrotljiv glasnik resnice, od Kristusa oznanjene in Cerkvi v varstvo izročene.	—ej
v skladu z evangelijem in s papeško "krožnico Janeza XXIII. »Mir na zemlji«.
se dal ukloniti, češ da bi izdal Kristusa ^ svojo vest, če bi ravnal drugače, zato je kardinal prisilil, da zapusti duhovniški stan. Torres, ki je bil idealist, ne pa 'tolltik, je nato naredil odločilen korak: Združil se je gverilcem. Cez nekaj časa 80 ga vladne čete ujele in dale ustreliti. H®-n razbojnik manj!«, so olajšano ugotavljali vladni krogi in konservativni katoličani. Toda Kamilova smrt je rodila »11-
1,0	reakcijo med nižjo duhovščino; nasta-je gibanje »kamlllstov«, duhovnikov, ^ se navdušujejo za spremembo družbe-struktur potom nasilne revolucije.
Pečina duhovnikov in škofov, ki znajo *>rati znamenja časov, pa pripada k vr-st»m reformistov. So za preobrazbo dru-
V nedeljo, 25. avgusta se je papež Pavel VI. ob treh popoldne srečno vrnil s tridnevnega bivanja v kolumbijskem mestu Bogota. Kljub starosti 70 let, nenavadni višini kraja (2600 metrov nad morjem), kljub dolgemu poletu (dvanajst ur v zraku in 9500 km vožnje), kljub natrpanemu programu in številnim govorom je sv. oče izgledal živahen in le malo utrujen.
Ob svojem prihodu je dejal, da je Cerkev v Bogoti ponovno oznanila svojo socialno poslanico in poudarila dostojanstvo človeške o-sebe, svobodo v napredku, potrebo miru. Kongresne svečanosti so bile lepe, doživete, polne gorečnosti, molitve in navdušenja ne toliko za njega kot za Kristusa, ki ga je predstavljal sredi ljudskih množic. »Vsi so doumeli — je rekel sv. oče — da je nemogoče iti h Kristusu, če se ne najde poti k našim bratom. V njih revščini smo odkrili Gospodove poteze.«
PRVI DAN POTOVANJA
22.	avgust je bil za sv. očeta verjetno najdaljši dan v življenju. Trajal je namreč namesto 24 kar 31 ur. Sedem ur kasneje kot v Italiji se namreč v Kolumbiji porodi dan. Že ob treh zjutraj je bil pokoncu v svoji poletni rezidenci v Castelgandolfu. Opravil je sveto mašo, nato pa se dal zapeljati na letališče Fiumicino pri Rimu, kjer ga je že čakalo belo reakcijsko letalo kolumbijske družbe AVIAN-CA. Sam sin časnikarja je vzel s seboj na pot 55 časnikarjev najbolj pomembnih dnevnikov in revij iz vsega sveta. Ob 5,25 se je letalski orjak odtrgal od zemlje, ob
10.15 po krajevnem času ali ob
17.15 po italijanski uri se je zopet spustil na tla. Ponovil se je veličastni sprejem ljudskih množic, ki ga je že bil deležen v Bombayu v Indiji ter v Fatimi.
Najprej je obiskal stolnico, kjer je zbranemu ljudstvu podelil svoj prvi blagoslov, nato pa se je za nekaj časa umaknil na sedež apostolske nunciature. Popoldne je sveti oče obiskal kongresni prostor, da prisostvuje posvečenju novih diakonov in duhovnikov. Tam je bilo že zbranih 700.000 ljudi. Od diakonov so štirje poročeni, ostali so se odločili za celibat. Služili bodo Cerkvi, dasi živeč naprej v svetu, izvršujoč svoj svetni poklic v krogu družine ali brez nje. V duhovnike je bilo posvečenih 161 kandidatov. Bili so iz vseh držav Latinske Amerike. Ob tej priliki je sv. oče opravil sv. mašo skupaj z osmimi kardinali, osmimi nadškofi in osmimi škofi. Obred posvečevanja je bil dolg in je trajal polne tri ure. Na koncu je bil sv. oče vidno utrujen, a je hotel biti navzoč prav zato, da da poudarka izredni slovesnosti ob dejstvu, da je Latinska Amerika najbolj katoliška celina z najmanj duhovniki. »Naj bi bili vsaj ti — je dejal papež v govoru ob zaključku obredov — prežeti s ponižnostjo in napolnjeni s pogumom duha pri u-stvarjanju socialne pravičnosti, v ljubezni do ubogih in pri obrambi njih pravic, saj duhovnik ni le predstavnik Boga med ljudmi, temveč tudi predstavnik ljudi pred Bogom.«
MED REVNIMI IN ZAVRŽENIMI
Drugi dan svojega bivanja v Kolumbiji je sv. oče pričel v petek,
23.	avgusta ob 8.15 z uradnimi obiski. Srečal se je s predsednikom republike in s člani vlade, nato pa je ob 10.40 odletel v helikopterju v 30 km oddaljeni kraj Mosquera, da se sreča s kmeti, ki jim tam pravijo »campesinos«. Prav ti kmetje bi se mogli potožiti nad krivično ureditvijo dežele, saj ima tri odstotke veleposestnikov v ro-
SOVJETSKA ZVEZA
si je snela svojo masko
Sv. oče o dogodkih na Češkoslovaškem
Dogodki na Češkoslovaškem so sv. očeta zelo pretresli. Pred svojim odhodom v Kolumbijo je izjavil; »Takoj bi prekinili naše nameravano potovanje, če bi imeli najmanjše upanje, da lahko s svojo navzočnostjo in posredništvom preprečimo strahotno zlo, ki se je zgrnilo nad tako dragi naim narod. Ponovno se poskuša s silo orožja odločati o usodi, dostojanstvu in neodvisnosti nekega naroda. Mir v Evropi je omajan, svetovni v nevarnosti, varnost držav načeta. Gospod miru, v čigar čast odhajamo na dolgo pot, naj nam bo usmiljen in nam spet vrne mir v urejenosti;«
Skoro bo minilo trideset let, ko je Hitler s svojimi divizijami pregazil Češkoslovaško. In ko je bila žrtev že nemočna, sta se pridružili še Poljska in Madžarska. Prva si je priključila Tešin, druga slovaško ozemlje ob Donavi, kjer živi madžarska manjšina.
Pretekli teden v torek ponoči ob enajstih se je isti dogodek ponovil, le da je sramotno vlogo Hitlerjevih divizij prevzela Sovjetska zveza, za pribočnike pa je imela kar štiri petolizce; poljsko, vzhodnonemško, madžarsko in bolgarsko partijo. Voditelji Sovjetske zveze so za trenutek zgubili oblast nad seboj. Sneli so svojo masko z obraza in danes ve ves svet, da »matjuška Rusija« ni slovanska, saj je s seboj pripeljala čete kar dveh neslovanskih narodov, ki so Čehoslovake gnjavili že v preteklosti; ni demokratična, saj je Češkoslovaško napadla predvsem zato, ker se je le-ta odločila za svobodo misli, izražanja, tiska; in ni socialistična, saj je zavrgla načolo enakosti med narodi in se kot močnejša država poslužila sile nad slabotnejšo. Danes pristoja Sovjetski zvezi le en pridevek: država imperialistov, vredna svojih predhodnikov Hitlerjevega Reicha in Musolinijevega imperija. Naj v bodoče njeni predstavniki molče v zboru narodov! Vse njihovo grmenje zoper kolonializem, imperializem zapadnih sil, vmešavanje v zadeve tujih narodov bodo kakor bumerang, ki bo priletel v nje nazaj. Naj nehajo obsojati ameriško pomoč Južnemu
Vietnamu. Tja je ameriške čete poklicala zakonita vlada in to na podlagi obvez, ki jih je Sev. Amerika ob delitvi Vietnama sprejela nase. Kdo pa je poklical v češkoslovaško čete ,petih držav varšavskega pakta? Zakonita vlada Oldricha Čer-nika ‘gotovo ne!
Sovjetska tiskovna agencija Tass je prvi dan vdora sporočila, da so prišle čete pakta na poziv članov češkoslovaške vlade, »da branijo in razvijajo socializem«. Kdo so bili ti člani? Tass ni povedala in verjetno nikdar ne bo. Gotovo niso to bili prvi tajnik komunistične stranke Dubček ali predsednik vlade Čemik ali predsednik iparlamenta Smrkowsky, ki so jih agenti sovjetske tajne policije že prvi dan zasedbe odpeljali v Moskvo. Gotovo tudi ni bil to predsednik češkoslovaške general Svoboda, ki so ga sovjetske čete imele zastraženega v njegovi rezidenci na Hrad-čanih. Bila je skupina izdajalcev, pet do sedem oseb, katerih imena je praški svobodni radio takoj obelodanil, zaradi česar so postale te osebe za okupatorja nekoristne. Tri poskuse so napravili v šestih dneh zavojevalci, da bi dali svoji akciji pečat zakonitosti. Najprej so poizkusili novo vlado sestaviti z izdajalci, a so od namere odstopili, ko so odkrili, da jih ves narod enodušno odklanja; nato so hoteli sestaviti vlado z bivšimi ministri — vse zaman; končno so hoteli ustoličiti tako imenovano vlado kmetov in delavcev, tudi
(Nadaljevanje na 2. strani)
kah dve tretjini zemlje. Ta kmet zasluži povprečno 15.000 lir na mesec, se hrani z rižem in krompirjem, je ob luči sveče, pa ne ker bi ljubil romantiko, ampak ker mu elektrike nihče ne da. Edino njegovo bogastvo so otroci, od katerih jih pa že petina umre v prvem letu življenja.
Sv. oče se je znašel nenadoma med to strnjeno množico preprostih ljudi, ki ga je pozdravila z gromkim vzklikanjem. Dal se je zapeljati v belem džipu po vsem ogromnem prostoru San Jose, kjer je bilo zbranih nad 200.000 oseb, nato pa ljubeče spregovoril. Pozval jih je, naj bodo edini in se organizirajo, da bodo lahko modernizirali obdelovalna sredstva; rekel jim je, naj ljubijo zemljo in odklanjajo nasilje, ker to ne vodi k socialnemu dvigu, ki si ga upravičeno želijo.
Takoj po tem srečanju je papež Pavel VI. blagoslovil nove prostore radijske postaje Sutatenza, ki jo vodi msgr. Salcedo, eden najbolj priljubljenih duhovnikov v Kolumbiji. Da bi pregnal analfabetizem in ker na deželi primanjkuje šol, je potom svojega radia organiziral oddaje za kmečko prebivalstvo na deželi, v katerih jih uči pisanja, računstva in uporabe tehničnih sredstev pri uporabi zemlje.
Sv. oče ne bi bil res oče vseh kristjanov, če ne bi bil obiskal pred odhodom iz Bogote tistih, ki žive kakor izobčeni na robu velemesta v beraških naseljih, »tu-gurios« imenovanih. To so legla bolezni, nasilja, strasti, nemorale, prostitutk, ki so jih polne ulice mesta. Manjka vodna napeljava, električna luč, stranišča. Edino, kar ne manjka, so otroci, ki se napol nagi in umazani potikajo med kočami in sedaj prašnimi, sedaj blatnimi ulicami.
Eno teh naselij bede, Venecia imenovano (v spomin papežu Janezu XXIII., pred izvolitvijo beneškemu patriarhu), je papež Pavel VI. obiskal v jutru sobote 24. avgusta. Sprejel ga je domači žup nik, mladi Jaime Sanchez, nato pa je sv. oče opravil sv. mašo in podelil prvo sv. obhajilo kakim dvajsetim otrokom. Po tej slovesnosti je vstopil v nekatere od barak, da se na lastne oči seznani s strahotnimi razmerami, v katerih žive ta od imovite družbe zavržena človeška bitja.
SLOVO OD KOLUMBIJE
Zadnje pomembno dejanje svetega očeta je bilo odprtje konference latinsko-ameriških škofov v bogotski prestolnici ob enajsti uri dopoldne. Govor sv. očeta je bil poln smernic in napotkov, ki naj bi bili v pomoč škofom pri razmišljanju o začrtanju delovnega programa za prihodnja leta.
Popoldne je sv. oče še enkrat obiskal kongresni prostor in tam blagoslovil nekatere novoporočen-ce. Omenil je okrožnico o človeškem življenju ter dejal, da jo je objavil v obrambo čistosti ljubezni in svetosti zakonskega življenja.
Ob 18h po krajevnem času — v Italiji je bila ura že ena zjutraj v nedeljo — se je letalo s sv. očetom zopet dvignilo v zrak. Za njim je ostala celina vere, socialnih pretresov, bogastva in revščine, celina, ki bo še dala govoriti o sebi. Sv. oče jo bo v srcu nosil do smrti in delal na to, da bi tudi ona postala deležna blagrov Kristusovega evangelija.
—jk
Pariz po majskih dogodkih) (OHSkali SOReiUO lil BeneŠkO SlOVenUO
(PARIŠKO PISMO)
Ko sem letos spet obiskal francosko prestolnico, me je še posebej zanimalo, kako izgledajo pariške ulice po znanih majskih «revolucionarnih» dogodkih. Ze v taksiju od Gare de Lyon proti središču mesta sem se pri šoferju zanimal, kakšno je stanje v mestu. Rekel mi je, da vlada sedaj kar mir in iz njegovega odgovora sem razumel, da mu omenjeni neredi niso bili pogodu. Komu pa so bili?
Stanoval sem v Latinski četrti, to je v delu mesta, ki je bilo središče majskih pouličnih izgredov ter bojev s policijo. Moj hotel je bil za znamenitim boulevardom Saint-Michel, ki je pariški študentski center, saj se tu nahaja tudi Sorbona, starodavna univerza, nekdanji svetilnik evropske kulture. Poleg tega je tu naokrog vse polno študentskih in kulturnih središč in ustanov (College de France, Presses Uni-versitaires de France, razne založbe, inštituti, sedež Zveze francoskih študentov in tako dalje). Tako sem imel vsak dan tudi sam lepo priliko ogledovati si po nešte-vilnih knjigarnah in izložbah vse polno materiala v zvezi z majsko revolucijo, kot tu imenujejo burne dneve študentskega upora. Na zunaj sicer ni več poznati sledov materialnega pogorišča, ki je bil bou-levard Saint-Michel v najbolj vročih poletnih dneh. Za to sta občina in vlada res tehtno poskrbeli. Poleg tega je še v načrtu novo tlakovanje omenjene ulice, kar ne bo več dopuščalo izdiranja kamnitih ploščic za bojne namene... Sicer pa je še sedaj iz previdnosti zlasti ponoči na tem bulvaru vse polno dobro pripravljenih policijskih avtomobilskih ekip.
Med sprehodom po vedno živem bulvaru, med pestro množico najrazličnejših oblek in eksotičnih noš ter dolgolasih moških frizur in ženskih minikril lahko mimoidoči vedno in ob vseh, tudi nočnih urah opazuje zelo bogato založene stojnice, polne vsakovrstnih knjig, revij in brošur, ki si jih lahko ogleduje in tudi kupi. Poleg tega pa skrbijo za to še razni mladi agitatorji, ki ti kar mimogrede ponujajo svoje gradivo, da ga lahko človek takoj preštudira iti eventuelno prebavi. Kaj pa lahko tu najdemo? Predvsem dela, ki so gotovo vplivala na nastanek oziroma navdih revolucionarne miselnosti tnladih študentov in ki jih le-ti prikazujejo in vihtijo kot svoj evangelij. Poleg tega pa še izčrpna «zgodovinska» dela o študentski revoluciji. Če že malo pregledamo na-
slove ali avtorje posameznih brošur, lahko razvidimo, iz kakega lonca so ti nadebudni študentje in neštudentje zajemali svojo duhovno hrano. Tako srečamo najpogosteje imena Mao Tse Tung, Che Guevara, Fidel Castro, Liu Šao Ši, da ne omenjam preveč zlorabljenega imena filozofa Marcuseja ali junaka dneva Cohn Bendita. Sam sem tudi ugotovil, da je že več let prav kitajska komunistična literatura skoraj najbolj zastopana, saj srečam lahko najnovejše izdaje iz Pekinga v francoščini, ki gredo od biografij kitajskih prvakov in slovnic kitajskega jezika do izrazitih revolucionarnih del. In ali niso prav na Sorboni največkrat vihrale zastave z Maovimi slikami? Zato ni čudno, če so razne Maove teorije tako vplivale na tvorce «majske revolucije», ko so si zastavili svoje radikalne cilje. Poglejmo zato, kaj piše npr. Mao Tse Tung v eni izmed omenjenih brošur («Tout le Pays doit etre une grande ecole de la pensee de Mao Tse Toung» — Vsa dežela mora biti velika šola Maotsetungove miselnosti, Peking 1966): «Tudi študentje morajo poleg glavnega študija poznati še druga področja. Morajo se izobraziti ne samo na kulturnem polju, temveč enako na industrijskem, poljedelskem in vojaškem; morajo tudi kritizirati buržuazijo. Šolstvo se mora skrčiti in v pouk mora poseči revolucija. Ne sme več trajati nadvlada bur-žujskih izobražencev v naših učnih ustanovah.»
Tako in podobno literaturo je torej lahko požirala francoska akademska mladina in se navdihovala za neko totalno preobrazbo družbe, kar pa je doseglo le nasproten učinek.
a. b.
Študentje tretjega letnika slavistike v Ljubljani so v juliju letos želeli spoznati v dvodnevni ekskurziji zahodni rob slovenskega narodnega ozemlja. Po Kanalski dolini jih je pot pripeljala v Rezijo, nato pa v Čedad, Cepletišče in na Staro goro. Ze v mraku so ob Nadiži dospeli v Kobarid po poti, po kateri so že od nekdaj odhajali Beneški Slovenci v druge slovenske pokrajine. Svoje vtise so objavili v ljubljanskem »Delu« 27. julija 1968. Poslušajmo jih!
Ravenca v Reziji. Val di Resia. Ustavili smo se pod kapelico, posedli po travi, ki je dišala ravno tako kot naša — slovenska. Zaljubljeno smo si ogledovali lepo dolino in premišljevali, zakaj ni naša. Zatekli smo se na pokopališče. Tu pri mrtvih smo hoteli najti v kamen zapisane dokaze, da tu živijo in umirajo naši ljudje. Iz poplave tujih črk, končnic in oblik smo le tu in tam odkrili kakega Cossa, ki nam je zvenel domače, še bi se ihtavo potikali po pokopališču, ko ne bi nekdo tiho pripomnil, da živimo med ljudmi in ne med grobovi. Odpravili smo se zato v Ravenco, ljudi iskat.
Že sedimo v gostilni, -kjer so še pred zadnjo vojno lepo po naše govorili, sedaj pa nam dekle utrujenih oči, ki nosi na mizo, le s težavo odgovarja. Otrokom se s svojo knjižno slovenščino sploh nismo mogli približati, starejši so pa šušljali med seboj v nekem dialektu, v katerem smo tu pa tam ujeli kako znano besedo. Toda z nami se v našem jeziku niso hoteli pogovarjati. Strah ali sram? Da bo to pisanje še bolj klavrno, naj še povemo o •tisti naši Korošici, ki se je priselila v Ravenco, se omožila z našim človekom, doma pa govori z otroki nemščino, da jih bo stara mama na počitnicah laže razumela.
(Konec prihodnjič)
 ...............................................  Illlllllllllllllllll
Cehi zmagovalci v Arezzu
Šestnajsto mednarodno polifansko tekmovanje »Guido d’Arezzo« se je zaključilo v nedeljo 25. t. m. Na njem je nastopilo nad trideset zborov iz Evrope, Severne ter Južne Amerike. Tekmovalni nastopi so se vršili v Teatro Petirarca od srede zvečer do sobote, v nedeljo pa je bila zaključna slovesnost z nagrajevanjem in koncertom najboljših zborov.
V	prvi polifonski kategoriji mešanih in ženskih zborov je odnesel prvo nagrado
      mimiiiiiiiimiiiimmimiiiiiiiimiiiiiim minulim ...........
Koncert češkega zbora
iz Prage na goriškem gradu
Brez dvoma že dolgo goriški grad ni sprejel med svoje obzidje tako navdušenega in številnega ter izbranega občinstva kot je to bilo ob priliki koncerta »Kiihmiv Smišany Sbor« iz Prage prejšnji torek. Češke pevce so goriški poslušalci sprejeli z izredno simpatijo in prijateljskimi občutki. Predvsem so ti odlični pevci že znani Goričanom po lanskih nastopih na tekmovanju »Seghizzi«, kjer so odnesli dve prvi nagradi. Sedaj se vračajo iz Arezza kot absolutni zmagovalci tamkajšnjega po-ilifomskega tekmovanja. Sedanji politični položaj in tragični dogodki na Češkoslovaškem pa so povzročili, da smo bili vsi s srcem češkim pevcem še mnogo bliže.
Češkim pevcem, ki so na povratku v domovino, je goriški župan v torek dopoldne skupaj s člani občinskega odbora priredil ob 10.30 sprejem na županstvu. Zbor šteje 65 članov, 35 pevcev in 30 pevk, ki jih vodi Pavel Kiihn. Koncert se je izvršil v okviru programa ustanove za kulturne umetniške prireditve mesta Gorice (ENAC), pevci pa so bili gostje go-riške občinske uprave.
Program koncerta je bil silno pester in zahtevan. Prvi dol je obsegal klasična oz. polifortska dela avtorjev Gesualda de Ve-nosa, Roberta Schumanna, Amtonina Dvoraka, Josefa Suka in Jana Novaka. Drugi del koncerta je bil posvečen religiozni glasbi s skladbami Johannesa Brahmsa, Francisa Poulenca in Františka Vrane. Zbor je mojstrsko vodil dirigent Pavel Kiihn. Omenimo naj še, da sta bila skladatelja Novak in Vrana prisotna in sta spremljala nekaj skladb na klavirju. Na koncu so praški pevci izven programa zapeli na čast Gorici lep Miollijev motet »Jubilate Deo«.
Ne vem, kaj naj bi posebej omenil s koncerta praškega zbora. Češki pevoi so se predstavili v zasedbi mešanega, moškega in ženskega zbora. V slednji so čudovito odpeli Schumannovo pesem »Die Ca-pelle«, ki jim je v Arezzu doprinesla zmago v ženskih zborih. Še naj spomnim na
Novakovo »Catulli Lesbia« ali »Terpsicho-re«, skladbi z izredno zanimivo vsebino v modernem slogu. Iz drugega dela moram omeniti vzvišeno interpretacijo Brahmsovega trodelnega moteta »Fesi und Ge-denkspriiche«, kjer pride do izraza ves zanos stare šde v novoromantični luči. Impresionistična pobarvana je bila npr. Poulencova »Vinca mea alecta«. Zaključni motet v sedmih delih »Lauda Sion Sal-vatorem« Františka Vrane je bil prava kantata z izredno bogato stilno formo tako homofone kot polifonske zasnove.
Koncert odličnega zbora iz Prage je bil prava glasbena poslastica. Poleg nevsakdanje glasbene vrednosti pa je podčrtal še bratske vezi med Gorico in Prago, ki so se že spletle lansko leto. Tudi sedaj je bila Gorica še posebej bliže Pragi. Pa tudi goriški Slovenci. Že na koncertu samem je bil velik del poslušalcev slovenski. Naša dekleta v narodni noši so ob zaključku sporeda v dvorani deželnih stanov poklonila češkim rojakom krasen koš rdečih rož z napisom »Bratom Cehom goriški Slovenci«, še po koncertu so se v prijetnem družabnem razpoloženju ustvarile še bolj prijatelj sike vezi med nami in njimi z željo, da bi ijih lahko nekoč kot stare prijatelje pozdravili v svobodni Pragi.
a. b.
češki »Kuhniv Smišeny Sbor« iz Prage. V ženski skupini pa je prejel drugo nagrado »Vachuv Sbor moravskych učitelev« iz Brna. Za drugo skupino polifonskih mešanih zborov (manj zahtevno od zgoraj omenjene) so si zaslužili lavoriko Argentinci z zborom iz mesta Resistesncia; za njimi pevci liceja iz Marktoberdorfa v Zahodni Nemčiji. Italijani so zmagali v kategoriji moških zborov z zborom Cora-dini iz Arezza, sledili po so mu zbor Monteverdi iz Hamburga in Kuhniv Smišeny Sbor iz Prage. V zelo pestri skupini zborov za folklorno petje pa so zmagali Madžari z zborom mladinskega centra iz Budimpešte, katerim so sledili Nemci iz Marktoberdorfa ter Argentinci iz Resisten-oie. V gregorijanskem petju so se najbolj proslavili pevoi iz Assdsija.
V	nedeljo se je vršil še koncert v cerkvi S. Domanico, kjer je zbor rimske filharmonične akademije izvajal Rossinijevo »Petite Messe solannalle« ob stoletnici skladateljeve smrti.
Pri vsem naj še podčrtamo veliki moralni pogum, ki so ga v Arezzu pokazali češki pevci, ko so kljub tako tragičnim uram v svoji domovini nastopili z res zavidljivim uspehom.
Obširneje bomo o areški prireditvi poročali v prihodnji številki.
Ni čuda, da je bilo naše slovo od Rezije podobno begu, saj nismo mogli skriti svojega razočaranja. S preveč čustvenosti in narodnega .navdušenja smo prišli v to dolino, ki nas je tako kruto ogoljufala za resničnost doživetja. Nekdo v avtobusu si je hotel dati duška, pa je tiho zažvižgal: »Hej Slovenci, kje so naše meje...?«
Pozna je že bila ura, ko se je avtobus ustavil pod vasjo Cepletišče. Od tam ni daleč do Livka na jugoslovanski strani. Iz Cepletišča vodi pot v Trčmun, Trinkovo rojstno vas. Bližina noči nam ni dovolila, da bi jo obiskali.
Dosegli smo prve hiše, skrite za prijazne brajde. Izabela raste na njih. Na stopnicah prve hiše je sedela starejša žena. Zakličemo ji jasen, razločen pozdrav. Sledijo dolge sekunde pričakovanja in negotovosti. Vse je dobro. Odzdravila nam je po naše, prijazno, naklonjeno. Postane nas sram naše bojazni in še naprej iščemo potrditve svojega veselja in se vzpenjamo med hišami, ne da bi štedili s pozdravi. Vsaka senca nam je dober izgovor, da zakličemo dober večer.
Ustavimo se med zadnjimi hišami. Naša žeja in voda, ki teče iz studenca, sta dober izgovor, da se pogovor prične. Najprej nas gledajo z nevernimi očmi; kar ne morejo sprva verjeti, da smo prišli obiskat iz Ljubljane prav nje. Čudovito se razumemo, le redke besede in vprašanja je treba ponavljati. Počasi se nam jasnijo pojmi, o vasi vemo vedno več. Premalo je dela. Treba ga je iskati v tujini. Enkrat na leto se ti ljudje vračajo domov. Stari uživajo doma pokojnine, otroci pa hodijo v šolo. V vasi imajo lepo šolo, v vasi je tudi lepa cerkev. Toda v šoli se učijo le italijanščine in v cerkvi mašuje Italijan.
Šele sedaj se spomnimo, da smo prinesli knjige s seboj in da jih držimo v rokah. So to knjige, ki so pri nas namenjene šolarjem, tu v Cepletišču pa ob njih uživajo odrasli. Skozi pisane platnice se prebijejo do črk, besed in obraz jim zasije, ko razumejo. Otroci gledajo -le slike, naše pisanje jim je mnogo bolj tuje kot njihovim staršem.
Pričnemo peti. Po drugi pesmi se začno med hišami premikati sence; počasi prihajajo na dan sključene, ob palice oprte, v črnino oblečene starke. Ob znanih pesmih se vse srečne nasmihajo. Peli smo kot za stavo; pesmi, ki so ugajale, ponavljamo. Žejo, ki je nastala ob bolj glasnih, mirimo z domačim vinom. Dvakrat se utrneta postavi dveh uniformiranih mož in se spet oddaljita. Končno se je treba posloviti. A ne odhajamo sami. Do avtobusa nas spremlja skupina ljudi. Ko se spustimo v dolino, še mahajo za nami s knjigami, ki smo jih poklonili.
V	avtobusu se nam jeziki razvežejo. Premišljujemo, kdo je kriv, da je šola le italijanska, pridige le italijanske. Veselimo se lepega sprejema, ki so ga bile deležne naše knjige. Na koncu pa ostane nekaj grenkega, ostane občutek sokrivde z nekom nad nekim dejanjem, ki ga nihče ne upa imenovati. Preden zavijemo na glavno cesto, se še enkrat ozremo na -kažipot. Tu se zasmejemo nad prizadevanjem oblasti, da bi imena slovenskih vasi, ki so zapisana na 'tabli, zvenela italijansko. Iz vsake potujčene črke jih štrli deset slovenskih. Tu je bilo potujčevanje zaman.
Predsednik vlade Leone v Trsti
Ministrski predsednik Giovanni Leone s* je na povratku s privatnega potovanja ladjo »Andrea Martegna« po Jadranske® morju, med katerim je obiskal tudi & krajev ob jugoslovanski obali kot ŠibetA Split in Reko, ustavil tudi v Trstu. ^ isti večer 19. avgusta je v svoji ladijsU kabini sprejel predstavnike krajevnih & lasti, med katerimi so bili prefekt G® peliini, župan Spaccini, predsednik dež» nega sveta Ribezzi, predsednik deželne!* odbora Berzaoti in drugi.
Omenjani predstavniki tržaškega me5** in dežele Furlanije-Julijske Benečije vljudnostno srečanje z ministrskim p sednikom izrabili za to, da so mu prfl^ čili še nerešena vprašanja kot so; gra<W protosinhrotrona, zgraditev novih avtoce«1' krožna železniška proga in dokončan)* sedmega pomola, za katerega potrebuje)0 še najmanj 400 milijonov lir.
Predstavnikom tiska je predsednik 1^ ne dejal, da so ga jugoslovanske obla*8 v vseh krajih prisrčno sprejele. NasletM1 dan se je Leone odpeljal z avtomobil«15 v Postojno in si ogledal tamkajšnjo ja# Nato je nadaljeval potovanje z ladjo Trsta proti Benetkam.
ITtržaškega
Študijski tečaj o prevozih
Prejšnji teden se je na ‘tržaški univel* pričel 9. mednarodni študijski tečaj o ganizaciji prevozov v Evropski gospod*1, ski skupnosti, ki se že od leta 1960 prirej* v našem mestu. Letošnje srečanje stroki n jako v s področja prevozov je zadob^ tokrat poseben pomen iz dveh razloj Prvič zaradi tega, ker so s prvim julij1 1968 odpadle carinske pregraje v kro: blaga po državah Evropske gospoda! skupnosti. Drugič je zasedanje pomemb^ ker na njem obravnavajo prvič tudi voz blaga s kontejnerji, pri čemer je & interesiran tudi Trst.
Na tečaju o prevozih je govoril tudi verzitetni profesor z gradbene fakul#1 na ljubljanski univerzi Bogo Žnideršič $ sicer o novih kriterijih pri gradnji v Jugoslaviji.
Obmejni promet za veliki šmar«(
V petih dneh, in sicer od 14. do avgus ta je na petih rffiRfeai odri tli olu mih blokih na Tržaškem (Fernetiči, Pe: škofije, Št. Jernej in železniški blok Opčinah) v obeh smereh prešlo m1 1.384.370 potnikov. V primerjavi z ena^’ obdobjem lani je promet bil višji samo okrog 20.000 prehodov, to pa zaradi & bega vremena, ki je vladalo ravno ti* dni.
Največji promet so zaznamovali na mejnem bloku škofije, kjer je v dneh 17. in 18. avgusta prekoračilo mejo v oW smereh skupno 225.000 oseb.
Akcija za varnost prometa, ki jo vsa* leto prireja ministrstvo za prevoze, je dovoljivo uspela. Kljub povečanemu P11 metu je bilo manj nesreč in manj ran) nih. Po podatkih prometnih oblasti je 9. do 19. avgusta prišlo na Tržaškem 140 prometnih nesreč z enim samim sin1 nim primerom, 37 oseb pa je bilo ranjeni Edini smrtni primer je bil mladenič Sla iko Sancin iz Boljunca, ki je brez sv0 krivde izgubil življenje.
lllllltlltlllllillllllltllllllllllllllllltllllltllllllllllfillllllltlllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllltllllltlltllltllllllllllllllHMP
r a z n o Rusija si je snela svojo masko
Kardinal Beran težko zbolel
Tudi češki kardinal 80-letni nadškof Jožef Beran naj bi bil spremljal sv. očeta na njegovem poletu v Kolumbijo. V juliju je bil kot gost brixanškega škofa Gargittra na počitnicah v mestu Bruneck v Pustriški dolini, v začetku avgusta pa je hotel obiskati nekatere kraje v Zahodni Nemčiji. Spotoma pa je težko zbodel, tako da so ga morali 5. avgusta v Stuttgartu nujno operirati. Zdravniki pravijo, da bo poteklo precej časa, da bo priletni kardinal lahko spet pričel s svojo poklicno dejavnostjo.
Napori kristjanov za razvoj indijskega kmetijstva
Pred dvemi leti so se v Indiji združili katoličani in razne protestantske skupnosti, da pospešijo razvoj kmetijstva in da tako odstranijo nevarnost stalno grozeče lakote. Vodstvo organizacije je spoznalo, da je treba poskrbeti vodo za namakanje zemlje in za kmetijsko šolanje. Posrečilo se je zagotoviti pomoč svetovnih dobrodelnih organizacij. Delo je široko razpredeno in je že rodilo vidne uspehe. Nad 5000 vodnjakov bodo zvrtali letos in sicer zlasti na področjih, kjer se ponavlja suša. Obstoječe vodnjake bodo poglobili in izboljšali. Organizacija si je oskrbela moderne stroje, ki omogočajo naglo vrtanje vodnjakov.
Ukrajinska katedrala v Londonu
Ukrajinski katoličani v Vel. Britaniji so dobili svojo katedralo. Do ‘katedrale jim je pomagala vzhodna kongregacija, ki je zanje kupila krasno cerkev sredi Londona, katera je prej služila neki protestantski skupnosti. V Angliji je okoli 25.000 ukrajinskih katoličanov vzhodnega obreda. V Angliji so se naselili po ruski revoluciji, mnogi pa po drugi svetovni vojni.
(Nadaljevanje s 1. strani)
brez uspeha. Čudovita enotnost češkoslovaškega ljudstva je njihove načrte postavila popolnoma na glavo.
Tudi iz inozemstva so prihajale za Sovjete porazne novice. Vse demokratične sile, vse zakonite vlade razen nekaj izjem (Castro, Sev. Vietnam), vse socialistične in večina komunističnih strank so njihovo akoijo z ostrimi besedami obsodile. Športniki iso sprožili gibanje, da ne bodo sodelovali na olimpijskih igrah v Mehiki s predstavniki petih držav napadalcev. Politiki so odpovedali srečanja s predstavniki omenjanih držav. Sindikalne organizacije so začele bojkotirati ladje in letala vdornih sil.
Najbolj nekaj čudovitega pa je bila strnjenost češkoslovaškega naroda, da odkloni zavojevalce. Prve dni je mladina skušala seznaniti okupatorske vojake z resnico. Ker pa prepričevanje ni dalo zaželenega rezultata, je ljudstvo prešlo na drugo 'taktiko; začelo je ignorirati tuje čete. Vsa vojaška vozila so bila naenkrat polna kljukastih križev, kot da bi hoteli Cehi in Slovaki reči; »Nič niste boljši od Hitlerja!« Da bi preprečili aretacije rodoljubov, so ljudje čez noč sneli po vsej
državi z zidov imena ulic in hišnih 51 vilk. Povsod so se v ruskih črkah poja'1 napisi: »Pojdite domov! Nismo vas cali. Moskva — 1800 km«. Izginili so sl ski stanovalcev, izginili po praških krt gamah vsi načrti mesta, kažipoti pa bili odstranjeni.
Ta pasivni odpor je okupatorja b* zmedel kot če bi se narod z orožje dvignil zoper njega. Sovjeti so mof: storiti korak nazaj. Poklicali so ganei Svobodo v Moskvo, kjer so že bili Dub# in tovariši. Pogajanja so trajala štiri d1 Morda še dolgo ne bomo zvedeli, kaj bilo tam sklenjeno. Gotovo so mor* sprejeti češkoslovaški voditelji marši# ponižujoč pogoj. Zlasti boleč je pristan* da bodo vdomiške čete še dolgo ost*1 na ozemlju republike, ob zahodnanem* meji pa kar za stalno. A že dej st1’ da Sovjeti niso našli v vsem narodu dajalca, ki bi sprejel oblast iz njih in da so končno morali Svobodi, Dubček Cemiku in Smrkowskeniu dovoliti pov1 tek v Prago, priča, da so izšli kot mora' zmagovalci iz te neenake borbe kot m1 Goljatom in Davidom zakoniti pred st-1 niiki, ki jih zavedno in domoljubno škoslovaško ljudstvo v najbolj kriti#1 trenutkih ni pustilo na cedilu.
'Stl
ie*
ja*
keff
vei
snft
. 5* ijsSa
i *
Ca?
icsS . SS >r^
dni’
ice®1,
;ani;
jje>'
»ikf
aiB»
io'
2G. tabor sliveiskih tnaških skavtiv
■Ati
Hillih
h 5' 3ja'’ s
0	sl kn
pa
1	b< ožj£ nof: nei lub# ni $ kaj mof' rsik' tan( osW lernš ejst'1 du h
bčoK
po1
iora!
t lH1 5dS»
no 4 ■itd#
Odmevi dogodkov na Češkoslovaškem
Kakor drugod po svetu, tako so tudi na Tržaškem mučno odjeknili tragični dogodki na Češkoslovaškem. Vse politične stranke in gibanja več ali manj ostro obsojajo nekulturno postopanje sil varšavskega pakta. Najbolj milo se v neodobravanju izražajo komunisti, ker je pač to zanje težak moralno-političen udarec. Ko je šlo za vojaški udar v Grčiji, so bili zelo hrupni in zahtevali sklicanje izvoljenih upravnih svetov in odpošiljali protestne resolucije, sklicali protestna zborovanja in podobno. Za Češkoslovaško vsega tega ne delajo, ampak se omejujejo na načelno neodobravanje sovjetskega posega.
Posebno mučno je usoda Čehov in Slovakov prizadela slovensko prebivalstvo, ki dobro pozna njihovo visoko kulturno raven. Zato še toliko bolj ne more razumeti in obsoja ravnanje Sovjetske zveze, ki hoče na tako brutalen način uničiti najbolj zdrave ustvarjalne sile svoje slovanske zaveznice.
Spored letošnjih študijskih dnevov slovenskih izobražencev v Dragi
V soboto, 31. avgusta:
Ob 17h: Pozdrav, nato razprava: »Združena Evropa in Slovenci«. Predava dr. Janez Pleterski, višji znanstveni sodelavec za narodnostno vprašanje v Ljubljani. Ko referati: »Kako gleda na Združeno Evropo Slovenec, ki živi zunaj Slovenije«. Govori dr. Ludvik Vrtačič, Freiburg. »Slovenec med Vzhodom in Zahodom«. Govori Feliks J. Bister, Dunaj. »Združena Evropa in narodna manjšina«. Gogori dr. L. Tul, Trst.
V nedeljo, 1. septembra:
Ob 81': Sv. maša, ki jo bo daroval mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič.
Ob 9.30: Predavanji: »Dialog Cerkve s svetom«. Po kratkem odmoru: »Geneza sodobnega ateizma«. Govori univ. prof. dr. Vekoslav Grmič, mariborski pomožni škof. Nato diskusija.
Ob 15h: »Izseljeništvo — problem malega naroda«. Govori prof. dr. Vladimir Klemenčič, direktor geografskega inštituta univerze v Ljubljani. Koreferati: »Izseljevanje v zamejstvu: Koroška, Primorska, Kanalska dolina in Beneška Slovenija«. Govore: prof. dr. Valentin Inzko, Celovec; Prof. dr. Rado Bednarik, Gorica; Franc Mljač, Trst. Nato razgovor.
Ob nh: »Slovenec med domom in svetom«. (Spominu prof. Jakoba Šolarja). Govori prof. dr. Alojz Rebula. Trst. Razgovor. Zaključki.
Dan pred študijskimi dnevi v Dragi, v Petek 30. avgusta pa se bodo zbrali delegati zamejskih osrednjih katoliških organizacij na študijskem razgovoru v Finž-garjevem domu na Opčinah. Govorili bodo o povezavi javnega delovanja zamejskih Slovencev na različnih področjih udejstvovanja. Razprava se bo pričela ob 15. uri in je namenjena samo delegatom, ki jih Pošljejo osrednjo organizacije katoličanov.
Proščenje na Opčinah
Zavetnik openske slovenske župnije je apostol sv. Jemej. Njegov godovni dan je
letos padel na soboto, 24. avgusta, zato smo ga slovesno praznovali naslednji dan. A že v petek zvečer je razigrano pritrkavanje zvonov naznanjalo vsem Opencem veseli dogodek. Prav tako v soboto zvečer in v nedeljo pred slovesno mašo.
Opencev se nas je zbralo veliko število. Cerkveni obred je izredno poživilo izvajanje Maličeve maše. Starodavno Jernejevo pesem pa je pela vsa cerkev. Številni fantje so sodelovali pri običajni procesiji okrog domače cerkve; eden izmed njih je med mašo bral berilo.
Praznovanje je doseglo svoj višek v prireditvi v Finžgarjevem domu. Program je bil dokaj pester. Nagovor dr. Artača je segel vsem prisotnim do srca. Iz njega je dihala topla ljubezen do vsega domačega. Razodel je tudi načrte za prihodnje pro-svetno-kultumo delovanje odseka Doma. Prisotni, ki niso mogli vsi v dvorano, so pozorno spremljali ves program in nagrajevali vse nastopajoče z burnim odobravanj em. Cerkveni pevski zbor je še posebej vse navdušil. Tako ubrano petje bomo morali še in še poslušati na Opčinah.
Vse pohvale so vredni organizatorji tako lepo uspelega Jemejevanja. To je bilo razvidno iz bratskega razpoloženja, ki je sledilo še pozno v noč v gostoljubnih Ma-rijaniških prostorih. Toliko prisrčnega petja in pristne slovenske domačnosti že dolgo ne pomnimo.
Ozadje eksplozije v Rojanu
V zvezi z zagonetno eksplozijo v ul. Boc-caccio v Rojanu, o kateri smo že poročali v zadnji številki in pri kateri sta bila ubita dva hrvaška begunca, ki živita v Franciji, so pojasnjene še nekatere podrobnosti in okoliščine. Preiskovalni organi tržaške policije ob sodelovanju Interpola iz Pariza so prišli do naslednjih ugotovitev: tragično umrla begunca Krstalič in Znaor nista osebno prepeljala avtomobila z bombami čez francosko mejo pri Ventimigli, temveč neka druga oseba.
Bombe so bile zelo enostavne, sestavljene iz črnega smodnika. V večjem prostoru ali na prostem ne bi imele tako tragičnega učinka kot v majhnem avtomobilu. Komu so bile bombe namenjene, se oblasti niso izjavile. Domneva se, da jugoslovanskemu konzulatu v Trstu.
Policijske oblasti so tudi zaslišale štiri druge hrvaške begunce, ki so nekaj dni po nesreči prišli v Trst in ki so osebno poznali žrtvi eksplozije. Po zaslišanju so jih izpustili oziroma odpeljali do francoske meje, ker niso proti njim našli nobenih elementov, ki bi opravičevali njihovo aretacijo.
Krstaličevo truplo so začasno pokopali na tržaškem pokopališču, Znaorjevo pa bodo na željo brata in žene prepeljali v Hercegovino, odkoder je doma.
Končno se je motor prižgal in avtobus je zapustil Trst. V njem je donelo veselo petje, toda v odmoru med eno pesmijo in drugo si je vsakdo skušal predstavljati skavtski tabor, ki se je odpiral pred njim. Zbrani so bili skavti vseh tržaških čet in težko so čakali svidenja s koroškimi brati, ki so se tudi udeležili drugega skupnega tabora s Tržačani. Vsega je bilo okoli 70 fantov, ki so taborili od 29. julija do 14. avgusta na lepem travniku, ki je na eni strani obdan z redkim a mogočnim temnim gozdom, na drugi strani pa se odpira razgled na prijetno vasico Bela peč.
Prvi dnevi na taboru so bili posvečeni izdelavi značilnih skavtskih zgradb. Po travniku je mrgolelo kot na mravljišču, ker se je vsakdo veselo in vneto lotil dela, ki mu je bilo odkazano. Že prvi dan so zrasli šotori v obliki elipse, ki se je odpirala pri vhodnih vratih. Jambor je bil nekaj veličastnega. Načrt zanj je bil izbran na posebnem tekmovanju. Sestavljen je bil iz treh drogov, ki so stali na privzdignjenem lesenem stojalu. Nanj so se zjutraj povzpeli trije skavti, da so dvignili tri zastave; isto se je ponovilo zvečer pri snemanju zastav. Vse skupaj je bilo visoko 13 metrov in je že od daleč pozdravljalo številne obiskovalce. Tudi oltar, okrašen s pletenimi vrvmi, ni zaostajal s svojo lepoto. Kuhinja je stala na drugem koncu in je bila tako urejena, da je dobro opravljala svojo nalogo.
Po postavitvi tabora so se začeli izleti. Najprej krajši sprehodi v okolico, pozneje izleti na Sv. Višarje, Picco di Mezzodi (preko 2000 m), Rabeljsko jezero... Vmes pa zanimive igre in tekme.
Tedaj je tudi popolnoma zavladal skavtski dnevni red. Najprej zgodnje vstajanje, zbor in telovadne vaje, takoj nato umiva-
nje z mrzlo vodo, ki je zbudila tudi oaj-trdovratnejše zaspance. Po umivanju slovesno dviganje zastave in sv. maša s kratko, a globoko duhovno mislijo, z lepim petjem, sodelovanjem pri branju spevov in številnim obhajilom. Po maši je bil zajtrk, pregled šotorov za točke in takoj nato program do kosila. Kosilo in sploh vse delo v kuhinji so opravljali stalni kuharji in dežurni, to je, vsak dan je pomagal v kuhinji po en vod. Po kosilu je bilo malo počitka, nato učenje in zopet program. Zvečer pa nas je družil taborni ogenj, ki po skavtski navadi zaključuje dan. Na sporedu so bile pesmi, šaljivi prizori, duhovna misel in kratek pregled celodnevnega dela.
V taboru smo se precej vadili v signalizaciji in topografiji. Naredili smo izlet na Belopeška jezera in oddajali v Morsovi abecedi z enega brega na drugega s tremi postajami. Nato smo naredili krajše izlete z vajami v topografiji.
Zadnje dni so bili na vrsti hikesi ali dvodnevni izleti manjših skupin. Ena skupina je šla po dolini Zajzere, druga pa na Mangart. Že prej pa je naredila majh-
Širite »Katoliški glas"
na skupina enodnevni izlet na Triglav. Čeprav je na vrhu deževalo in so oblaki ovirali razgled, so se vsi vrnili navdušeni.
A približal se je dan odhoda. Na žalost vseh udeležencev smo morali podreti jambor, kuhinjo, oltar..., a s sklepom, da bomo na prihodnjih taborih postavili še lepše zgradbe in se še bolje pripravili. Zadonela je še pretresljiva pesem slovesa in smo se razšli.
Krotki Jastreb — M. J.
Udeleženci 26. tabora slovenskih tržaških skavtov v Bell peči
Laik na čelu katoliške univerze
Prvikrat je bil ipoklican laik na vodstvo katoliškega vseučiliškaga zavoda v Pakistanu. Oswin Mascarenhas je bil namreč izvoljen, da vodi Saint Patrick’ Collage v Karačiju. V tem zavodu študira nad 450 dijakov, od teh je sto katoličanov. Katoličani imajo v deželi 8 katoliških vseučiliščih zaivodov.
‘	.	>dfer'
f* </	#	,	*•	,	S
v - ■
Kolonija Slokad v Dragi
Druga izmena se je zaključila 30. avgusta. Dečki — 83 jih je bilo — so se zdravi in veseli vrnili domov. V nedeljo 25. avgusta so se dečki prav dobro odrezali na zaključni prireditvi, ki je že v tradiciji v naši koloniji. Starši, M so v velikem številu prihiteli na praznik svojih otrok, so bili vidno zadovoljni, da so znali otroci dn njih vodstvo pripraviti v tako kratkem času tako prijetno zabavo.
Slovensko karitativno društvo se toplo zahvaljuje vsemu osebju, nadzornemu in delovnemu, zlasti g. ravnatelju Tonetu Kostnapflu za vso skrb, ki so jo položili v tako težkem in odgovornem delu!
Bazovica
Že od leta 1949 imamo vsako leto dne 8 septembra Marijino procesijo. Ker bo letos 8. septembra Marijina procesija na Opčinah, bo naša procesija na preddan praznika v soboto 7. septembra ob 20.30.
-f-„.	-	v'..^	^
Letošnje taborišče tržaških skavtov nad vasico Bela peč v Kanalski dolini
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 1. do 7. septembra 1968
Nedelja: Prvi program: 8.45 Svetovno kolesarsko prvenstvo v Imoli (nadaljevanje ob 13.00 in 15.00). 11.00 Sv. maša. 21.00 Resnične avanture: švedski pastir. — Drugi program: 21.15 Filmski igralec Dean Martin. 22.15 Izzivanje k nepriljubljenosti.
Ponedeljek: iPrvi: Rdeči pesek, film. 22.35 Dokumantarij. — Drugi: 22.45 Simfonični koncert, predvajan na Foro Ita-lico v Rimu.
Torek: Prvi: 21.00 Male lisice. — Drugi: 21.15 Zbogom mama, quiz oddaja.
Sreda: Prvi: 21.00 Zgodovina Indije. — Drugi: 21.15 Skrivnost treh vbodljajev, film.
Četrtek: Prvi: 21.00 Dolžnost je dolžnost. — Drugi: 21.15 Znati se postarati.
Petek: Prvi: 21.00 Afrika: rojstvo neke celine. 22.00 Igre brez meja (evrovizija). — Drugi: 21.15 Tartarin na Alpah. 22.25 Modri svinčnik.
Sobota: Prvi: 21.00 Pridem tudi jaz. — Drugi: 21.15 Psiha, moja ljubezen. 22.30 Midway.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 1. do 7. septembra 1968
Nedelja: 9.30 Dobro nedeljo voščimo z Veselimi planšarji in Beneškimi fanti. 10.45 Lev, kralj živali - serija Disneyev svet. 19.10 Sence nad Notre Dame - ser. film.
Ponedeljek: 19.40 Plošča za poletje. 20.35 Karol Capek: Rur - tv drama. 21.35 Koncert dunajskih filharmonikov.
Torek: 18.30 Risanke. 18.50 Filmska burleska. 19.05 Jesenske spremembe - iz češkoslovaške serije »Leto koraka skozi čas«. 20.40 Spopad med dvema spoloma - angleška filmska komedija.
Sreda: 18.40 Kljukčeve dogodivščine. 21.35 ženski krik - zgodba iz serije Perry Mason.
Četrtek: 17.30 Boj za Geronima - iz serije Buffalo Bill. 18.00 Po Sloveniji. 18.20 Moški zbor Slava Klavora iz Maribora. 20.50 Pickwikovci - nadaljevanje dramatiziranega romana. 21.50 Plesni orkester RTV Ljubljana - oddaja iz Jazz festivala v Ljubljani.
Petek: 18.30 Tiktak: Žaba v črnilniku. 18.45 Beethoven, Schubert - oddaja 'iz cikla Zapojte z nami. 19.05 Vikingi - švedski film. 19.35 Češkoslovaški folklorni ansambel Urpin. 20.30 Mlin na Padu - ital. celovečerni film.
Sobota: 18.30 Disneyev svet. 19.20 S kamero po svetu. 21.35 Karavana zapravljivčkov. 22.20 Osvajalca - serijski film.
      i    ..................................................................................................  im......iiiiiiiiiiii............................................
Riniiie shvaskh venflun z Goriške n Barbani ko tS. stot. Udeležim st ga itfeašteiiln!
"iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
3 Spomini na težke čase
Taboriščno vodstvo nam je dalo na razpolago dve baraki: v eno so zgnetli vse moške, ki so bili stari nad 16 let, v drugo pa ženske z otroki. Komaj smo se nekoliko umestili, sta se že pokazala v ženski baraki dva zdravnika: eden ruski ‘n drugi srbski, pred vrata pa se je postavil vojak s puško in nasajenim bajonetom. Naše matere so otrpnile od bolečine, ko so jim začeli jemati otroke drugega za drugim. Že pred našim prihodom je prišlo namreč sporočilo v taborišče, da smo vsi okuženi in bolni, otroci še posebej. Tako so je zdelo, da so se ponovili trenutki iz Betlehema, kjer so Herodovi vojaki trgali materam otroke iz naročja 'n jih pobijali prod njih očmi. Nekatere ttiatere so se uprle, da bi se ločile od otroka, a že jo bil zraven vojak z nasajenim bajonetom ter ji ga s silo vzel. Spet druge so se od bolečine onesvestile ali spustile v silen jok. Ko je vse minilo, so
nas spet spustili iz omenjenih barak. Taborišče je bilo že polno Istranov. Med nje so nas porazdelili in nato prepustili naši žalostili usodi. V taborišču pa je nevidna vstopila smrt s koso. Čakalo jo je obilno delo.
SMRTNA ŽETEV
Tiste dni je nastalo med nami moreče vzdušje žalosti, upornosti in obupa. Vzeti materam nasilno otroke in jim ne dovoliti, da jih vidijo, tako ravnanje taboriščnih oblasti je bilo vse prej kot človeško. Bile so matere, ki so prišle tudi ob tri otroke. Načelo je bilo: oddvojiti od družine vsakogar, ki nima še trinajst let. Ukaz ni poznal ne izjeme in ne usmiljenja. Praktično zato ni bilo družine med nami, ki bi ne bila prizadeta.
Tudi nam so vzeli mojo štiriletno sestrico. Lastna mati je potem ni smela obiskovati v bolnišnični karanteni. Le materam, ki so svoje otroke še dojile, so dajali dovoljenje, da so trikrat na dan lahko nahranile svoje malčke. To je bilo znano
tudi meni, pa sem izkoristila trenutek, ko je šla ona naših vaščank k svojemu otroku in se utihotapila v barako, kjer je bil sinček te žene, poleg njega pa še moja sestrica.
Bolniška soba je bila zelo velika, pa kljub temu dosti premajhna za 40 otrok, ki so bili v njej, saj so na posteljah ležali po dva in dva. Nekaj pretresljivega je bilo poslušati ta nedolžna bitja, ki so jokala vsevprek in klicala: »Mamica, kje si? Pridi pome in vzemi me s seboj!« Uboge matere! Nemočne so stale ob žični ogradi, ki je obdajala bolniško barako, jokale tudi one in klicale svoje otroke po imenu.
Ko sem bila že v baraki, mi je vaščanka pokazala kraj, kjer je ležala sestrica. Bila je vsa spremenjena. Ko me zagleda, se mi vrže okrog vratu, bridko zajoka in mi reče: »Odnesi me k mami, tu je strašno! Vsak dan me ubadajo z dolgimi šivankami.« Toda le nekaj minut sem mogla ostati pri njej. Prišla je bolniška strežnica in se silno razhudila nad menoj. Pograbila je sestrico, ki se me je oklepala
okrog vratu in jo z vso nevoljo treščila na posteljo, tako da je z glavico udarila ob njen železni rob, mene pa nagnala iz sobe. Tedaj sem svojo sesttrico videla zadnjič pri življenju. Cez dva dni je že bila mrlič.
Tisti dan je šla naša vaščanka kot vsako jutro podojit svojega sinčka. Ko se vrne, jo moja mama vpraša: »In naši Ernici, kako ji gre?« Žena je odgovorila s tihim glasom: »Dobro, kajti nehala je trpeti.« Moja mama je strahovito vzkliknila, potem pa se onesvestila. Ko je zopet prišla k sebi, mi je rekla: »Poskusimo priti do nje!« Tavali smo od urada do urada, a vse je bilo zaman. Končno sva zvedeli, da so jo že zarana pokopali.
Pokopališče je bilo samo za begunce in se je nahajalo precej daleč od našega taborišča blizu vasi Rabenstein. Delavci so neprestano kopali nove jame, ki so bile tako globoke, da so lahko vanje stavili tri rakve eno vrh druge. Otroke, ki so umrli ponoči, so že zgodaj zjutraj ob zori naložili na vozove kakor klaftre drv. Položili so jih brez vsake obleke v krste, zbite iz
nekaj desk, in jih nato odpeljali na pokopališče, ne da bi jih spremljal kak duhovnik; pokopali so jih kakor steklo živino, brez molitve, blaigoslova in rož.
Cez čas smo dobili dovoljenje, da te male mrtvece obiščemo v njihovem zadnjem domovanju. Šli smo od napisa do napisa, dokler nismo našli svojega. Napis je bil, a prostor, kjer naj bi naša Emica ležala, ni bil gotov. V tistih strašnih dneh so pomrli skoro vsi otroci; le redek je bil do dvanajstih let, ki je taborišče prestal. Enako se je godilo starim ljudem; tudi oni so našli grob v tuji zemlji.
UPOR V TABORIŠČU
Razmere v taborišču so bile res obupne. Hrana je bila izredno slaba in brez kalorij. Dobivali smo nezabeljen močnik, po eno kuhano repo na osebo, neke vrste lečo, smrdljivo kozje meso pa črn kruh, v katerem je bila zmleta slama. Kadar smo ga drobili v kavo, je plavala po vrhu tudi slama.
(Prihodnjič naprej)
K
P. Fidelis se je preselil v Švico
V	nedeljo, 18. avgusta je zapustil naše mesto pater Fidelis Kraner, ki je polnih 23 let zvesto in požrtvovalno deloval med goriškimi Slovenci in bil vedno vsem na razpolago zlasti v spovednici v kapucinski cerkvi.
Odšel je na novo delovno polje v Švico, kjer je zaposlenih nad sto slovenskih deklet iz vseh krajev Slovenije in so bile doslej brez prave duhovne oskrbe. Za dobrega patra Fidelisa odločitev rd bila lahka. Posvetoval se je z marsikom in po lastnem preudarku prišel do odločitve, da je za sedaj potreba nujnejša kot pa tu v Gorici. Zato je odšel kot dobri pastir, ki so mu pri srcu vse ovce božje črede.
Italijanski patri kapucini so se lepo poslovili od njega in se mu zahvalili za dragoceno pomoč v dolgih letih njegovega delovanja v njihovi cerkvi. Goriški nadškof, ki je vzel na znanje njegov odhod in prošnjo, naj bi se poskrbelo za naslednika, je obljubil, da bo vse naredil, kar je v njegovi moči, da dobi kapucinska cerkev v Gorici spet slovenskega pa-tra-kapucina, ki bo na razpolago našim slovenskim vernikom zlasti za spoved.
Pater Fidelis se je za sedaj nastanil v Zurichu. Obljubil je, da bo .poslal svoj končni naslov in se tudi pismeno javil. Goriški verniki, ki smo bili deležni njegove plemenite skrbi in tolažljive besede, se mu •iskreno zahvaljujemo za vse milosti, ki nam jih je posredoval, zlasti pri sv. spovedi. Ohranili ga bomo v trajnem spominu in se ga spominjali v molitvi, da hi tudi na novem mestu bilo njegovo de',0 plodno in bogato blagoslovljeno.
Z. P.
Odjek češkoslovaških dogodkov v goriškem občinskem svetu
V	ponedeljek, 26. avgusta zvečer se je sestal goriški občinski svet, da zavzame stališče k češkoslovaškim dogodkom. Predložene so bile štiri resolucije: resolucija levega centra, komunistična, liberalna in misovska. Največ glasov je sprejela resolucija levega centra, ki so jo podprli krščanski demokrati, združeni socialisti ter Slovenska demokratska zveza. Misovsko-fašistično resolucijo so odklonili vsi osita-1: odborniki, ker nihče ne verjame, da so potrebni posebni ukrepi vojaškega značaja, da se zagotovi varnost ob italijansko-jugoslovanski meji.
Sprejeta resolucija levega centra obsoja sovjetske voditelje zavoljo vdora na češkoslovaško ozemlje in kršenja mednarodnega prava o neodvisnosti držav, obenem pa izraža upanje, da bo zaradi vsesplošnega ogorčenja vlada Sovjetske zveze vrnila češkoslovaški državi pravico do svobodne izbire svojega notranjega reda.
Demetrij Cej prvi v Števerjanu
Kar 132 slikarjev se je zadnjo nedeljo, 25. avgusta udeležilo slikarskega tekmovanja »ex tempore« v števerjanu. Od njih je bilo trinajst Slovencev s tostran in onstran meje. Ko je ob 17. uri potekel rok za oddajo del, je bilo na zidu starodavnega Formentinijevega gradu obešenih blizu 200 slik, nekatere prav dovršene. Na voljo je bilo sedem nagrad v obliki odkupa nagrajenega dela. Razsodišče treh članov je prvo nagrado prisodilo našemu rojaku Demetriju Ceju, katerega sliko bo odkupila za 80.000 lir deželna uprava Fur-lanije-Julijske Benečije. Od Slovencev je prejel nagrado za svoje delo tudi Miloš Volarič iz Kobarida.
Mulirjevo igro »Vsi moji sinovi«. Ker bo to tudi nekak uvod v novo prosvetno sezono, vabimo vse, da se predstave udeležijo.
Loterija. Da bi lahko tudi gmotno pomagali pri delovanju prosvetnega društva in Doma, je naše prosvetno društvo organiziralo loterijo, ki je po nagradah izredno bogata. Saj se lahko dobi televizor, pralni stroj, štedilnik na plin, hladilnik in veliko drugih koristnih predmetov. Vabimo zato, da si takoj nabavite srečke, ki jih dobite po raznih lokalih v Gorici in po vaseh.
Cesta Sovodnje-Peč asfaltirana
S pomočjo obilnega deželnega prispevka so te dni asfaltirali cesto Sovodnje-Peč v sovodenjski občini. Gre za cesto, ki veže trg v Sovodnjah s pokopališčem in s hišami ob stari, rimski cesti, »stradalta« imenovani. Ostal pa je še neasfaltiran odsek sto metrov med »stradalto« in Pečjo. Ta bo prišel na vrsto čim bo dežela odobrila načrt za ta odsek. Takoj nato bo pokrajinska uprava dala delo na dražbo. Upanje je, da bo tako vsa cesta dokončana še letos.
Skupni obisk na grob pokojnega duhovnika Vidmarja
V	teh dneh postavljajo kamnit spomenik na preranem grobu našega skupnega prijatelja, openskega kaplana g. Jožeta Vidmarja. V spomenik, ki je dar openske župnije, je vdelan lep kip lurške Matere božje. Pod kipom je zapisano: Po Mariji k Jezusu.
Vabimo vse tržaške in goriške znance in prijatelje pokojnega duhovnika, pridite z nami na skupni obisk na Otlico v nedeljo 15. septembra popoldne. Takoj ob prihodu bomo videli krasne barvne diapozitive s pogreba, ob treh bo kratka pobožnost v cerkvi brez maše in nato skupni obisk na pokopališču, kjer bo sodeloval tudi openski cerkveni zbor. Takoj po obisku se odpeljemo k Vidmarjevim na zavrhovsko domačijo; ob povratku bo daljši odmor v Ajdovščini.
Potujemo z avtobusi in sicer za vse odhod iz mesta Trsta s trga Coroneo-Ulpiani ob 12.30. Zaradi kratkega časa vpisovanje samo v knjigarni Fortunato (ul. Paga-nini 2) in sicer le do ponedeljka 9. septembra. Cena za vožnjo 1.300 lir. Ko se vpišeš, dobiš takoj listič s številko sedeža. Posameznik lahko prijavi več oseb. Vsak potnik naj ima potni list ali prepustnico. Obisk na grob se vrši ob vsakem vremenu in sicer direktno čez Sežano, Ajdovščino, Col na Otlico.
Openska župnija (ki ima 15. septembra obenem romanje na Sveto goro) pričakuje, da se bo obiska udeležilo ne samo veliko faranov, ampak tudi mnogo zastopnikov iz drugih vasi in meščanov iz Trsta in Gorice '(Goričani se vpišejo pri g. Kleindienstu).
Neprimerne izjave
Š tever jan
Romanje. V nedeljo in ponedeljek, 18. in 19. avgusta je prosvetno društvo »Nadškof Fr. B. Sedej« iz števerjana organiziralo romanje na Sv. Višarje in izlet v Avstrijo. Udeležilo se ga je lepo število mladih in starih Števerjamcev. Čeprav smo v nedeljo bili priča skoro »božičnemu večeru«, saj je zametlo snega na Višarjah za dobro ped, so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni, posebno še ker je v ponedeljek prišlo toplo sonce in se je nebo pokazalo v sinji barvi.
Gostovanje Bohinjcev. V smislu prijateljskih odnosov naših društev z društvi iz domovine bodo v soboto, 7. septembra na povabilo našega prosvetnega društva gostovali v Katoliškem domu v Gorici ob
21.	uri igralci iz Češnjice v Bohinju z
OBVESTILA
Duhovna obnova za Marijine družbenice v Gorici. V nedeljo 8. septembra bo pri uršulinkah duhovna obnova za Marijine družbenice. Vabljene so pa tudi in zlasti vse ostale matere, da se duhovne obnove udeleže. Obnova se začne ob 9h zjutraj in se zaključi ob 6h zvečer s sv. mašo.
Shod III. reda bo četrto nedeljo dne
22.	septembra ob 3h popoldne pri Sv. Ivanu in ne tretjo nedeljo, in to zaradi romanja goriških Slovencev na Barbano.
Nabirka za katoliške zavode bo kot običajno na kvatemo nedeljo dne 22. septembra. Prosimo za velikodušno prispevanje!
Dne 2. septembra se začnejo na nižji srednji šoli v ulici Randaccio v Gorici popravni izpiti čez I. in II. razred ter nižji tečajni izpit in sicer s pismeno nalogo iz italijanščine. Za ostale predmete je razpored razviden na razglasni deski v šoli.
Romanje na Sv. goro in obisk groba pok. g. Jožeta Vidmarja bo v nedeljo 15. septembra z Opčin. Javilo se je že nad 150 ljudi. Odhod ob 5.45.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu
sporoča, da se bodo pričeli zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1967/1968 dne 14. septembra 1968 ob
8.30	s pismenim izpitom iz italijanščine. Isto ravnateljstvo sporoča, da se bodo pričeli vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni in razredni — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1967/1968 dne 2. septembra 1968 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
Športno združenje »Gaja« iz Padrič bo
odprlo prve dni septembra novo odbojkarsko in košarkarsko ter dve balinarski igrišči. Ta dogodek namerava slovesno proslaviti z organiziranjem »športnega tedna Gaje«. Na sporedu bodo mednarodna odbojkarska in košarkarska tekmovanja, ba-lincanje, rusko kegljanje ter mednarodni nočni tek na razdalji 2.000 m za pokal Gaje.
časopis »II Piccolo« je med izžrebane številke loterije v Doberdobu (4. avgusta) prinesel bržkone napako. Pravilna številka je 1691 in ne 1961. Seznam izžrebanih šte-
BAZOVIŠKE ŽRTVE - 6. SEPTEMBER
Bazoviška župnija daruje vsako leto
sveto mašo za bazoviške žrtve na obletnico ustrelitve. Sveta maša bo ob
20.30	v petek dne 6. septembra, župnija vabi k lepi udeležbi!
vilk se mora namreč nujno ujemati z resnično izžrebanimi številkami 4. avgusta zvečer. Seznam teh številk hrani Inten-denza di Finanza v Gorici in župni urad v Doberdobu ter je bil točno javljen v
Katoliškem glasu.
Romanje na Barbano
Romanje goriških Slovencev na Barbano bo, kot smo že kratko poročali, v nedeljo 15. septembra. Vršilo se bo popoldne (torej ne ves dan kot prejšnja leta). Pričetek ob 17. uri s skupno sv. mašo, med katero bo pridiga in ljudsko petje. Prilika za sv. spoved. Prinesite s seboj knjižico »Naša daritev«, da bomo skupno molili mašne speve. Dušni pastirji zelo želijo, da bi bila udeležba mogočna, saj daje nedeljsko popoldne vsem možnost, da se romanja udeležijo.
DAROVI:
Za Marijin dom v ul. Risorta 3, Trst:
V	spomin pokojnega očeta Bone Majda
20.000 lir, N. N. 1.000 lir, R. L. 50.000 dinarjev, F. B. 20.000 lir, N. N. 10.000 lir, J. Š. 10.000 lir, N. N. 20.000 lir, družina Mužina 20.000 lir, N. N. 50.000 lir, dr. Stanislav Pavlica 15.000 lir, več dobrotnikov
95.000 lir, V. P. 75.000 lir, N. N. 2.000 lir, N. N. 1.000, Šuligoj Doroteja 10.000 lir, N. N. iz Sv. Križa 5.000 lir, od prodanih reči
19.000, Lazar Roza 10.000 lir, N. N. 2.000 lir, N. N. 1.000 lir, I. Mozetič 37.000 lir, N. N. 5.000 lir.
Za Finžgarjev dom na Opčinah: družina Kuret 1.500 lir; openska hranilnica in posojilnica ob smrti člana dr. Edvarda Križniča 10.000 lir.
Za števerjansko cerkev: V spomin pok. Ane Komjanc, družina Terpin Franc lir
10.000.
Za kruh sv. Antona v korist potrebnih Slovencev v Gorici: N. N. 2.000 lir.
Vsem plemenitim dobrotnikom Bog povrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
20. Marijanski shod na Opčinah
v nedeljo, 8. septembra 1968
Vse drage rojake prisrčno vabimo na vsakoletni Marijanski shod na Opčine. Začetek ob 15.30. Ob 16. uri bo šla iz cerkve procesija. Vodil jo bo tržaški g. nadškof. Sv. mašo na prostem bo daroval škofov vikar, govoril pa bo p. Edi Bbhm, znani misijonar in pridigar.
Pridite v velikem številu! Še druge povabite!
SLOVENSKI DUHOVNIKI
LOV IN KMETIJSTVO
Ko se je Tito mudil v Pragi, je doživel tudi tiskovno konferenco, katere značilnost je bila ta, da so ga časnikarji spraševali take stvari, ki so mu bile vse prej kot ljube. Neki časnikar je npr. vrtal vanj, naj pove kakšno je trenutno stanje v diplomatskih odnosih Jugoslavije z Vatikanom. Odgovor je presenetil vse prisotne, saj je iz njega vel bolj duh zagrizenega brezbožnega partijca kot pa preudarnega diplomata.
»Vsi veste — je dejal Tito — da sem bil zaradi Stepinca izobčen iz Cerkve, kar pa papeža ne moti, da ne bi z mano vzdrževal diplomatskih stikov.« Po njegovem je bil »papež Janez XXIII. zelo napreden, toda sedanji papež žal ne nadaljuje te tradicije.«
Tito je že prekoračil 76 let in po naravnih zakonih ne more več pričakovati, da bi ga smrt nekega dneva ne obiskala. Ker ve, zakaj je bil izobčen, mora tudi vedeti, da ta cerkvena kazen pomeni za-dolženje pred Bogom. Vsekakor pa bi bilo bolj primerno, da namesto da sarkastično govori o sv. očetu, rajše pomisli, kaj mi.’ lahko prinese bližnja bodočnost. Po sovjetskem napadu na Češkoslovaško je vs_ mogoče: tudi Jugoslavija lahko pride na vrsto.
Pogosto slišimo pritožbe kmetovalcev, da se je v zadnjih letih število divjačine tako povečalo, da povzroča občutno škodo v vinogradih, cvetličnih nasadih itd. Največ škode delajo srne, ki objedajo mlade poganjke na trtah in vrtnicah ter kosi in fazani, ki v jeseni uničujejo sladke grozdne jagode. Kmetje so proti njim brez moči. Nihče jih ne sme ujeti ali ustreliti. Za takšno dejanje bi vsakdo tvegal kazen.
Lov na divjačino ureja lovski zakon št. 1016 iz leta 1939 in dopolnilni zakon št. 799 iz leta 1967. Nedavno in sicer 17. junija 1968 je pa izšel ministrski odlok, ki prinaša pravilnik za izvajanje nadzorovanega lova. Iz tega pravilnika je razvidno, da v vsaki pokrajini lahko pokrajinski lovski odbor uvede nadzorovani lov; to pomeni, da odbor sme proglasiti vse ozemlje pokrajine ali samo posamezne predele za lovsko področje kakor so pač močni razlogi za zaščito in razplod divjačine. Za lov divjačine ali ptičev je potrebno lovsko dovoljenje in lovec mora spoštovati določila pokrajinskega odbora. V izkaznici, ki jo lovec prejme, je točno določeno število in vrsta zaščitene divjačine, ki jo sme dotični vsak dan lova odstreliti. Tu so označene tudi meje lovišč in področja prepovedanega lova. Vsak lovec mora takoj po odstrelitvi vpisati v svojo izkaznico število podrte divjačine. Vsak četrtek je za divjačino dan počitka. Zato je lov ob četrtkih stroko prepovedan. Ce je četrtek praznični dan, je prepoved lova preložena na prihodnji dan.
RADIO
TRST A
Spored od 1. do 7. septembra 1968 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15. 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlaj še: »Okno v svet narave«, niz dramatičnih zgodb. (3) »Reka Donava«. 12.00 Nabožna glasba.
12.15	Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.55 Krylov: »Nauk hčerama«. Enodejanka. 16.50 Revija orkestrov. 17.30 Vabilo na ples. 18.30 Obletnica meseca. Palčič: »Tintoretto ob 450. obletnioi rojstva«. 18.45 Glinka: Noč v Madridu. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Zbor ljubljanske radiotelevizije. 20.30 Iz slovenske folklore. Bednarik: »Pratika«. 21.00 Operetne melodije-
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pe’ srni. 12.00 Harmonikar Welton. 12.10 Poletna srečanja. 18.00 Zbor Sikstinske kapele-Vodi Perosi. 20.30 Vodeb: S Plečnikom p° Italiji (10) »Telečja jetrca po beneško«-
20.30	Veresov madžarski orkester. 20.50 Zgodbe prve svetovne vojne. J. Tavčar: »Ardengo Soffici«. 21.10 Pol ure popevk-
Torek: 11.35 šopek slovenskih pesmi-
12.00	Iz slovenske folklore: Bednarik »Pratika«. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Jež: »Italijanščina p> radiu«. 18.00 Zbor »F. Prešeren« iz Bo-ljunca. 19.10 Lovrečič: »Plošče za vas«-
20.30 Mussorgski: »Boris Godunov«, ljudska glasbena drama.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
12.10	Kalan: »Pomenek s poslušavkami«!
13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. 18.31 Kumer: »Ljudske pesmi«. 19.10 Lupine' »Higiena in zdravje«. 19.20 Razkuštran« pesmi. 20.30 Simfonični koncert.
Le
s
80
Vri
!a\
F
ver
lir
eva
del
ra
Vse
I
Slo
tik
Soc
Po;
ža
M
tac
Pic
Po.
Pil
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesffli-
12.00 Znane melodije. 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Jež: »Italijanščina po radiu«. 18.00 Zbor »A-Zardim« iz Pontebbe. 19.10 D. Kraševec: »Zlata skrinjica«. 19.25 Priljubljene melodije. 20.30 Giannini: »Roke kvišku!«, igri v treh dejanjih. 22.30 Renesančne kompozicije izvaja Cappella Monaoensis. 22.4® Zabavna glasba.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi-
12.00 Trobentač Eddie Calvert. 12.10 Pefl" ko: »Gospodinja nakupuje«. 12.20 Za vsakogar nekaj. 17.00 Tržaški mandolinsld ansambel. 18.00 »Beri, beri, rožmarin zeleni«. 20.45 Koncert operne glasbe. 21.45 Veseli utrinki. 22.05 Zabavna glasba.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesffli-
12.10	»Iz beležnice fotoreporterja Magajne«. 17.40 Otrokov pravljični svet: »šivilj3 in škarjice«. 17.50 Vrabčev vokalni seks-tet. 19.00 Poje Rita Pavane. 19.10 »Poletu3 srečanja«. 19.20 Zabavni ansambli na R®' diu Trst. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 Gogolj : Taras Buljba (6) »Ostap v varšavski ječi«. 21.15 Za prijeten konec tedna-
Clen 8 omenjenega odloka daje pokrajinskemu lovskemu odboru točne naloge za nadzorovani lov. Odbor mora določiti število in vrsto zaščitene divjačine, ki jo lahko vsak lovec ustreli vsak dan lova; določiti mora območje prepovedanega lova kamor se divjačina lahko zateče; določiti mora potrebno število čuvajev za nadziranje lovišč in odrediti vrste kazni za kršitelje pravilnika.
Kot je razvidno iz omenjenega odloka, imajo pokrajinski lovski odbori odločilno besedo pri lovu na svojem področju. Zato bi morali ti odbori upoštevati tudi koristi kmetov, ki so doslej morali brez moči opazovati škodo na svojih pridelkih. V naših razmerah bi bilo potrebno, da odbor določi za odstrel več divjačine in tako zmanjša njeno število na tako mero, da ne bo več delala tako občutne škode. Dalje naj ukinejo dovažanje novega pomladka v lovišča. Za morebitno škodo na kmetijskih pridelkih in napravah pa naj bi odbor določil pošteno odškodnino. Deželni svetovalec dr. Štoka je na nedavnem zasedanju postavil zahtevo, naj vendar deželna uprava nekaj ukrene v zaščito kmetijskih pridelkov pred divjačino. Upajmo, da bodo odgovorni krogi tokrat pokazali več zanimanja in uredili zadevo, ki močno prizadene že itak pičle dohodke kmečkih družin, lovcem pa pomeni le kratkočasno zabavo. Ureditev tega problema je toliko nujnejša, ker se je po zakonu že pričel lov preteklo nedeljo.
Inž. Janko Košir
Urad Slovenskega ljudskega gibanja v ul. Donizetti 3/1. nadstropje v Trstu
je odprt za najrazličnejše informacije vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 12. ure
Kratka slovenska ljudska maša (Gospod, usmili se, Slava, Svet, Blagoslovljen, Jagnje božje) za štiri mešane (ali enake glasove)
Izvod 150 lir.
Slovenske mašne (2) in blagoslovne (3) pesmi za štiri mešane glasove.
Izvod 150 lir.
Missa pro Nativitate MCMLXVI (Ky-
rie, Gloria, Sanctus, Bonedictus, Ag-nus Dei). Latinska božična maša za štiriglasni mešani zbor (ali kvartet) in orgle (ali trobento, rog, trombon in tubo).
Partitura 300 lir, zborska partitura 125 lir komad.
Naročila pismeno pri skladatelju: JANKO JEZOVŠEK, Sudring 4 D-6451 - Dornigheim arn Main, B.R.D. ali
MARIBOR, Slomškov trg 11
OGLASI
Za vsak mm višine v širim enega stolpe® trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več 84* davek na registrskem uradu.
  umnim,mirnimi,mm,nimnn,m    ...................................... um....im umi  ...................  umnimi.........................um um........im.............................................................................................
Marijanska procesija na Proseku bo v nedeljo 1. septembra ob 17. uri
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močn Tiska tiskarna Budin v Gorici
        ""umu  ........................................................................................................................................................................................................................................
Izdaja Katoliško tiskovno društvo