Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XI. - Štev. 13
Gorica - četrtek 26. marca 1959 - Trst
Posamezna številka L 30
Velika noč - praznik miru in ljubezni
*Vsem sotrudnikom, bralcem in prijateljem želimo, naj jim od smrti vstali J*Zveličar prinese sreče in pravega miru.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Nikoli nisem mogel prav razumeti, zakaj se vendar velika nedelja, ki je praznik vstajenja Zve-ličarjevega, pri nas imenuje velika noč. Zakaj prav velika noč? Na kaj so mislili naši davni dedje,
J ko so jo tako nazvali? Ali bi ne bilo mnogo bolj v skladu s skrivnostjo tega dogodka, ko bi jo po-imenovali: veliki dan vstajenja?
Čim izrečeš besedo »vstajenje«, že se nehote obude v spominu žive in pisane slike naših procesij z vstalim Zveličarjem preko naših polj, v zgodnjem jutru ali v sončnem dopoldnevu. Koliko sončne radosti je v teh procesijah ! Koliko pomena in poezije v tisti majhni sohi vstalega Kralja, ki počasi in slovesno gre mimo hiš in njiv, čez ceste in steze in di blagoslavlja vse živo in neživo, kar sreča na svoji poti. To bi se v resnici moralo imenovati veliki, zmagoslavni dan vstalega Kralja in Zveličarja.
A vrnimo se k vprašanju, ki smo ga spočetka zastavili: zakaj tedaj ta stari naziv »velika noč«.
Šele zadnji dve leti, ko se je z novimi ukrepi sv. očeta obnovila nekdanja starodavna liturgija ve-tedna, smo lahko razumeli »zakaj«. Razumeli smo ga in uvideli, da ima globoke razloge v sebi.
Osrednja misei vse liturgije vstajenja je: Kristus je luč, ki z nepremagljivo silo zasveti v noči, še preden je napočilo jutro, in s svojim nadčloveškim in nadnaravnim žarom obsije vso zemljo in vse človeštvo. Kristus je velika xt' luč, ki je zasvetila v tej izredni, edinstveni noči vstajenja. Nobena druga noč ji ni ne enaka ne podobna. Odkar je svet ustvarjen se z monotonim ponavljanjem vrsti noč za nočjo, druga drugi enaka, slednja prav tako temna in i gluha ko prejšnja — in to se bo ponavljalo do konca sveta. V vsej U dolgi, črni vrsti pa je ena sama noč, ki je velika noč vstajenja. Ta ni temna, ni neprijazna in gluha.
V	sebi nosi luč, ki je Kristus, in
o	njem poje zmagoslavno pesem »aleluja«. Globoko so gledali in globoko so čustvovali naši predniki, ko so ves ta dan imenovali po tistem, kar je središče in izhodišče vse skrivnosti: Velika noč.
Zgodovinsko stoji, da se je vstajenje izvršilo v noči, brez prič. Tako pišejo evangeliji, in evangeliji
So	povsem zgodovinsko verodostojna knjiga.
Tako so oznanjevali apostoli v Prvi cerkvi: pošteno so priznali, da nobenega od njih ni bilo zra-yen, ko je Zveličar vstal iz groba;
le pozneje, ko se je že zdanilo so našli grob prazen. Zveličar pa se jim je prikazal v poveličani Podobi, živ, zmagoslaven, isti kot Nekdaj, njihov Učenik in ne samo enkrat, ampak zelo pogosto, skoz celih štirideset dni, zdaj poedi-ftim, zdaj tudi večjim skupinam, nekoč celo množici petsto učencev skupaj. Iz evangelijev in iz apostolskih pisem je vse to jasno razvidno in trdno dokazano.
A pustimo vse druge podrobnosti ob strani in zamislimo se v psrednjo točko, v vstajenje samo v njegov duhovni pomen: luč j^vre iz temine, Kristus vstane J2 groba. Temna noč v hipu ni več l®rnna ampak ožarjena z žarkim z nedopovedljivo in bajno učjo. To je v nasprotju z vsemi pravnimi zakoni: noč nikdar ne aje luči, ker je nima in je ne
more dati. Noč ima le temo in svojo grozo v njej.
Toda velika noč je nekaj posebnega in je «velika« praz zato, ker ni več naravna, ampak docela nadnaravna skrivnost. Njena luč je Bog sam, Jezus Kristus Sin božji, ki je bil zakopan v črno zemljo in je sredi noči zmagoslavno vstal iz groba. Le tako je mogoče, da iz noči prihaja luč.
V	tem je bistvena skrivnost velike noči.
A pojdimo še nekoliko globje in se vprašajmo: kako je vendar ta zadeva, ko pravimo «Iuč iz noči», je mar to le neka slovesna domača prispodoba, le nek simbol, ali pa je v tem tudi kaj trdne resničnosti, tudi kaj stvarne realnosti.
Ne bo težko odgovoriti.
Oboje je: je realnost in prispodoba. Je neko dejstvo in je ideja, zaobsežena v tem dejstvu. Je neka vnanja, vidna resničnost, a prav ta je obenem prispodoba neke višje duhovne resničnosti.
Najprej vnanja resničnost: Kristus je vstal iz noči, in sicer s poveličanim telesom, to se pravi v soju svoje nadnaravne glorije. Nekaj podobnega si moramo predstavljati, kakor se je nekoč prej Sin človekov za nekaj hipov prikazal trem izbranim, apostolom poveličan na gori Tabor. Njegovo telo ni več izmučeno, razbičano, utrujeno do izčrpanosti in do smrti, kot so ga položili v grob, marveč je vse prenovljeno, vse prežeto v neminljivem življenju. Je poveličano. Vstali Kristus je poveličani Kristus, je svetal in bleščeč v gloriji. Človeške oči niso bile vredne, da bi zrle to glorijo v tej veliki noči. Samo angeli so ji bili priča.
A ta pojav poveličanega telesa je obenem znamenje in simbol neke nove duhovne stvarnosti. Kristus je luč sveta. Kristus je duhovna luč. Njegovo poveličano telo so apostoli zrli s svojimi telesnimi očmi, ko se jim je Kristus večkrat prikazal, a obenem je duhovna luč njegovega vstajenja in prikazovanja zasvetila v njih dušah in jih vse prenovila.
Ista duhovna luč prenavlja tudi nas. Kristus je tudi nam luč vstajenja in luč življenja. Liturgični obredi na veliko soboto ponoči nam to resnico živo dramatično ponazore.
Najprej blagoslov ognja: s tem se obredi začno. Takoj za tem pa blagoslov velikonočne sveče, ki predstavlja vstalega Kristusa. Cerkev je vsa pogreznjena v temo, umetne luči so ugašene. Samo plamen velikonočne sveče s skrivnostnim sojem razsvetljuje svetišče. Ko ga duhovnik blagoslovi, pravi: »Luč slavno vstalega Kristusa naj prežene temine src in duš!« Nato pa dijakon to sveto velikonočno luč predstavi vernikom in obenem zapoje »Lumen Christi«, to je »Luč Kristusova« ! In ob tem trojnem klicu vsa cerkev trikrat poklekne in po vrsti prižge svoje lučce, ki jih drži v rokah. Najprej mašnik, nato duhovščina, potem vsi verniki. Morje luči se je vžgalo v svetišču ob tej velikonočni sveči, ki je Kristus. Vse to je simbolična prispodoba: kakor naša roka nosi velikonočno svečko, tako naj duhovnik nosi v sebi Kristusa, ki je luč sveta. V nekaj trenutkih je vsa cerkev razsvetljena. Čaroben prizor lučic migeta in trepeče v ladji cerkve in v tem morju drhti radostno pričakovanje vernikov, da zaslišijo oznanilo o Zveličarjevem vstajenju.
Procesija se že bliža glavnemu oltarju; že so se leviti razvrstili po prezbiteriju. Še trenutek tišine, in že se v slovesnih zvokih dviga hvalospev, ki ga dijakon poje z nedopovedljivim zanosom v čast Kristusu, ki je naša luč in ki razsvetljuje in blagoslavlja to veliko noč. Exultet iam angelica turba coelorum... Naj se vzradu-jejo angelski zbori — tako prepeva diakon — naj zarajajo nebeški dvori in v zmagoslavju tolikega Kralja naj zadoni zveličavna tromba!
Razveseli se zemlja, obžarjena s tolikim sijajem in razsvetljena z bleskom večnega kralja — vedi, da se je razblinila tema; ki je zagrinjala svet. Raduj se tudi mati naša Cerkev, ozaljšana v soju tolike luči in vse to svetišče naj odmeva v praznični radosti ljudstva ! In vas vse tu prisotne; dragi bratje, pozivam, da skupaj z mano v tej čudoviti svetlobi te svete velikonočne sveče, kličete božje usmiljenje!«
Tako se diakonov spev obrača zdaj naravnost k Bogu, zdaj k zbranemu ljudstvu in njegov spev tej veliki luči prehaja v spev tej
r VSTAJENJE
Zaradi vsakdanjih skrbi in nadlog nam resnica o Gospodovem vstajenju rada zbledeva. In vendarle je vstajenje Kristusovo vrhovna resnica naše vere. Kajti če Kristus ne bi bil vstal, bi po apostolovih besedah naša vera bila prazna: brez prave in trajne vrednosti. V zgodovini človeštva bi tudi o krščanstvu ne bilo dosti več govora, kakor o drugih verah, ki so bile in so izginile. Vera v vstajenje je tista čudežna moč, ki ohranja naše krščanstvo vedno živo ter mu daje večno veljavo in pomen.
Kateri je ta pomen?
Pomen Gospodovega vstajenja je v tem, da je premagal smrt. A ne samo svojo, temveč tudi našo. To našo smrt je premagal tako do kraja, da ne bo živela v večni rajski slavi samo zveličana duša, ampak tudi telo. Telesa vstalih zveličanih bodo prečiščena, spremenjena v neminljivi lepoti. Torej pomeni za nas vstajenje, da bomo tako po duši kakor po telesu v blaženem gledanju Boga iz obličja v o-bličje povsem božji otroci, prerojeni za večno življenje v uživanju neskončnega Boga.
Vse stvarstvo, pravi sveti Pavel, vzdihuje po milostni obnovi in hoče imeti nazaj svojo božjo podobo. Po svojem padcu je človek to podobo v sebi popačil, skazil. S tem je sebe in ves svet od Boga oddaljil. Kristusovo vstajenje pa nam je poroštvo, da se bo to hrepenenje in vzdihovanje izpolnilo.
Toda kot Kristus, bomo morali tudi mi po krivdi greha iti skozi ozka vrata smrti. A s Kristusom bomo tudi vstali in si na-
deli neskaženo božjo podobo. Hkrati pa bo v neminljivo slavo povišano vse vesoljstvo — kako, to je božja skrivnost — in bo po besedah sv. Petra nastalo novo nebo in nova zemlja. Seme, ki mora v zemlji umreti, preden rodi, bo po moči Kristusovega vstajenja pognalo cvet, ki nikoli več ne bo usahnil. Razvil se bo v sad, popoln in lep ter neumrljiv na veke.
Človek božji, ali sl že kdaj premislil globino in dalekosežnost te resnice — resnice vstajenja? Resnice, ki so jo napovedali očaki in preroki stare zaveze: v duhu so gledali, kako bosta v odrešenem stvarstvu skupaj prebivala lev in jagnje, jastreb in golobica. Takrat bo namreč zopet upostavljeno popolno soglasje v stvarstvu.
Živo se torej zavedaj, dragi kristjan — ne le na praznik vesele Aleluje, ampak sleherni dan — da od tistega ranega jutra, ko je Marija prva videla vstalega Gospoda, smrti ni več. Le življenje je in pri vratih tega življenja Je postavljena za vratarico smrt. Smrt nam v življenje vrata odpira.
Vemo tudi, da Je v večnosti dvojno življenje: življenje luči v bližini božji in pa življenje teme v večni oddaljenosti od Boga. Toda izbiraš lahko sam, in sicer že zdaj — v zemeljskem življenju.
Vidiš torej, da je vera vstajenja vesela vera. Kdor jo res ima, gleda vse življenje v svitu velikonočnega jutra vstajenja. Nič ga ne plaši. Vse mu je le sredstvo in pot tja, kjer bo uresničeno naše najplemenitejše in najvišje hrepenenje. Edino vstajenje daje našemu življenju smisel. P. O.
Leonardo da Vinci: ZADNJA VEČERJA
veliki noči; se obrača h Kristusu samemu; ki je velika luč te velike noči. »To je tista noč — poje nadalje diakon — v kateri je Bog naše čete povedel iz egiptovske sužnosti v svobodo... To je tista noč v kateri je Bog z ognjenim stebrom očistil temine greha. To je tista noč, ki danes po vsem ve-
soljnem svetu vse tiste, ki verujejo v Kristusa, iztrga iz malopridnosti sveta in iz temine grehov ter jih znova postavi v milost in v občestvo svetosti. To je tista noč, v kateri je Kristus raztrgal verige smrti in se zmagoslavno dvignil iz predpekla...
O	edina zares blažena noč, ki si edina smela vedeti za uro in za trenutek, ko je Kristus vstal od smrti! To je tista noč o kateri je zapisano: In noč se bo razsvetlila kakor dani In noč je moj svit in moja radost! Svetost te noči naj tedaj prežene greh naj izmije krivdo, naj padlim vrne nedolžnost in žalostnim veselje!«
Mar ni dejal Kristus sam: »Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj ne bo hodil v temi; marveč bo imel luč življenja.« Od te večne luči, ki je Kristus, je prižgana luč v naših dušah, kakor so se v tej nočni liturgiji svečke v rokah vernikov prižgale ob plamenu velikonočne sveče, ki predstavlja Kristusa. A kajti nekdaj ste bili tema, zdaj pa ste luč v Gospodu, je zapisal sv. Pavel (Efež. 5,8). Kristjan je danes človek, čistega notranjega veselja, ker je duhovno prenovljen v Kristusu.
To je smisel našega lepega pozdrava, ko si danes drug drugemu iz srca voščimo: veselo veliko noč.
dr. Janko Vodopivec
KAZIMIR HUMAR:
Pet sto let stolne župnije v Gorici
VZfiOJNA KNJIŽICA: „MI IN NAŠI OTROCI”
(Napisal Ivan Teuerschuh)
Z goriškim mestom je tesno povezana zgodovina slovenske Primorske. Tu v Gorici je bilo tisoč let gospodarsko, politično in kulturno središče celega onega ozemlja, ki se je nekoč imenovala Primorska in ki je obsegalo Brda, Vipavsko dolino, spodnji del Krasa in celo Soško dolino do njenega izvira ter del Furlanije. Gorica je pa bila tudi versko središče Primorske, saj je tu bil več kot dve sto let sedež arhidiakonata, ki je nadomestoval škofijo, do katere dolgo ni moglo priti. Zato je zgodovina Gorice nekako zgodovina Primorske. Vendar prave zgodovine Gorice še nimamo. Ta in oni je v prejšnjih časih in v sedanjih poskušal, da bi nam podal zgodovino Gorice in njene dežele. Vendar vse to so bili samo poskusi, ne izčrpna dela, ker za pravo zgodovino Gorice so razne dobe njene preteklosti premalo raziskane. Vsled tega je silno dobrodošel vsak prispevek, ki pomaga, da se osvetli ta ali oni dogodek iz goriške zgodovine v pričakovanju, -da bo nekoč dovolj svetlobe in da se bo mogla napisati kritična zgodovina goriškega mesta.
V	tem oziru smo pred nedavnim dobili dobro študijo o zgodovini goriške stolne cerkve. Napisal jo je stolni kanonik msgr. Igino Valdemarin in jo objavil v XXI. zv. revije Studi Goriziani, izšla pa je tudi kot samostojen odtis. Ta študija je do sedaj najbolj izčrpen in najbolj kritičen pregled tako v temo zavite preteklosti goriške stolne cerkve, ki je vendar vsem Primorcem tako draga. O tej študiji pravi v uvodu stolni župnik msgr. Velci, da je z njo napolnjena globoka vrzel. »S potrpljenjem kartuzijanca in po dolgotrajnem brskanju po bibliotekah je avtorju uspelo, da je zbral material za zgodovino najvažnejše cerkve v Gorici.«
ZAČETKI GORIŠKE STOLNICE
Potem ko so se Slovenci v svojih sedanjih mejah pokristjanili v 8. in 9. stoletju, je na njih ozemlju na Primorskem nastala ena prvih župnij v Solkanu. Njene meje so bile silno široke; obsegala je celo Banjško planoto do Dolenje Tri-buše, Trnovsko planoto z Lokvami in Trnovim, spodnji del Vipavske doline s sedanjim mestom Gorico vred ter preko Soče Pevmo in podnožje Sabotina do Senice in Podsabotina. Moral je zato solkanski župnik imeti potrebne pomočnike ali vikarje. Eden teh je že celo zgodaj bival v Gorici, naselju, ki je nastalo na griču južno od Solkana okrog gradu, ki so ga pozidali gotovo že pred letom 1000, saj se Gorica imenuje prav s tem slovenskim imenom v nekem dokumentu cesarja O-tona III. že leta 1001. Prebivalci tega naselja so si pod gričem na ravnini na južni strani prav kmalu izbrali prostor, kamor so pokopavali svoje rajne. Tu so tudi pozidali kapelico, ki so jo posvetili oglejskima mučencema sv. Hilariju in Tacijanu. To se je po vsej verjetnosti zgodilo že pred letom 1000, tako vsaj
Ta prva kapelica v Gorici je stala na mestu, kjer je danes kapela Najsvetejšega, in je bila obrnjena proti zapadu. V cerkvenem oziru je bila odvisna od solkanskega župnika. Več sto let je ostalo tako. Naselje na griču je pa rastlo in se razvijalo. Okrog gradu so pozidali hiše in vse obdali z visokim zidom. Toda zaradi svoje zemljepisne lege se je mala Gorica razvijala kar naprej. Hiše so nastajale tudi izven grajskega obzidja vedno niže do samega pokopališča pod gričem in cerkvice. Na severni strani pokopališča je nastal celo prvi večji trg (sedanji Trg Cavour), kjer se je vsak teden vršil sejem. Tik na zid pokopališča so naslonili prvo mestno hišo, prav tam kjer je danes zakristija kanonikov in del goriške kvesture. Gorica je medtem bila že mesto. Goriški grofje so podelili mestne pravice leta 1307 gornjemu delu znotraj obzidanega prostora, deta 1455 pa še ostalemu delu. Kapelica sv. Hilarija in Tacijana je bila odločno premajhna, zato so 10 m vstran sezidali po letu 1350 še eno kapelico, ki so jo posvetili sv. A-haciju; zidana je bila v gotskem slogu in nekoliko večja od prejšnje, toda postavljena od severa proti jugu.
Kakih 50 let pozneje in sicer 1414 so bratje Rabatta na svojem zemljišču sredi gornjega mesta pozidali cerkev in jo posvetili Sv. Duhu. To je vzpodbudilo one iz spodnjega mesta, da so tudi oni hoteli imeti večjo cerkev. Tedaj so prišli na misel, da bi med obema kapelicama sv. Hilarija in sv. Ahaca pozidalo eno večjo, ki bi obe združila. To so tudi storili. Tudi nova cerkev je bila zidana v gotskem slogu. Danes tvori ta cerkev današnji lepi gotski prezbiterij.
GORICA DOBI ŽUPNIJO
Vendar, čeprav je bila Gorica že mesto, še vedno ni imela svoje župnije; župnik je bil še vedno v Solkanu, v Gorici pa samo njegov namestnik kaplan ali vikar. To se je za malo zdelo goriškim grofom, da bi njih prestolno mesto bilo v cerkvenem oziru manj kot Solkan. Zato je grof Henrik IV. napravil drzno dejanje: ker takrat v Solkanu ni bilo župnika, je enostavno predlagal duhovnika Nikolaja Paceja za župnika v Gorici in v Solkanu, vendar tako da bi bil sedež župnije v Gorici. Oglejski patriarh se je zaradi takega samovoljnega postopanja grofov pritožil v Rim. Leta 1460 je prišel odgovor iz Rima, naj se Nikolaj Pace ustoliči kot župnik v Gorici, Solkan pa naj ostane za enkrat še samostojen. Tako je torej leta 1460 Gorica dobila župnika in cerkev sv. Hilarija in Tacijana je postala župna cerkev. Solkan je pa ostal le še malo časa samostojna župnija, kajti že leta 1485 je novi goriški župnik Andrej Posch dobil tudi Solkansko župnijo. Od tedaj naprej je skoro dve sto let Solkan bil podložen goriškemu župniku, ki je v Solkanu imel svojega vikarja namestnika.
ŽUPNIK KRIŽAJ POVEČA ŽUPNO CERKEV
Ko je Gorica dobila župnijo, so najprej poskrbeli, da so cerkev povečali. Naredili so tako, da so osrednjemu delu prizidali eno ladjo obrnjeno proti jugu Tako je nova župna cerkev imela prezbiterij, eno ladjo in dve stranski kapeli, sv. Aha-cija in bivšo sv. Hilarija, ki je sedaj bila posvečena sv. Ani. Razvoj Gorice je pa šel nevzdržno naprej. V XVI. stoletju je štela že do 10 tisoč prebivalcev. Hiše so .se razprostirale že onkraj mestnega obzidja na današnjem trgu sv. Antona in v Raštelu ter v .Nunski ulici. Računali so tudi na to, da bi v Gorici ustanovili škofijo. Ker do tega ni moglo priti, so ustanovili arhidiakonat s sedežem v Gorici. Goriški župniki so od tega časa dalje bili večkrat istočasno tudi arhidiakoni. Med temi je bil eden najbolj delavnih župnik in arhidiakon Janez Križaj (1668 do 1702). Ta je videl, da je župna cerkev zopet premajhna in neprimerna, zato se -je odločil, da jo znatno poveča. Dal je porušiti osrednjo ladjo ter kot podaljšek prezbiterija in obeh stranskih kapel dozidal tri ladje z galerijami in korom. S tem je dal stolni cerkvi v Gorici njeno današnjo obliko. Prezbiterij in obe kapeli sta ostali v gotskem slogu, kot jih vidimo še danes, nove tri ladje pa so bile pozidane v baročnem slogu, kot je tedaj zahtevala navada. Zato še danes ta razlika v slogu goriške stolnice med ladjami in prezbiterijem. Dela so trajala od 1688 do 1702.
Župnik Križaj je dal cerkev tudi lepo poslikati. Tedaj je bival v Gorici slikar Julij Ouaglia, doma iz Lombardie. Temu je naročil naj poslika strop nove cerkve. Ouaglia je delo odlično izvršil. Naslikal je na cerkvenem stropu fresko, ki predstavlja nebeško slavo. Bila je veliko in lepo delo, saj je bilo upodobljenih nič manj kot 120 raznih figur. Med prvo svetovno vojno je bila freska s cerkvijo vred porušena. Ohranila se je pa kopia, ki jo je napravil goriški slikar Antonio Rotta (1828-1903).
Župnik Križaj je poskrbel cerkvi tudi krasen glavni oltar, delo znamenitega goriškega arhitekta Pacassija, ki je med drugim postavil tudi fontano na goriškem Travniku.
CERKEV SV. HILARIJA POSTANE STOLNA CERKEV
Prenovljena, povečana in poslikana mestna župna cerkev je bila vredna še večje časti. Leta 1752 je postala sedež prvega goriškega nadškofa Mihaela Attemsa in s tem stolna cerkev goriških nadškof in metropolitov. Kot taka je videla lepe čase in visoke obiskovalce, že leta 1593 so v tedanji goriški župni cerkvi imeli prvo sinodo za kraje oglejskega patriarhata pod Avstrijo. Sinodo so potem ponovili leta 1602.
Tudi prvi goriški škof Attems je v stolnici zbral duhovnike na prvo škofijsko sinodo, le da dekreti te sinode niso nikoli bili objavljeni. Za škofom Attemsom je bila v stolnici še ena sinoda pod nadškofom msgr. Margottijem leta 1941.
V goriški stolnici je bilo posvečenih 23 škofov, skoro vsi, ki so nokoč spadali pod goriškega metropolita. Zadnji je bil posvečen msgr. dr. Alojzij Fogar dne 14. oktobra leta 1923.
V tej cerkvi so se izvršili slovesni o-bredi za pokojnimi Borbonci, izgnanimi francoskimi kralji, ki so pokopani v cerkvi na Kostanjevici. Leta 1756 so v stolnici shranili relikvije slavnih oglejskih mučencev, ki so jih prenesli iz oglejske bazilike. Le žal, da so večino teh nenadomestljivih umetnin ukradli v decembru 1956.
Končno počiva v goriški stolnici osem goriških nadškofov, med njimi sedaj tudi svetniški in mučeniški nadškof Edling.
Dne 15. marca 1782 je v stolnici prisostvoval sv. maši papež Pij VI., ki je na poti na Dunaj prenočeval v palači Lantieri na trgu sv. Antona, potem pa prisostvoval sv. maši v stolnici. Leta 1902 je obiskal stolnico beneški patriarh Jožef Sarto, ki je kmalu nato bil izvoljen za papeža, in tudi sedanji sv. oče, ko je bil patriarh v Benetkah, si je ogledal Gorico in stolnico in njeno zakladnico.
Med goriške nadškofe štejemo tudi kardinala Missio, pravega kneza med goriški knezonadškofi, ki je s kardinalsko častjo dvignil ugled tudi svoje stolne cerkve.
In ne pozabimo na svetogorsko Mater božjo, ki je štirikrat za dalj časa bivala pod streho goriške stolnice.
Ker je bila Gorica sedež medškofijskega semenišča, za Gorico, Trst, Pulj-Poreč in Krk, je bilo v stolnici posvečenih na stotine novih mašnikov. Ob današnjem pomanjkanju duhovskih poklicev se nam zdi kot sanje, da je bilo kdaj v prezbiteriju stolne cerkve po 20 in tudi več mladih diakonov, ki so tu prejeli mašniško posvečenje.
Z goriško stolno cerkvijo je torej združen lep kos naše verske in cerkvene preteklosti. Doživljala je usodo naše dežele: doživela je čase polne zmagoslavja in veličine, a tudi ponižanja in pozabe; v prvi vojni je bila močno poškodovana, a je zopet vstala. Slovencem se nam je stolnica priljubila bolj kakor druge cerkve v mestu, saj je tu bila vedno služba božja za slovenske vernike. Tu je bil vedno stolni vikar, ki mu je bila poverjena skrb predvsem za slovenske vernike, bila sta zmeraj po dva slovenska kanonika in največkrat je 'bil eden izmed njih tudi župnik. Zadnji v tej vrsti je bil dr. Ignacij Kobal, ki je umrl leta 1922.
»Mater et caput«, mati in glava cerkva v škofiji, je v študiji msgr. Valdemarina in v uvodnih besedah msgr. Velcija dobila verodostojno podobo svoje preteklosti. Vsi, ki nam je stolnica pri srcu, smo jima zato hvaležni.
I
r
I
r
»Procvit ali propad družinske skupnosti se snuje iz družine same, kajti trdno družinsko življenje sloni le na požrtvovalnosti, odpovedi in ljubezni. Da, ljubezen, čista in iskrena, dejanska in požrtvovalna je tista čudovita vez, ki druži zakonca in otroke v trdno, nerazrušno enoto.« (Iz uvoda)
A koliko je danes zakoncev in staršev, ki ne znajo ustvariti v družinski sredi te vezi, ki je predpogoj za ohranitev enotnosti, trdnosti in nedotakljivosti družine ter vir sreče in miru! Koliko je staršev, ki ne znajo svojim otrokom pokazati prave poti v naših razburkanih časih in ne znajo svojih otrok tako vzgojiti, da bodo pravilno uporabili svoje sposobnosti in si s trudom ter žrtvijo skovali svojo srečo!
Da bi pomagal zakoncem in staršem do trdne zakonske harmonije, iz katere raste močna družinska skupnost, in da bi jim začrtal osnovna načela za zdravo in pravilno vzgojo otrok, je prof. Teuerschuh napisal knjižico »Mi in naši otroci«.
Knjižica je majhna, a bogata po vsebini.
Ne bi smela manjkati v nobeni družini, zlasti bi jo morali vzeti v roke vsi mladi zakonci, ki hočejo dobro sebi in svojim otrokom. Zato smo hvaležni avtorju za ta lepi in dragoceni dar, katerega smo zelo pogrešali.
V	knjižici se je avtor dotaknil vseh najvažnejših vzgojnih problemov. Omeniti je treba zlasti poglavje o spolni vzgoji in o razmerju staršev do odraščajočih otrok. Ni treba posebej poudarjati, da je za prof. Teuerschuha prava podlaga za družinsko skupnost in za vzgojo ljubezen do Boga, ki z nadnaravno milostjo podpre človekovo delo in da njegovemu delu trajno vrednost.
Pričakujemo, da nam bo g. profesor, velik prijatelj mladine, pripravil še kako knjižico. Potreb je še mnogo, nevednosti pa še več. In nekateri problemi so v knjižici samo nakazani. Ali bi ne bilo prav, če bi sestavili še vrsto dobro pripravljenih in smotrno urejenih knjižic o vseh teh problemih?
Dr. L. Šk.
življenja
Stanje v kardinalskem zboru
Po zadnjem konzistoriju je sveti kolegij popoln in šteje 74 kardinalov, štiri več kakor je pa doslej znašalo njegovo največje število.
Od vseh kardinalov na svetu se edino zagrebški nadškof, msgr. Stepinac, ni mogel nikoli udeležiti konzistorialnih obredov, odkar je dobil to visoko čast. Ni mu bilo mogoče podeliti niti zunanjega znamenja njegovega dostojanstva, kardinalskega klobuka, ker je bil že ob imenovanju v ječi, pozneje pa konfiniran v svoji rodni vasi Krašiču. Je tudi edini kardinal, ki nima svoje cerkve v Rimu.
Kakor je razvidno iz zadnjega »Papeškega letopisa«, so zdaj zasedene vse cerkve, ki so v Rimu določene za kardinale. Za kardinala Stepinco bi torej morali u-stanoviti nov sedež, razen če bi sveti oče odločil, da imenuje kanclerja svete rimske Cerkve. To mesto je prazno od smrti kardinala Costantinija in temu je kot kanclerju pripadala cerkev San Lorenzo in Damaso.
Od 74 sedanjih kardinalov jih je 52 Evropejcev', med njimi 29 Italijanov, 8 iz Severne Amerike, 9 iz Južne Amerike, 3 iz Azije, eden iz Afrike in eden iz Avstralije. V Rimu jih prebiva 24, od teh je 21 Italijanov, dva Francoza in eden z Vzhoda. Dva kardinala v kuriji sta brata: Gae-tano in Amleto Cicognani. (Agencija Ita-lia)
Napisi ob Petrovem grobu
Pri raziskovanju podzemlja bazilike svetega Petra v Rimu so odkrili nešteto napisov, ki se nanašajo na apostola Petra. Napisi povečini izražajo prošnje k prvaku apostolov. Iz tega dejstva so arheologi prišli do trdnega zaključka, da mora biti pod današnjo cerkvijo grob apostola Petra. Veliko delo v treh knjigah o teh napisih je sestavila univerzitetna profesorica Margherita Guarducci. Prvi izvod je poklonila svetemu očetu.
Bolniki pri svetem očetu
Na praznik svetega Jožefa popoldne je štiri tisoč bolnikov napolnilo baziliko svetega Petra. Papež je imel zanje očetovski nagovor in jih vzpodbujal k vdanemu prenašanju trpljenja, ki je veliko v božjih očeh. Govor je prenašal tudi italijanski radio.
Ob tem srečanju so se dobro izkazali rimski avtoizvoščki, ki so brezplačno prepeljali bolnike v cerkev in domov.
Papežev velikonočni nagovor
Na veliko soboto ob osmih zvečer bo imel sveti oče po radiu velikonočni nagovor. V nedeljo dopoldne bo daroval slovesno sveto mašo v cerkvi svetega Petra, po sveti maši pa bo podelil blagoslov Rimu in vesoljnemu svetu. Tudi to slovesnost bo prenašal italijanski radio.
Opomin poljskega kardinala
V	posebnem pismu poljski kardinal Wy-szvnski ostro graja versko brezbrižnost, nezvestobo v službi Bogu, ohladitev zakramentalnega in molitvenega življenja. Svari tiste, ki so se dali zapeljati in so postali slabi. Dotakne se tudi problema kina, časopisja, umetnosti ter socialnega in kulturnega življenja, ki ni primemo, ne v duhu tradicije poljskega naroda. Graja
tudi pijančevanje, ki se je zadnje čase razpaslo.
Dobre vernike poziva, naj bodo zvesti Bogu in križu in evangeliju. Zaupajo naj, saj se nobena človeška sila ne more zoperstavljati Bogu.
Nove cerkve na Japonskem
V	preteklem letu je bilo na Japonskem zgrajenih 12 cerkva. Načrte zanje je pripravil švicarski misijonar Freuler. Omenjeni pater in misijonar je naredil nekatere lepe načrte za cerkve, posebej še za kapelo katoliške univerze v Nagovi in za ' stolnico Hvvalien na otoku Formozi.
: FILM :
Ko žeriavi lete je odličen ruski film.
Iz proste in navadne vsebine je scenarist pripravil krasen scenarij, kateremu se je pridružila še mojstrska režija, tako da je film popolnoma uspel. Prizori so vsi prežeti s poezijo, ki zajame tudi glavne junake. Iskrena in ljubka je v svoji igri lepa Tatjana Samojlova, ki se iz prvotnega in brezskrbnega dekleta povzpne nenadoma na stopnje zrele ženske, ki zgodaj spozna, kaj je trpljenje. Najprej odide njen ljubi v vojno, kmalu zatem izgubi starše, ko bombardirajo mesto. Njena igra se stopnjuje od prizora do prizora, dokler ne doseže na koncu svojega viška. Do zadnjega upa, da se bo njen fant vrnil, čeprav so ji povedali, da je mrtev. Ko uvidi, da je to resnica, je zanjo hud udarec, a živeti mora naprej, ker bo nekega dne spoznala, da je življenje kljub grenkobam in razočaranjem vredno, da ga živiš. Scenografija je v nekaterih prizorih tako dovršena, da prevzame gledalca, ki tedaj skoro pozabi na vsebino in uživa le ob gledanju. Glasbo preveva rahla melanhonija, posebno v žalostnih prizorih.
Ce smemo govoriti o filmu 'kot o umetnosti, potem lahko rečemo, da je ta ruski film res prava in redka umetnina. Vse pa sloni le na naravnem zakonu, kjer je tuj vsak verski motiv. — Zato zahteva film zrele presoje.
V	mestu pekel je Casteliani-jev film, ki nima kake enotne vsebine, ampak prikazuje vsakovrstne tipe, od katerih ima vsak svojo življensko zgodbo: od treh glavnih junakinj do tistih, ki imajo v filmu le znatno vlogo.
Življenje v ječi daje filmu le neko ozadje, na katero je Castellani nanizal problem duš. Tri so v filmu glavne osebe, okoli katerih se sučejo vsi prizori: Egle, Lina in Marietta. Liria pride v zapor nedolžna in se vrne iz njega pokvarjena. Marietta pride vanj kriva, a odšla odrešena. Egle, ki je najstarejša, bo s svojim vplivom pokvarila nedolžno Lino, a ko bo odšla iz ječe, bo skušala najti boljšo pot.
Anna Magnani je v svoji igri odlična, čeprav ima kdaj gledalec vtis, da le malce pretirava. Giulietta Mašina, o kateri smo mislili, da bo v lem filmu spet ponovila lik svojih dveh prejšnjih filmo'r »Cesta« in »Kabirijine noči«, nas je tu prijetno presenetila, kajti ustvarila je po" polnoma drugačen lik,
Zaradi okolja, ki ga prikazuje, je filr*1 primeren le za odrasle ljudi.
t DR. IVAN TUL :
ZVELIČARIEVO VSTAJENJE
v luči svetopisemske vede
Tudi v gorsko tišino je prišla pomlad ...
VELIKI ČETRTEK in zakrament ljubezni
Malo predno je umrl, smo zaprosili prof. Tula, naj nam napiše članek za velikonočno številko KG. Že čez nekaj dni nam ga je poslal. Kmalu nato se mu je zdravje poslabšalo in je umrl. Ta članek je zato zadnje, kar je prof. Ivan Tul napisal. (Ured.)
*
Predno je naš božji Trpin na križu izdihnil dušo, je z močnim glasom zaklical: »Dopolnjeno je!« Dopolnil je svoje poslanstvo in nas s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo odrešil in, ako z milostjo sodelujemo, tudi večno zveličal.
S tem, da je Gospod z močnim glasom zaklical, je dokazal, da je on premagal smrt, ne pa smrt njega, kot se dogaja pri vseh Adamovih otrocih, ki so ob smrti brez moči. To je povsem naravno: vse naravne sile, vsi ustvarjeni angeli ne zmorejo umoriti svojega Stvarnika.
Da je Jezus umrl, pričajo naravne sile: sonce ne daje več svetlobe, zemlja se trese, skale pokajo, mrtvi se prikazujejo. Rimski vojak, ki je bil navzoč, je pred vsemi izpričal: »Ta je bil v resnici Sin božji.« On je tudi Pilatu poročal o Jezusovi smrti. Zdravniško je dokazano, da kri in voda, ki je privrela iz Jezusove prebodene strani, je bilo znamenje nastale smrti.
Nadalje da je Kristus umrl, so bili uverjeni tudi možje, ki so s silo udarcev po kosteh še živečih dveh razbojnikov pregnali iz njih še zadnje utripe življenja. Tudi to je zdravniško ugotovljeno, da taki udarci povzročajo smrt. Enako je bil
o	smrti Jezusovi prepričan suličar, ki mu je prebodel sveto desno stran in s sulico dosegel tudi srce. Ker je bil naslednji dan velik praznik, ki se je začel že na predvečer, so morali prijatelji Jezusovi pohiteti s pogrebom. Ni bilo časa ne za običajno umivanje ne za maziljenje mrliča..
Vojaško stražo ob grobu so postavili že v petek pozno zvečer in grob zapečatili. Straža je bila najeta do nedelje zjutraj. Rimski vojaki so bili vzorni in strumni in so vršili svojo službo vestno in natančno. Le v nedeljo zjutraj je njihovo službo prekinil trenutni močan blesk in le krajevni, (samo njim namenjeni) silen potresni sunek, da so vojaki kot mrtvi popadali na tla.
V	tem stanju niso seveda nič slišali ne videli in niso vedeli, kaj se je zgodilo. Ko so pa prišli k zavesti, so najprej pregledali skalo ob vhodu groba in pečate. Vse je še bilo v najlepšem redu kakor prej. Ker pa so si mislili, da niso več dolžni še dalje stražiti in ker so bili od bleska in padca ob potresu nekako omamljeni in za stražo nesposobni, so se takoj napotili k Pilatu in k velikemu zboru poročat o dogodku.
Med tem so se pobožne žene bližale kraju, kjer je bil grob, z namenom, da bi vsaj zdaj truplo Jezusovo mazilile. O straži niso nič vedele, saj bi jih straža ne pustila do groba. Tudi o blesku in Potresu niso nič vedele ne čutile, šele zdaj nastopijo angeli (vidno) in tolažijo Prestrašene žene: »Ne bojte se, Jezusa iščete, Nazarečana, ni ga tukaj, stal je kakor je rekel, pred vami pojde v Galilejo, povejte to apostolom.« Sedaj šele angel odmakne skalo in pokaže ženam Prazen grob, prte in povoje. Za vstajenje Jezusovo ni bilo treba odmakniti skale, ker zanj to ni bila ovira za izhod iz groba, kakor ne zaprta vrata v obednici, kjer se je Jezus apostolom prikazal.
Stoteri zvonovi done: Aleluja!
Mesija — Zveličar iz groba [je vstal!!
Ponižan, trpinčen do smrti,
[bil križan — ker tlačenim robom roko
[je podal.
Ljubezen Njegova je pečate
[zdrobila, okove, verige vse strla je
[v prah, da človek se k Bogu zopet
[povrne ...
®krutneži, rablji prav nič vas iti
[strah .... ? Tugomlr
Čim so žene od angela to izvedele, so takoj hitele k apostolom. Ta angelova vest o vstajenju Jezusovem in o praznem grobu se je kot blisk po ženah raznesla vsepovsod. Morda so bili vojaki že pri zboru, oziroma pri Pilatu s poročilom, da je vse v redu, ko je dospela vest, da je Kristus vstal.
Tu je zopet božja previdnost dopustila, da se je veliki zbor osramotil, ko je skušal podkupiti vojake, naj oni kot straže povedo vsem, da so medtem, ko so oni spali, prišli apostoli in truplo Jezusovo odnesli. Rimski vojaki bi tega za nobeno ceno ne bili sprejeli, da bi potrdili, da so na straži spali in da so med njihovim spanjem prav apostoli odnesli truplo Jezusovo, če bi za to gorostasno trditev ne bil odgovoren zbor. Pravzaprav so smeli še celo denar sprejeti, ker niso dejali, da so spali in videli v spanju, kdo je odnesel Jezusovo truplo, temveč da jih je zbor tako podučil. Saj bi jim nihče ne verjel, ko bi prvo trdili, a vsakdo jim je rad verjel, kar je bil zbor zmožen trditi v svoji zmedenosti in spričo krivične smrtne obsodbe Jezusove.
Čudno pa je bilo, da ni zbor poiskal apostolov, ki so bili še vedno zaprti in gotovo tudi zastraženi, in da ni od njih zahteval, da bi povedali, kam so truplo skrili.
Tudi Pilatu ni bilo treba, da vojake kliče na odgovor. Stvar je bila preveč prozorna. In veliki zbor se je sramoval Pilata pomoči prositi zoper njihovo preneumno početje.
Najbrž da je bilo Pilatu še po volji, da se je zbor tako osmešil, ko je bil on Jezusu naklonjen in ga je hotel osvoboditi vsake kazni. Vedel je, da je Jezus nedolžen po pričevanju tajne rimske policije, po lastni preiskavi, saj ni mogel drugega, kot da javno izpove, da ne najde nikake krivde na Jezusu. In to je storil celo večkrat, a vendar ni preklical svojih, v jutru
Sredi zelo protestantske Švice je vsemogočni Bog postavil pravi otoček globokega Marijinega češčenja: Einsiedeln. Nad tisoč let časti človeški rod nebeško Kraljico na tem svetem kraju, kjer stoji danes ob mogočni cerkvi starodavna opatija benediktincev. Večkrat prenovljeno baročno Marijino svetišče je že skozi stoletja cilj romarjev od blizu in daleč. Sedaj Se pobožnim romarjem pridružujejo tudi izletniki in pravi turisti. Na potovalnih uradih po Švici vam povedo, da velika večina tujih izletnikov redno obišče tudi romarski kraj Miria - Einsiedeln. Marijino svetišče je pravi biser cerkvene umetnosti; vsa ogromna hiša božja je tako bogato ozaljšana, da je vsaka še tako lepa fotografija le medla senca. V kratkem boste tu in tam dobili veliko slik iz Einsiedelna, toda veličastnost te hiše božje se s sliko ne da izraziti. Nas bo motilo le to, da je glavni oltar ločen od cerkvenega prostora z veliko železno ograjo. Vendar so nam že obljubili, da bodo ograjo že odprli in tudi nam drugače v vsem ustregli.
Okrog Marijinega svetišča se širi velik benediktinski samostan. Pred cerkvijo in samostanom je lep velik trg, zelo primeren za romarske slovesnosti in druge katoliške prireditve. Na tem trgu igrajo večkrat znano Calderonovo delo: Veliki oder sveta. Igra je na sporedu zopet za
izgovorjenih besed, da ga da prebičati. Sicer pravega povelja za bičanje sploh ni dal. Sovražniki Jezusovi so se bali, da ga bo oprostil, in zato so prehiteli Pilata z bičanjem in s trnjevim kronanjem.
Seveda bi se Pilat moral ozirati tudi na odgovor kralja Heroda, ki ni našel krivde za, kako kazen pri Jezusu. Tudi Pilatova žena je bil božji navdih, naj nima opravila z nedolžnim Jezusom, zaradi katerega je v sanjah hudo trpela. Pilat je krivično ravnal, ko je predlagal, da osvobodi enega izmed dveh, Jezusa ali Barabo. Pilat ni imel pravice predlagati, temveč le enega od zbora predlaganega osvoboditi. Prav tako bi moral Pilat vedeti, da v strasti podivjano ljudstvo ni bilo več pristopno za sočutje, ki ga je sicer sam Pilat čutil s tako kruto izbičanim in s trnjem kronanim Zveličarjem. Enako mu ne koristi, da si je javno roke opral, češ da ne odobrava tega, kar je zbor in ljudstvo zahtevalo. Vse dopoldne je omahoval med dobrim (svojim) in zlom (zbora), a nazadnje je vendar omahnil na zlo, ker se je naveličal prepirati se z zborom in z ljudstvom in se je vedno bal, da bo zopet pri cesarju zatožen.
Na koncu so padle njegove besede: »Jaz nočem več imeti opravila s tem človekom. Vzemite ga vi in križajte ga.«
Jezus sam je izjavil Pilatu, da z njim krivično postopa, a je dodal, da ima veliki zbor in našuntano ljudstvo večji greh, ko zahteva njegovo križanje.
Med razpravo in preiskavo pa je moral slišati Pilat še druge važne resnice, katerim se ni mogel upirati. Tako: oblast čez življenje in smrt je dana od Boga. Moje kraljestvo ni od tega sveta. Na sodbo pridejo na sodni dan vsi ljudje, Židje in ne Židje. Kaj je resnica? Jezus je bil rojen, da izpriča resnico. Zena Pilatova je postala kristjanka in Pilat sam (po izjavi Terezije Neumann), ni pogubljen, a ni še pri Jezusu.
leto 1960. V mestecu samih lepih hotelov je še posebna stavba, kjer prikazujejo Betlehem in Kalvarijo, kakor je bila v Jezusovem času. Malo za samostanom se širi veliko jezero, nad cerkvijo se dviga hrib s križevim potom, v ozadju.pa strmijo proti nebu velike gore; ves kraj je zelo podoben Marijinemu Celju. Kateri je lepši, boste presodili sami. Gotovo bo za vse romarje potovanje z vlakom po Švici nekaj izrednega, nepričakovanega. Kakor že veste, se peljemo z vlakom po tej za nas novi poti od Milana naprej: Domodossola, Simplon, Thun, Bern, Lang-nau, Luzzem, Goldau, Einsiedeln, Goldau, Lugano, Chiasso, Como, Milan. Na dolgi poti bomo videli menda kar deset jezer in toliko drugih naravnih lepot, da je vsako naštevanje samo veliko preizkušanje potrpežljivosti. Sedaj je čas, da se odločite in v aprilu pravočasno prijavite. Naše romanje je v Einsiedelnu že prijavljeno in samo veliko srečo imamo, da je v vsem poletnem času le naša zadnja julijska nedelja še nezasedena. Točen spored in vse potrebno za romanje bo objavljeno v naslednji številki Kat. glasa.
Ponavljamo našo željo: kdor more, naj pomaga, da bodo lahko šli na lepo božjo pot v Švico tudi naši mladi Primorci. — Goričani, Tržačani, vabimo vas na skupno božjo pot v planinski raj Maria - Einsiedeln!
Kadar ljudje kaj velikega obljubijo in izvrše, navadno to store v trenutkih navdušenja, ki jih je prevzelo. Jezus pa nam Naj svetejšega zakramenta ni dal v trenutkih, ko so se množice navduševale zanj in ga hotele proglasiti za kralja; takrat se je tiho umaknil.
Na veliki četrtek pa, ko je pri zadnji večerji v duhu gledal vse svoje trpljenje, ki se bo končalo s smrtjo na križu, je dejal: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« Učenci so se u-Žalostili in so začeli drug za drugim spraševati: »Gospod, ali sem jaz?« Odgovoril je: »Kateri je z menoj pomočil roko v skledo, ta me bo izdal. Sin človekov sicer gre, kakor je o njem pisano, ali gorje tistemu človeku, ki bo Sina človekovega izdal; bolje bi bilo zanj, če bi se ne bil rodil.« In spregovoril je izdajalec Juda ter rekel: »Gospod, ali sem jaz?« Reče mu: »Ti si.« (Mt 26,21-25)
Ta žalostni trenutek je Jezus izbral, da postavi Najsvetejši zakrament in ostane z nami do konca sveta; kajti evangelist nadaljuje: »Pri večerji je vzel Jezus kruh, ga blagoslovil in razlomil, dal učencem in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.« In vzel je kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: »Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri nove zaveze, ki se za mnoge preliva v odpuščanje grehov.« (Mt 26,26-29)
Stoletja gredo v tisočletja. Jezus biva med nami in dejanja velikega četrtka in petka se skozi vsa stoletja v vseh potankostih ponavljajo: Na skrivnosten način se vsak trenutek dneva obnavlja Jezusova daritev na križu, a ponavlja se tudi vse, kar je v zvezi z njegovim trpljenjem in njegovo smrtjo.
Izdajstva, odpadništva, sovraštvo, bogoskrunstva!
Kakor Judežev poljub žge Jezusa vsako nevredno sveto obhajilo; kakor bič hlapcev in vojakov pada nanj vsaka kletev, vsako obrekovanje. Koliko je takih, ki kakor Peter preveč zaupajo vase in padejo! Koliko je starčkov, ki mu, kakor duhovnik Ana prete s svojo suho roko: »Nočemo nič slišati o veri! Spoved so si izmislili duhovniki! Vera je za otroke in stare ženice!« In koliko jih je, ki so, kakor Kajfa, žejni Kristusove krvi! Žejni krvi tistih, ki Kristusa spoznavajo in ljubijo. In ko se nedolžna kri preliva, jih prav tako zasmehujejo, kakor je veliki
duhovnik zasmehoval Kristusa: »Zaupal je v Boga, zdaj naj ga otme, če mu dobro hoče!«
Koliko je Pilatov, ki niso hudobni, a s svojo povprečnostjo obsojajo Jezusa na smrt..
In trnjeva krona in škrlatni plašč!
Kakor ostro trnje se zabada v Jezusovo sveto glavo vsaka umazana, opolzka, prostaška beseda, ki se rodi v mislih pisatelja; in pisatelji te besede razlijejo po belem papirju kakor strupene puščice z namenom, da ranijo in zastrupijo vsako nedolžno srce.
In umazano ilustrirano časopisje je kakor umazan škrlatni plašč, ki izziva Kristusa in mu pljuje v obraz:	»Kaj nam mar nauk o
nravnosti! Sramežljivost je zastareli nauk Cerkve! Proč s krščansko moralo! Mi hočemo svobodo tiska, slik in filmov!«
Kakor takrat se skozi vsa stoletja prerivajo velikanske množice, podkupljene in nahujskane zdaj od te, zdaj od one stranke in kriče: »Nočemo Kristusa! Izpusti nam Barabo! Nočemo Cerkve in njenih naukov! Hočemo prostost! Uživanje!«
Zveličar je že takrat v duhu videl in slišal vse to in vendar nam je dal Zakrament ljubezni. »...E-den me bo izdal...« Enajst pa je zvestih. In zaradi te enajstorice, ki jo je poslal kakor jagnjeta med volkove, da prekvasijo svet, je hotel ostati med nami. »...Ne bojte se, zakaj jaz sem z vami do konca sveta!«
Bil je s prednamci, je z nami in bo z zanamci vse dni do konca sveta. »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.«
Jezusova ljubezen do človeških duš je neizmerna. In če bi se zopet prikazal na zemlji v svoji človeški naravi, bi na Petrovo vprašanje: »Quo vadiš, Domine?« tudi danes odgovorili: »V Rim, da bom še enkrat križan.«
Ali ni čudno, da smo do te njegove neizmerne ljubezni tako brezbrižni?Ali ni čudno, da je morala sv. Cerkev kristjanom zapovedati, naj se vsaj enkrat na leto spovedo svojih grehov in prejmejo Zakrament ljubezni? Ali ni čudno, prečudno, da mnogi niti tega ne store, pač pa z Judežem sprašujejo:	»Gospod,	ali	sem
jaz?« Saj nisem proti veri, le v cerkev ne grem.
Prijatelji, ali ni žalostno, da se skoro dva tisoč let vse to ponavlja?
Marijino svetišče v Einsiedelnu v Švici
Maria Einsiedeln - naš romarski cilj
Haydn in slovanska ljudska glasba 1! BOJTE SE - JAZ 8E1P
(OB 150-LETNICI SKLADATELJEVE SMRTI)
Letos obhajamo 150-letnico enega največjih glasbenih velikanov vseh časov, Josepha Haydna. Ta mojster spada skupno z Mozartom in Beethovnom med tako imenovane »dunajske klasike«, ki veljajo v glasbenem svetu za vrhunec umetniške dovršenosti. V svojem nelahkem življenju je, kot navadno vsi veliki mojstri, tudi Haydn užil tako veliko slavo kakor bridka razočaranja. Po tedanji navadi je bil predan na milost in nemilost svojeglavosti plemiških rodbin, šele proti koncu dolgega življenja je žel zasluženo priznanje, tako doma kot v svetu.
Joseph Havdn se je rodil 1. 1732 v Roh-rau, v Nižji Avstriji, kot drugi izmed dvanajsterih otrok revnega voznika, ki je bil tudi sam glasbeno nadarjen. Njegov učitelj je kmalu spoznal odlične sposobnosti malega Josepha. Zato ga je poslal na Dunaj, kjer je mali’ Haydn kot deški glas zasedel mesto v zboru sv. Štefana. Kasneje je zaradi mutacije moral zapustiti zbor. Po krajšem času raznih negotovosti je postal dirigent glasbene skupine pri nekem grofu, kjer je precej dobro zaslužil. Kmalu se je poročil, a mu žena ni prinesla mnogo sreče v življenju. Tedaj je napisal svoja prva večja simfonična dela. Ker je - grof kmalu razpustil svojo skupino, je moral Haydn iskati nove zaposlitve. L. 1761 ga je poklical k sebi v Ei-senstadt knez Esterhazv. Tu si je Havdn
in lahnost — te prvine Haydnove glasbe so brez dvoma last ljudske duše.
Hrvatski glasbenik Širola pravi, da lahko narodna pesem v dvojni obliki vpliva na skladatelja: ali da ta prevzame narodno pesem kot temo svojemu delu, ali pa mu je bistvo narodne pesmi že tako blizu, da njegovi lastni motivi odgovarjajo narodni pesmi. Tudi največji skladatelji so uporabljali teme narodnih pesmi in jih predelali za svoja dela. Razlika med klasičnimi in modernimi skladatelji v izbiranju narodnih motivov je v tem, da so jih klasični vzeli nekako nevede, ker so jim ugajali. V njih je prevladovalo neko kozmopolitsko, univerzalno čutenje. Novejši pa hočejo jasno izraziti narodni ton. Za Havdna pa lahko rečemo, da veljata obe gornji možnosti. Torej prav narodne pesmi so Havdnu pripomogle do veličine klasika.
Katere so pa te narodne pesmi? One, ki so jih peli tam, kjer je Haydn živel in deloval. Poleg drugih so to slovanske, slovaške in zlasti hrvatske pesmi. Haydn se je z njimi seznanjal na dvoru kneza E-sterhazyja v Eisenstadtu (Železnem), prestolnici Gradiščanske, kjer je živel celih trideset let. Vsakdanje življenje mu je nudilo za to mnogo prilik. Že kot deček je lahko na kolenih svojega očeta v gostilni spoznal razne hrvatske melodije: ljudske
rondo-je, vesele in otožne napeve, ki so jih peli in igrali potujoči pevci in godci. Vse to je mali Haydn s poželjivostjo dojemal ter kakor Mozart ni pozabil nobene note, ki jo je slišal. Zopet drugo priliko mu je dal za to njegov učitelj, hrvatski kurat šeleškovič. Kot odrasel je poslušal slovanske melodije tudi na lovih, saj je bil znan kot odličen lovec (tu je prišel gotovo v stik s preprostim ljudstvom). Prav zaradi svojih lovskih sposobnosti je prišel že v pregovor. Tako so ondotni Hrvatje rekli o dobrih lovcih: »To ti je lovac i ribar kao Havdn.«
Zanimivo je, da se je mnogo pisalo o Haydnovi cesarski himni »Bog ohrani« in njenem izvoru. Večina glasbenih zgodovinarjev je namreč soglasna, da je Haydn uporabil vsaj za glavno temo svoje himne motiv neke hrvatske pesmi. Pri tem se moramo dotakniti vprašanja naselitve Hrvatov na Gradiščanskem in Sedmogra-škem. Ker je bila tista melodija znana že pred priselitvijo iz »stare« Hrvatske, t. j. v 16. stol., ni mogoče, da bi bili Hrvatje prevzeli melodijo od Haydna, ki je živel šele 200 let kasneje. Haydnova himna je izraz ljudske duše in odseva vse svojskosti ljudske glasbe, ki je bila 'tam doma. Havdn sam je to delo tako cenil, da je o njem rekel: »Če bi smel, bi sam to himno prišteval med svoja glavna dela.« A. B.
Francoz Jean Jcmres je bit slovit profesor filozofije in podpredsednik poslanske zbornice. Ustanovil je tudi znani pariški dnevnik »Humanite«, v katerega je napisal mnogo člankov socialne vsebine. Čeprav je imel od doma dobro versko vzgojo, je vseeno zašel na kriva pota, postal zagrizen brezbožnik in smrtni sovražnik katolicizma. Iz svoje hiše je dal odstraniti vse, kar je kakorkoli spominjalo na krščanstvo. Sorodniki in znanci, ki so bili še verni, sploh niso imeli dostopa v njegovo hišo.
V takem brezbožnem okolju je rasla tudi njegova edina hčerka Germana. Vzgajala jo je že od mladih nog domača učiteljica, ki je bila prav tako brezbožna kot njen učeni oče. Germana je rasla in postala ponosno in učeno dekle. Ni bila pa samo zelo nadarjena, ampak je po očetu imela tudi odločen značaj in sijajen nastop.
Nekega dne je imel Jaures v francoskem senatu gromovit govor, kjer je z vso silo napadel krščanstvo. V svojem divjem besu je šel celo tako daleč, da je izrekel besede: »Krščansko miselnost je treba iztrebiti.«
Zvečer, ko je sedel doma v svoji delovni sobi in razmišljal o učinkovitosti svojega govora, nenadoma potrka nekdo na vrata njegove sobe. Bila je to njegova hčerka, ki bi bila rada ta večer preživela pri svojem očetu. Bil je namreč njen rojstni dan, stara je bila 21 let in tako
dovolj opomogel, kupil si je hišo ter začel s potovanji. Dvakrat se je podal v Anglijo, kjer je z velikim uspehom dirigiral svoja dela in podpisal važne pogodbe z angleškimi založniki. Na univerzi v Ox--fordu so mu podelili častni doktorat (1791). Pri tej slovesnosti je mojster sarh dirigiral neko svojo simfonijo, ki je potem zaslovela kot »oxfordska«. Po vrnitvi na Dunaj je poučeval v kompoziciji mladega Beethovna, dokler ni zopet odpotoval v Anglijo. Tedaj se je zanj začelo tudi doma in v Nemčiji obdobje slave. V starosti 65 let je zložil dve izmed naj večjih del, oratorija »Stvarjenje« in »Letni časi«, in to na tekst angleških pesnikov. Umrl je 1. 1809, nekaj dni po francoski zasedbi Dunaja, kar ga je zelo užalostilo.
Njegova glasbena dejavnost je bila silno plodovita in je segala ria vsa področja glasbe. Simfonije (125 po številu), elegantni godalni kvarteti, neštevilne skladbe za instrumente vseh vrst, koncerti — pa mogočni oratoriji, slovesne maše, opere (samo teh je 24) itd. Zlasti pa slovi Haydn kot oče simfonije, saj je prav on dal tej glasbeni obliki one smernice, ki so jim nato sledili vsi veliki skladatelji.
*
Znano je, da je narodna pesem vedno bila dragocena zakladnica, iz katere so črpali in še vedno zajemajo umetniki -tvorci besede in zvoka. Ti vplivi se na splošno začenjajo poznati v 18. stoletju, zlasti potem ko je Herder vzbudil s svojimi raziskovanji živo zanimanje za narodno pesem. Prav od tedaj naprej začnemo pogosto srečavati pri umetniški formaciji klasika Josepha Haydna. Glasbeni zgodovinar Roissmann piše o njem: »Havdn je povzdignil narodne pesmi v neke višje sfere, v katerih te predstavljajo gradivo za umetniška dela.« In res, lahko rečemo, da je Haydn v svojih delih poustvaril narodno melodiko in jo dvignil do visoke umetniške stopnje. Vedrina, ki se kaže tudi v žalosti, živahnost
Slovenski akademiki in naša javnost
V članku pod naslovom »Kakšni akademiki so nam potrebni«, ki je izšel v božični številki KG, sem napisal med drugim: »V narodnozavednih, svobodoljubnih in demokratičnih slovenskih vrstah sem srečal sovrstnike, ki zastopajo potrebo samostojnega slovenskega akademskega nastopa tudi na univerzi. S tem so dokazaji svojo življenjsko sposobnost. Zato jim lahko vsi zaupamo in pričakujemo, da bodo seme, ki bo rodilo obilen sad.«
In res, idealni slovenski akademiki niso razočarali naše javnosti. Polni mladostne sile in vere v resnico in pravico se niso ozirali na tiste, ki imajo jasen namen, da uničujejo narodno zavest, ljubezen, verska in etična načela naših kolegov s tem, da jih premotijo in končno potopijo v breznarodno in celo tuje morje. Nerazumevanju in nasprotovanju tujih sil so se pridružili še vsi tisti, ki nočejo ali si ne upajo priznati, da so akademski prav tako kakor šolski problemi za vse enaki in da ni nujno, da nas pri presoji teh ničesar ne loči. Tako so ti »naprednjaki« jasno pokazali svojo ozkosrčnost, zainteresiranost in nezvestobo do splošnih slovenskih vseakademskih koristi. V protislovju s svojim lastnim stališčem so se rajši odpovedali svojemu bistvu kot bi priznali svoje napake.
Misel edinosti je pri velikem številu akademikov kar samoniklo privrela na dan. Logika bi velevala, da na skupnem imenovalcu narodnega in akademskega značaja ne bo težko najti stoodstotne soglasnosti. Ali »napredna dialektika« tega 'marala.
Akademska mladina resnično naprednih in socialno razvitih narodnih manjšin se zvesto drži gesla: »V edinosti je moč!« Z
občudovanjem, ali istočasno tudi z bolečino v srcu zasledujemo slogo mladinskih sil narodnih manjšin v premnogih državah: mladih Dancev na Nemškem, Nemcev na Danskem, v Franciji in na Nizozemskem, Ircev na Angleškem, Švedov na Finskem, Francozov v Aosti in Avstrijcev v Poadižju. Spomnimo se samo malo, kako so naši predniki v težkih razmerah kljubovali kot hrasti. S pravim veseljem so ljubili svoj narod in svoje ljudi, tudi če jim je kdaj to bilo v osebno in gospodarsko škodo. Ob njihovem zgledu in ne-omajnosti naj se razvija tudi naša ljubezen do vsega, ker je njitn bilo svetega.
Mlade in še neizkušene slovenske akademske sile niso klonile pred nobenim še tako ostrim pritiskom, kakor se niso, upravičeno, predale tudi nobenim utvaram. Zato je bilo ob tako močnem križnem ognju in naskoku z več strani težko pričakovati »optimum«, to je popolni volilni uspeh slovenskih vosokošolcev.
In vendar se je naš mladi akademik prav te pomladi zavedal bolj in bolj, da tvori inteligenčno elito svojega naroda, da ima prej kot pravico dolžnost, da pokaže, kako mu hrbtenica ni še zlomljena, kakor bi si morda nekateri želeli.
Prvič v zgodovini primorskih Slovencev in tržaške univerze so goriški in tržaški visokošolci skupno postavili svojo slovensko akademsko listo »ADRIA«. S to gesto niso hoteli škoditi nikomur in zato so šli preko vseh pomislekom’ zanesenjakom’.
Morda je že dosti let minilo, odkar ni naš človek sledil s takim zanimanjem in pozornostjo nobeni zadevi, ki se tiče Slovencev. Po žalostnih preizkušnjah zadnjega petnajstletja je s ponosom ugotovil, da
se akademska mladina prebuja.. Boli ga pa le, da je mogoče še naleteti na ljudi, ki pozabijo na svojo preteklost, ime in rod ter sledijo geslu: »Video meliora pro-boque deteriora sequor«.
Z veseljem lahko beležimo, da današnji razburkani, dinamični in atomski čas ni našel nepripravljene zdrave sile slovenske akademske skupnosti.
Zapreke, nasprotovanja, težke preizkušnje so neizpodbitni dokaz, da s sposobnostjo, marljivostjo in vztrajnostjo lahko akademiki še marsikaj dosežejo; da bo njihov prvi samostojen pojav v javnosti gotovo prej ali slej prinesel pozitivne rezultate in da je to, kar so storili, dokaz svetu, kako znajo pogumno braniti pred vsemi in vsakomer lastno samobitnost in tudi zagovarjati na idealen, demokratičen in parlamentaren način svoje želje in zahteve.
U. Marko
postala polnoletna. Očetu se je čudno zdelo, kako to, da hčerka tega pomembnega dne ne mara proslavljati v kaki veseli družbi svojih sovrstnic, pa jo je vprašal: »Hčerka moja, zakaj ne greš v družbo? Kako to, da imaš tako rada samoto? Sedaj, ko si polnoletna, si boš morala izbrati ženina!«
Germana je vstala in očetu povedala, da se je odločila in ženina že izbrala.
»Tako?« se je začudil njen oče. »Kdorkoli te bo dobil, bo srečen mož,« ji je še nežno rekel.
»Izbrala sem si takega ženina, pred katerim se sme le kleče govoriti.« Pri teh besedah je Germana pokleknila k svojemu očetu in pogumno izjavila: »Stopila bom v samostan in se popolnoma posvetila Bogu.«
Kdo bi popisal čustva, ki so vstala v očetu pri taki izjavi! Pa prav danes, ko je mislil, da je zadal krščanski miselnosti v Franciji smrtni udarec, mora na žalost in jezo spoznati, da tega ni mogel niti iz lastne družine, iz svojega otroka iztrebiti. Kaj bo, ko se izve, da je edina hčerka brezbožnega poslanca in političnega voditelja stopila v samostan!
»Koliko časa pa že misliš na to?« jo čez nekaj časa hladno vpraša užaljeni oče.
»Tri leta že, oče,« pravi hčerka.
Brez moči je sedel na otomani Jaures. Mislil je na Križanega, ko je moral priznati kot nekoč cesar Julijan Odpadnik: »Zmagal si, Galilejec!«
Kristus zmaguje v trenutku, ko njegovi sovražniki mislijo, da je za vedno premagan. Kot zmagovalec vstane tam, kjer najbolj mislijo, da je premagan, in to s tako silo in zmagoslavjem, da se pekel in njegove sile razbeže in razprše brez sledu in brez moči. Kristus je vstal, sveta Velika noč nam kaže njegovo zmagovalno moč: ne bojte se, jaz sem premagal svet!
Ves krščanski svet poje o Veliki noči svoj aleluja, slava Gospodu! Kristus je zmagal in premagal svet in hudega duha. Hudobija more nekaj časa vladati, a močnejši je tisti, ki je zmagal smrt iti greh s svojim vstajenjem.
Življenje je dostikrat težko. Koliko trpljenja! Zdi se, da večina ljudi ne ve, zakaj živi. Za tisto kratko veselje, ki ga je tako malo in ne prinaša sreče in miru? Za košček kruha? Za malo zemlje? Mnogi v tem iščejo sreče. Da, večina rte pozna smisla življenja in velikonočnega vstajenja. Resnica, o kateri govorimo, pa nam življenje olajša, olepša, obogati, ker daje našemu življenju pravi smisel. Ce poznaš smisel življenja, greš tudi veliko tažje skozi trpljenje.
V
bjat 1
akši
er
ačet
»mc
:h
la , a Jt om; •ton 10
»dn
rav
odi;
tipi
riž;
ode
Pil
bso
iloz
ttirl
mn
an
uis
e r
Jogi
tou
Z
r
fcne
lo
i
'me
ste
stiis
•a.«
I
tam
Ue i
ipo
Iva
P. F.
*Velikonočna pesem
Zopet slovesno zvonijo zvonovi, vabijo ljudstvo v domača svetišča.
Vsi razsvetljeni so božji grobovi, vernim kristjanom so zdaj pozorišča.
5
Vse že razvite cerkvene zastave, dolgo že čakajo fantovskih rok. Okna že polna so zdaj razsvetljave, čuje ropot se nemirnih otrok.
Zdaj se procesije slavne vršijo preko vasi in zelenih poljan. Vstalega Jezusa s petjem slavijo, vsi so hvaležni za veliki dan.
bot;
koč
bliž
ži
Pc
tari
J
tez
ki
J
Kri;
tleš
kS,2
I......
*ia
tre:
iai
fedn
Hi,
Ul , 'tul hap «ka.' Ki
•latis
<ins
ZORA PIščANCEVA
»
erfndrejka
«
(Odlomek iz povesti)
II.
Katja sodi pred hišo in šiva. Pomlad je že davno prešla v poletje. Travniki so ožgani od sončne pripeke, še bori so izgubili svojo svežino. Le veter od morja hladi razbeljeno ozračje, a obenem pali še zadnje ostanke življenja. Široke razpoke režejo prostrane travnike, le tam ob reki se krčevito upira smrti še zadnje znamenje zelenja.
Katjin vrtič pa je lep in svež, kot bi ga božali sveži vetrovi izpod Krna. Katja ne ve, da bi mu samo njena skrb ne zadostovala... Ne sliši, kako v nočni tišini prihajajo in odhajajo bosi koraki, kako skrbna roka zaliva njene cvetke... Ko bi vedela, bi se zgrozila... Matija ve, a molči. Tudi on ga ne razume več. Kolikokrat ga je v zgodnjem jutru, ko je Katja še spala, zasačil pod oknom njune spalnice. Tam je spal z glavo naslonjeno na klopco, kjer je tako rada posedala Katja. Poleg njega na tleh je ležal še moker zalivač, noge so
mu bile vse blatne in mokre. Ni baš kratka pot od reke do njune hišice.
Tonino... Matija razmišlja, sluti, da bi mogel nekaj ukreniti, pa ne najde prave poti. Skoro, da se ga boji... Ali je mar tudi on zapadel vplivu žene?
Katja šiva in ne ve za Matijevo skrb, ki prehaja skora že v ljubosumnost. Na klopci ležijo male ljubke stvarce in Katja se z njimi pogovarja in je srečna, oh, tako srečna, čuti, kako prehaja njena ljubezen od Matije na to drobno, živo stvarco, ki ji leži pod srcem, ne da bi se manjšala, ne da bi izgubila na prvotni brezmejni vdanosti. Njegov in moj otrok... Potem se nasmehne ob spominu, ki je tako živ in svetal.
Prvo nedeljo v maju ji je v cerkvi sv. Nikolaja ob Arnu postalo med sveto mašo slabo. Takrat ni razumela namigavanja ženic, ki so ji nudile prvo pomoč. Matija je bil bled kot stena in dobrim ženicam se je zasmilil.
»Ne bojte se, mladi mož, otroka boste dobili.«
Takrat je Matija ustavil prvi avto, ki je prišel mimo, vzel Katjo v naročje in jo brez besed odnesel izpred oči presenečenih ženic. Ves čas jo je držal v naročju, kakor da bi je še mehkim blazinam ne
zaupal. Doma jo je nežno položil v naslonjač, pokleknil poleg nje in se v njenem naročju razjokal kot otrok.
Takrat je razumela, da mora nase sprejeti sladkost in težo materinstva za oba.
»Katja, kaj je to?« Strese se iz razmišljanja in njen pogled se sreča s pogledom blaznega Tonina. Njegov obraz je resen, poteze umirjene, kot da je njegova zmedena notranjost za hip našla košček jasnine. Velike, temne oči jo gledajo vdano in proseče. Nežna tkanina se oprijema njegovih razkavih rok, njegov pogled pa je še vedno nemo uprt v njo.
Zasmili se ji. Skrivnost materinstva, ki ožarja njeno obličje, bi rada vse osrečila, tudi Tonina.
»Vidiš, Tonino, otroka bomo kupili, ali si zadovoljen?«
»Otroka?« Gleda jo, kakor da je povedala nekaj silno žalostnega. Potem varno položi tisto mehko stvarco zopet na klop in brez besed odide.
Katja gleda za njim, sočutje ji orosi trepalnice. Znova se skloni nad šivanje, a njene misli so žalostne.
Kot v odgovor zadoni iz gozda sem blazni smeh, ki Katjo strese do kosti.
Rada bi Matiju zamolčala vse, a ne more. Preveč je vznemirjena.
Matija jo molče posluša, skrb je zarezala prve gube v njegov obraz
»Zgrda ne bomo nič opravili z njim in tudi povoda nimamo doslej, da bi ga naznanili oblastem. Pri delu je priden in mi je vdan... in tebi tudi...« tiše doda, da je Katjo neprijetno zadelo.
»Njegova vdanost me plaši, Matija,« išče Katja pri njem pomoči.
»Razumem,« trdo odreže, kakor da mu je neprijetno o tem govoriti.
»Ali misliš, da bo najin otrok pred njim varen?« V njenem glasu trepeče bojazen.
Zopet je veseli, brezskrbni Matija. Zasmeje se in ji toplo pogleda v oči.
»Ali mi tako malo zaupaš? Sicer pa je nesmiselno, da se ukvarjava s temi malenkostmi, sedaj ko sva tako srečna, da je Bog blagoslovil najin zakon. Ne vznemirjaj se, Katja, utegne ti škodovati. Še enkrat naj se to ponovi, pa ga naznanim predstojnikom«
Matija boža njene zlatorjave kodre in jo ljubkuje kot otroka. Katji tako dobro de njegova ljubezen. Otročja sem, razmišlja, a mu obenem vrača ljubkovanje.
»Kaj misliš, ali bo deklica ali bo fantek?«
»Želel bi si deklico, da bi imel potem dve Katji, da bi ju ljubil, in ti?«
»O, jaz želim le tebe osrečiti. V tem je in bo vsa moja sreča.«
Gozd žari v poslednjem soncu. Rožnati prameni pronicajo skozi preseke, zlatijo Katjino sklonjeno glavo, njen zbrani o-braz.
»Kako si lepa, mamica!« ne more Matija več vzdržati svojega ganotja. Gleda jo z neskončno nežnostjo, dokler se mit oči ne orosijo, dokler ne kane solza tta sklenjene Katjine roke.
»Ti moj veliki otrok,« ga boža Katja po licu in se mu vsa blažena smehlja.
Iz velike daljave v presledkih prihaja večerno zvonjenje.
»Moliva, Matija, da nama bo Bog mi' lostljiv,«
*
“i Ha i
»S
ti
H>rc
h
SePt
Ostt
Hok
Katja šteje mesece, potem, samo še tedne. Veliko pričakovanje in Matijeva brezmejna sreča ji je pregnala ves strah Tako mirna je, pripravljena na največj0 daritev.
Tudi Tonino se je umiril, nič ne iz.pi'3' šuje, le kadar ga Katja ne vidi, ji dcMA sledi s pogledom, potem se zamišljen tl' gubi v gozd. Tam sedi ure in ure greznjen v svoje zmedene misli in v sV°J svet brez sonca.
hop
k v
»h
M
*hu
jQj
Hoč
*t>u
v
ja,
<0t
H
Kristusovo križanje
V	lanski velikonočni številki KG smo bjavili obširen članek o Jezusovi sodbi, fr P. je v temeljitem članku prikazal, akšen je bil potek sodnega postopa zo-er Jezusa Kristusa; krivičen je bil od >žetka do konca in se ta krivičnost in Bnovoljnost vidi v celotnem prikazanju tragičnih dogodkov pri evangelistih.
Is drugi strani se pa opisovanje, kako nudeno Kristusu, da bi mu tako olajšali
drugod, ker je tako ukazovala že stara judovska postava: »Onemu, ki je obsojen na smrt, naj se ponudi malo vina s stopljeno miro, da se omamijo njegovi čuti... Žene iz Jeruzalema so imele navado, da so to pijačo v obilni meri dajale. Raziskovalec pravi k temu: »Vino, mešano z 'miro, ki je bilo pred križanjem pripo-
Jezusa zasliševali pred velikima duhovoma Anom in Kaifo, pred Poncijem Pitoni in Herodom vjema s tem, kar ve-
o	judovskem in rimskem pravu in »dnem postopku. V letošnji številki na-tavimo v tej smeri korak naprej. Na odlagi knjige Wernerja Kellerja smo fipravili članek, ki govori o Jezusovem lizanju. Tako bomo dopolnili celotno odobo o dogodkih velikega petka.
*
Pilat je na pritisk judovske množice bsodili Jezusa na smrt na križu. Rimski ilozof in državnik Cicero imenuje to •Hrt »najbolj kruto in najbolj grozno '■Hrt«. Istočasno pa je Kristusa začela za-*amovati tudi množica, ki je bila tam irog. »Ogrnili so ga s škrlatom, spletli »tono iz trnja in mu jo deli na glavo«. Kakšne vrste naj bi bilo trnje, ki so ga Kristusu ovili okrog glave, si botaniki e niso na jasnem. Edino, kar so mogli Ugnali, je to, da »Euphorlia milii Des-Ooul«, ki je danes znana v Evropi in Združenih državah kot trnjeva krona, S naj bi jo bil nosil Kristus, nima no-tene sorodnosti s Kristusovo trnjevo kro-»o iz evangelija. »Kajti ta rastlina«, pravi taeriški botanik Herold Moldenke, »ra-samo na Madagaskarju in je v Kri-%sovih časih bila še popolnoma nezna-^.« Drugi znanstveniki domnevajo, naj Kristusova krona bila iz trnja, imeno-^nega prav zato »Kristusovo trnje«, ki le trst, visok 3 do 5 metrov, z belimi, JPogljivimi vejami, katerih listi imajo ^'a močna ukrivljena trna. Po mnenju
bolečine, so v tistih časih, ko še ni bilo anestezije, nudili tudi bolnikom, ki so morali prestati kako težko operacijo.« Kristus pa pijače ni vzel, ampak jo je odklonil in je pri polni zavesti trpel muke križanja.
»Bila pa je tretja ura, ko so ga pribili na križ.« (Marko, 15,25). Po našem času bi tretja ura odgovarjala deveti uri zjutraj. Okoli 9 ure, torej po našem štetju okoli 15., je Kristus umrl. »Jezus pa je vzkliknil z močnim glasom in izdihnil.« (Marko, 15,37).
Kako je Kristus umrl? Znanstvena raziskovanja v zadnjih letih so na to vprašanje odgovorila predvsem z zdravniškega vidika. V človeku, ki je obešen, se krvni obtok že po preteku 6-12 minut zmanjša na polovico, medtem ko začne žila biti še enkrat hitreje. Tako dobiva srce premalo krvi in človek se onesvesti. Smrt na križu je torej povzročena zaradi srčne paralize.
Dokazano je, da so nekateri, ki so bili križani, umrli šele po dveh, treh dneh. To pa zato, ker so na pokončni drog pritrdili majhen podstavek, kamor se je obešenec lahko z nogami naslonil. V takem položaju se je kri pognala znova
v	gornji del telesa in tako je nezavest bila za enkrat še nemogoča. Ko so pa temu mučenju hoteli napraviti konec, so križanemu kratkomalo pod koleni zlomili kosti. Tako se križani z nogami ni mogel več nikamor nasloniti in je kmalu umrl.
Polomljenje kosti je bilo Kristusu pri-
sotanika Posta je ta rastlina rastla ne- hranjeno. Prišli so torej vojaki in strli toč v okolici Jeruzalema in posebno v lizini Golgote.
Pot, ki je vodila od sodišča na Kalorijo, je 'bila kratka, »kajti kraj, kjer ^ Jezusa 'križali, je bil blizu mesta.« (Ja-
kosti prvemu in tudi drugemu, ki je bil z njim križan; ko so pa prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso kosti strli. (Janez, 19,32-33).
Bila pa je onega dne, ko je bil Kristus
^2, 19,20). Neka romarica iz Bordeauxa,	križan, sobotna vigilija. Po judovskem
je leta 333 obiskala Jeruzalem, je jasno' zakonu namreč oni, ki so bili križani, plenila mali grič Golgoto, kjer je bil	niso smeli ostati zunaj ponoči, če je to
ristus - križan. »In dajali so mu vina,	bilo ravno pred praznikom. Ob Kristu-
^ešanega z miro, pa ga ni vzel.« (Marko,	sovem križanju pa je bil blizu velikonočni
^.23). Podoben primer najdemo tudi	praznik. Ker se je pa ta začel že ob še-
  Milinimi   iiiiiii .............................
"JURIJ KOZJAK"
Orugič v italijanščini
V založbi Istituto di Propaganda Libra-f'a v Milanu je pred kratkim izšla druga renovljena izdaja »Jurija Kozjaka« v ita-panščini. Prva izdaja je izšla pri isti za-%i leta 1947 pod naslovom Giorgio ‘tajak - giannizzero sloveno, v prevodu Ferdinanda Kolednika. Sedaj je Kolnik to prvo izdajo pregledal in popra-Jj*. tako da je prenovljena izdaja res lepa 1,1 mična, ne samo po lepši in bolj izkušeni italijanščini, temveč tudi po zu-^ji opremi in kakovosti papirja in ti-*ka.
, Kako prav bi bilo, da bi se tudi italijanska mladina seznanila s to lepo mla-ltlsko knjigo. Mnogo več koristi in u-
Žitka bi ji prinesla kot pa prazni in puhli »fumetti«. Zlasti otroci slovenskih staršev, ki posečajo italijansko šolo, bi si jo morali preskrbeti. Ali ni žalostno, da ti o-troci prav nič ne poznajo slovenske literature in njenega bogastva?
Gospodu dr. Koledniku, neutrudnemu prevajalcu naših slovenskih del, čestitamo in mu želimo še veliko uspeha pri literarnem delu. Jurčičev Jurij Kozjak je po njegovi zaslugi in prizadevanju izšel že v lepem številu svetovnih jezikov. Sedaj pripravljajo na njegovo pobudo v Rimu latinski prevod, ki bo v kratkem izšel.
sti uri zvečer, je bilo po preteku tega časa prepovedano vsako delo. Zato so tudi že poprej tako zelo hiteli, bodisi s procesom, z obsodbo, z izvršitvijo kazni in nazadnje s pokopom.
Cesar Konstantin je leta 326 postavil na Kristusov grob, ki so ga takrat odkrili, veličasten stolp. Bogati stebri so podpirali strop s pozlačenimi strešnimi tramovi, kot pričajo stare romarske knjige in nazorna dela prve krščanske dobe. Danes je cerkev Božjega Groba v Jeruzalemu ena sama skupina kapelic, ki vse dajejo mogočen vtis tihote in resnosti. Na eni strani 'kapele vidimo stopnice, vse obrabljene od neprestane hoje po njih. Te vodijo navzdol v globoko votlino, v steni katere je izsekan grob, dolg približno 2 m.
Niso si še na jasnem, čigav naj bi ta grob pravzaprav bil. Nekateri trdijo celo, da je to grob, v katerega je bil položen Kristus.
Iz tistega časa so namreč odkrili v Palestini nešteto grobov, ki so pa vsi bili ali družinski grobo-
vi	ali pa navadna grobišča. Grob v cerkvi Božjega Groba pa je nekaj edinstvenega. Po pričevanju evangelijev naj bi bil namreč Kristus pni, ki bi bil položen v tak grob. »In Jožef je telo vzel, zavil v čisto tančico in ga položil v svoj novi grob, ki ga je bil vsekal v skalo. Potem je zavalil velik kamen k vhodu v grob in odšel.« (Malej, 27,59-60).
Od tedaj se je zmeraj vsiljevalo vprašanje: kako je mogoče, da o tedanjih dogodkih nimamo drugih prič razen onih v sv. pismu nove zaveze? Profesor Martin Noth takole pravi v svoji knjigi Izraelska zgodovina: »Zgodovina se v tedanjih časih za Kristusa niti malo ni menila. Njegova prisotnost v Jeruzalemu je le za nekaj časa vzvalovila ozračje; po Kristusovi smrti pa se je vse znova pozabilo in tako je bilo treba pozneje iznova začeti preizkovati stvari, o katerih se je zdelo, da se glede tega kake večje važnosti. In vendar se je s Kristusom zgodovina Izraela zelo spremenila, čeprav je Izrael začel obračati svojo pozornost nanj šele takrat, ko je število njegovih pristašev začelo vidno rasti. In takrat se je njegovo ime začelo vedno bolj imenovati.
Jožef Flavij se spominja in govori v »Judovskih starodavnostih«, v knjigi, ki jo je on sam spisal proti koncu prvega stoletja po Kr., o prvem krščanstvu o Jeruzalemu in o Kristusu, ki so ga imenovali Mesijo. Tudi rimski zgodovinar Tacit v svojih »Analih« jasno omenja Kristusa, ko išče izvora imenu »kristjani«. Takole pravi: »Kristus, iz katerega izhaja ime »kristjani«, je bil obsojen na smrt od prokuratorja Poncija Pilata v času cesarja Tiberija,«
Najvažnejši podatki iz tega časa pa so nam ohranjeni pri zgodovinarju Sve-
toniju, ki opisuje neko mesijansko gibanje za časa cesarja Klavdija, ki je vladal od leta 41 do 54 po Kr. O njem pravi Svetonij v svoji knjigi: »O dvanajstih Cezarjih«, da je izgnal iz Rima Jude, ker so zaradi Kristusa vzbujali v mestu preveč nemirov. Nadalje pravi tudi pisatelj Orazij da se je to zgodilo v 9. letu vladanja cesarja Klavdija, torej v letu. 49 po Kr.
Tem rimskim virom pa se pridružujejo
S -
Gorjančevemu Pa vleku se je v pusti argentinski pampi ob babičinem pripovedovanju vzbudilo hrepenenje po vilah in škratih izpod Triglava in po lepotah slovenske zemlje. Ko bolan leži v pampi, se mu v vročičnih prividih prikažejo vsa ta bitja in vsa lepota slovenskih krajev in
v	družbi teh bajeslovnih bitij doživlja čudovite stvari.
Ko se Pavlek končno zbudi iz vročičnih blodenj in spozna, da so bili vsi ti čudoviti doživljaji le prividi njegovih sanj, zasliši v sosednji sobi ihtenje. Njegova ljubljena babica, ki ga je vedno seznanjala s svetom pravljic in bajk, je na smrtni postelji. Pavlek plane k njej in krčevito zahlipa v njene blazine. Čez umirajoči obraz stare babice se razleze moten smehljaj. Pavlekovo ozdravljenje je zanjo zadnje veselje v življenju. Težko je babici umirati na tuji zemlji. Z vso dušo je navezana na svojo zemljo pod Triglavom. Usmiljena smrt jo ponese v večno domovino.
*
Sklepna stran knjige obsega lep me-mento babici in vsem babicam, ki so v dušah svojih vnukov presajale lepoto in ljubezen do slovenske zemlje, njenih navad in običajev.
»Tako je umrla Gorjančeva babica. In z njo je umrl svet. Prelepi svet naših
še druge, zgovornejše priče v apostolskih virih. Govori se tam namreč o tem, da je nekoč, ko je Pavel prišel iz Aten v Korint, dobil nekega Juda po imenu »Orel« (A-quila), doma iz Ponta, «ki je ravno takrat prišel iz Italije skupno s Priszilo, svojo ženo, ker je namreč cesar Klavdij, kot že rečeno, ukazal, da morajo vsi Judje nemudoma iz mesta.
*
Svetopisemska in svetna zgodovina se torej glede velikonočnih dogodkov dopolnjujeta in nikakor ne izključujeta. Nič ne najdemo v svetni zgodovini, kar bi stavilo v dvom evangeljsko poročilo o Jezusovi smrti in vstajenju. Pač pa najdemo to in ono pričevanje, ki je povsem skladno s sv. pismom. Zato moremo tudi s povsem nepristranskega stališča zgodovine pritrditi v vsem evangelistom.
pravljic in bajk. Svet nageljnov in rožmarina. Svet zlatih avb in belih ošpetljev. Svet Židanih rut, dekliških sanj in fantovske pesmi. Svet planinskega zdravja, očnic, murk, narcis, rododendrona, modrega encijana in ognjenordečega resja. Svet bohkovega kota in prazničnega pritrkavanja. Svet toplih zapečkov, večerni-škega branja in družinske spokojnosti. Svet naše radosti in naše bolečine...«
GOLGOTA
Rjoveli so levi v puščavi,
Živalim se dlaka ježila, so umolknile ptice v goščavi, ko tema je zastrla nebo.
Umoru Boga se je zemlja uprla, ljudi obtožila, se stresla, grobove odprla
in tempelj — za storjeno zlo.
Narava vsa v tugi drhtela, krilatci so nemo jokali, rdečilo se je vznožje Razpela, ko božji umiral je Sin.
Tugomir
Mirko Kunčič
„§ocjaneeo ^ciolek"
Slovenska kulturna akcija v Argentini je izdala pred meseci svojo 28. knjigo, in sicer Mirka Kunčiča »Gorjenčev Pavlek«. To je prva mladinska povest v knjižni izdaji, ki so jo dobili v Argentini. Predvsem je bodo veseli otroci naših izseljencev, ki niso imeli doslej nobenega takega primernega branja. Razveselila pa bo brez dvoma tudi druge slovenske otroke v domovini in okrog' po svetu raztresene, saj je pisana tako • prepričevalno, da ne bo samo mlademu čitatelju v razvedrilo, temveč mu bo širila obzorja in ga bogatila s spoznanjem argentinske in slovenske zemlje, z njenimi lepotami, navadami in ljudmi ter bajeslovnimi bitji izpod Triglava.
“Kaj, ko bi prosili tvojo sestro Marijo, a bi prišla k nam za ta čas?« je Matija a sama skrb.
*Saj veš, da bi rada, a oče ni rad sam, tu<3i delo imajo sedaj, ko je ajda do-reIa. Ne upam se je prositi.«
a tudi časa ni bilo več. Proti koncu
^tembra, ko so se na vrtu razcvete tre, je neke noči Katja v spanju zadala. Matija je prestrašen planil kvišku Prižgal luč. Katja se je prebudila in k fadle so jo doslej nepoznane bolečine.
Je
»N«
^ ’ prestala jo bom, kakor jo je tvoja ^oja mama. Pokliči rešilni voz.«
^ at'ij a je zdrvel v pisarno. Roke so se jo .tres*e> Je iskal številko. Pa čeravno
Je videla Matijev prepaden obraz, se skušala nasmehniti.
'e bo hudega, Matija, prišla je moja
,Je že zdavna z rdečim podčrtal, je to
^ 'Hi mogel najti. Končno. Odgovoril Vfi. Je zaspani glas, ki je Matijo razjaril. jw je kot obseden, da naj nemudoma J^t e-i°' da se strašno mudi. Potem je «lw breZ
uma letal iz sobe na prag, pa p1 nazaj h Katji.
^	   _i
*del (lol8em presledku, ki se je Matiji *	večnost,	se	je	tiz	daljave	zasli-
značilno tuljenje sirene. Ko se je
%
^ilni
1 voz ustavil pred hišo, je Matija
zapazil, da je istočasno prisopihal za avtom tudi Tonino. Bog vedi kje ga je že zasledil. Naglo so Katjo prenesli v rešilni voz. Predno je Matija zaprl vrata voza, je še videl Tonina, kako se je prijel za glavo, nato glasno tuleč zdrvel za avtom.
*
Vso noč do jutra se je Katja borila s porodnimi bolečinami. Matija je že tisočkrat premeril dolgi bolniški hodnik. Nihče se ni zmenil zanj. Iz porodniške sobe so naglo prihajale bolniške sestre, zdravniki, Matija bi jih tako rad vprašal, a vsi so bili tako resni, nedostopni. Kot da bi Katja ne bila njegova žena, kot da bi ne šlo za njegovega otroka, je skozi razjedajočo skrb z nejevoljo pomislil.
Sonce je že vstalo izza pizanskih hribov in ptički na vrtu so se prebudili. Zvonovi so zapeli v sončno jutro, hrup prvih tramvajev je zarezal v tišino, ki se je koj nato umaknila razbijajočemu trušču novega dne. Matija je utrujen in neprespan slonel ob oknu in se čudil ljudem, ki so veselo in brezkrbno hiteli za vsakdanjimi opravki.
Nenadoma ga nekdo rahlo potreplje po rami. Pred njim stoji bolniška sestra, iz dobrih, mirnih oči, ki so že nešteto-
krat zrle v skrivnosti življenja in smrti, žari sreča. .
»Hčerko ste dobili, čestitam!«
Matija prebledi, potem zardi kot otrok in jeclja še njemu nerazumljive besede.
»Ali ju lahko vidim, namreč obe, Katjo in hčerko.«
»Seveda, dobri mož, samo hip še počakajte, da jo prenesejo v drugo sobo.«
In zopet kleči Matija pred Katjo in solze brezmejne sreče mu močijo obraz in Katjine roke, ki jih venomer poljublja.
«Katja, Katjica moja!« saj drugega ji ne zna reči. Njen bledi obraz priča o hudem trpljenju, a oči ji žare v nedopovedljivi sreči prvega materinstva.
Ob njej počiva drobcena stvarca. Komaj da Matija razloči mali, rdeči obraz-šček iznad belih pleničk. Ne upa se je dotakniti. Gleda jo kot svetinjo, kot živi čudež, ki bo sedaj njegov, ves njegov.
»Zvečer se vrnem, moram (»gledati domov. Menda niti zaklenil nisem,« se spomni Matija in skrb za vsakdanje delo polagoma prežpne in umiri razburjenje zadnjih ur.
Pred hišo sedi Tonino in nemo strmi predse. Nekaj sovražnega je v njegovem pogledu. Bog sam ve, kje je hodila njegova duša v tej dolgi noči, kje se je mu-
čila v svoji zmedenosti brez konca.
Matija se mu približa.
»Tonino, pridi, kozarček žganega bova spila na Katjino zdravje. Hčerko smo dobili.«
Toninov obraz se razleže v smeh.
»Torej ni umrla?«
»Kaj še, živa je in zdrava, kmalu se povrne zopet med nas, dotlej pa morava pridno delati, da bo vse v redu, ko se vrne.«
Tonino je srečen. Sreba žganje in izpod čela opazuje Matija. Nič ga ni treba priganjati k delu. Tonino dela za dva. Skrivnosten nasmeh se mu je razlezel preko obličja in v nočni tišini ga sliši Matija, kako naglo drsijo njegovi bosi koraki preko dvorišča v vrt. Vonj po mokri zemlji napolnjuje spalnico, črički pojo v zvezdnato noč. Matija pa ne more spati, misli na Katjo, na malo živo stvarco ob njej in še na Tonina in njegovo skrivnostno blaznost.
Tako dolg se mu zdi teden brez Katje. Ne more razumeti, kako je prestal leta in leta sam brez nje. Ko bi bila umrla... pa ne more dokončati te misli, prestrašna je, umorila bi ga, če bi ji prišel do konca.
Končno je teden mimo. Septembrski večer razliva svoj čar čez polja, zlati
gozdove, ciklamni opojno dišijo, prav kakor takrat ob Katjinem prihodu. Katja se vrača domov. A ne več sama. V njenem naročju počiva drobno dete.
Tonino sedi na pragu in nemo strmi predse. Ne zgane se, ko jo zagleda, le solze mu teko po licih in močijo otrokov obraz, ko mu ga Katja položi v naročje. Otrok se nakremži in zajoka in Matija mu ga naglo vzame iz naročja.
»Ne boj se, lahko jo boš še pestoval, kolikor boš hotel,« ga tolaži Katja, ki jo je njegova vdanost nadvse presunila.
Otroka so krstili za Andrejko. Rastla je med smehom in jokom ob vesela popevki mame Katje in brundanju Matije, ob blaznem smehu Tonina. Nič se ga ni bala, Rada je počivala v njegovem naročju, on pa je bil takrat najsrečnejši. Katja je vedela, da je Andrejka pri njem varna in da bi jo branil tudi za ceno življenja. Pogovarjal se je z njo v svojem pol toskanskem, pol južnjaškem narečju, vmes pa je mešal še slovenske besede.
Jesen se je spremenila v zimo,, vedno zeleni bori pa so peli pesem o sreči in zadovoljstvu treh ljudi, in še o umirjenosti blaznega Tonina.
Proces proti beneški četi
Stališče našega lista do partizanstva in komunizma je dovolj znano; prav zato hočemo povedati odkrito in jasno svoje mnenje o procesu proti »beneški četi«, ki že nekaj mesecev traja pred sodiščem v Florenci.
Gre za to. Leta 1944 so partizani ustanovili tako zvani »Briško-beneški odred«, kateremu so časnikarji dali ime »beneška četa«, kar seveda ni točno. Ta odred je pripadal IX. korpusu, ki je bil potem, ko je kralj Peter priznal Titovo vlado, že del redne jugoslovanske, torej zavezniške protifašistične in protinacistične vojske. In če je italijanski dokument, čigar fotografski posnetek je objavil »Primorski dnevnik« dne 22. februarja 1959, pristen — za dvom glede pristnosti ni nobenega razloga — potem so bili slovenski partizani in narodnoosvobodilni odbor severne Italije in njega oboroženi oddelki (Corpo dei volon-tari della liberta) že v juliju 1944 tesno povezani z raznimi dogovori. Sodelovanje med njimi je bilo dnevno in lojalno.
Ozemlje, na katerem je operiral »Briško-beneški odred«, so imeli v rokah Nemci, ki so bili proti koncu leta 1943 ustanovili »Jadransko Primorje«, obsegajoče Ljubljansko pokrajino, Istro, Tržaško, Goriško in videmsko pokrajino. To ozemlje so bili iztrgali iz rok Mussolinijeve republikanske vlade; vladali so ga Nemci sami in dejansko so ga že priključili Hitlerjevemu rajhu. Kaj bi se bilo zgodilo s tem ozemljem v primeri nemške zmage, seveda ne vemo; domnevati se pa da.
Briško-beneški odred, ustanovljen za borbo proti Nemcem, je začel svoje delo, ki je bilo seveda vojaško. Priče na procesu so izjavile, da so pri njem sodelovali tudi italijanski državljani, kar je italijanski Narodnoosvobodilni odbor v Vidmu smatral za popolnoma naravno; cilji borbe so bili pač skupni. O povojnih mejah in pripadnosti ozemlja da niso nikoli govorili. Italijanske priče, ki so se udeležile mnogih mitingov tega odreda in ki so slovenske
govore tudi razumele, so slovesno zatrdile, da se ni govorilo nič protiitalijanskega. Odred je vršil vojaške akcije; moral je skrbeti za prehrano, za obveščevanje; verjetno je mobiliziral moške v svoje oddelke in podobno. Marsikaj, kar napravijo vojaki in kar je morda čisto v skladu z vojnim pravom, se zdi prizadetemu civilnemu prebivalstvu krivica ali celo zločin. Goričanom je še dobro v spominu, kaj so počenjali ma-sovci (X. MAS) prav tisto leto. Iz teh vojaških akcij se je rodilo nerazpoložen je dela prebivalstva proti partizanom; od tod do dolgotrajne preiskave, ki je pripeljala do sedanjega procesa, pa ni bilo daleč. To razpoloženje je podpihovalo znano Slovencem sovražno časopisje z jasnim namenom,
da prikaže vse Slovence kot razbojniški narod.
Pri sodni obravnavi je bilo zaslišanih več kot sto prič. Izmed njih je marsikdo izpovedal kaj koristnega; drugi se niso več dobro spominjali dogodkov ali pa so vse pozabili, kar je spričo petnajstih let, ki so pretekla od tistega viharnega časa, pač naravno. Državni tožilec je zahteval zelo hude kazni za nekatere obtožence. Sedaj govorijo zagovorniki. Ena glavnih točk, na katero se opirajo, je mirovna pogodba, ki je zagotovila nekaznivost vsem partizanom; to bi moralo veljati tudi za člane beneškega obreda.
Sodba še ni izrečena. Prepričani smo pa, da bo taka, da bo pri Slovencih poživila zaupanje v pravosodje v državi in da ne bo povečala zagrenjenosti v revnem slovenskem ljudstvu v Beneški Sloveniji, kateremu je nasilni fašistični režim napravil toliko vne-bovpijočih krivic.
Moralne ocene filmov
Cerkev ni proti zabavi, pouku, umetnosti, kar film lahko nudi. S tem še ni rečeno, da smeš gledati kateri koli film.
Po svojem poslanstvu je Cerkev dolžna svariti vernike pred takimi sredstvi zabave, ki naravnost hočejo smrtni greh, ali so velika nevarnost, da speljejo vanj.
žal je film kaj rad tako sredstvo.
Cerkvena komisija, ki jo je ukazal že Pij XI. za presojo filmov, ne postavlja vernikom nikake nove obveznosti. Pač pa opozarja, kdaj je film moralno slab.
Film je nemoralen v širšem pomenu, ko hudo nasprotuje kateri koli naravni, razodeti ali cerkveni postavi; n. pr. zagovarja rop, tatvino, umor, samomor, upor proti postavni oblasti, sovraštvo itd. (V ožjem pomenu je nemoralen, ko odobrava katere koli vrsto nečistosti; n. pr. nesramno vedenje, grešno znanje, zakonsko nezvestobo, raz-poroko itd.)
Nadalje je film lahko absolutno (popolnoma) nemoralen, če hudo krši moralo (v širšem ali ožjem smislu); relativno (z ozirom na okoliščine) je nemoralen, v kolikor po svojem vplivu, sugestiji, vodi gledalca v greh.
Absolutno nemoralni film je vedno ne-
Dobrdobska dekleta barvajo pirhe
moralen. Relativno nemoralni je lahko za nekoga hudo, za drugega manj ali nič nevaren za greh.
Komisija, ki presoja filme, sestoji iz razsodnih, versko poučenih, moralno utrjenih oseb. Njeno delo ni lahko.
Ker so filmi lahko absolutno ali relativno nemoralni ali pa moralni, jih deli komisija v sledeče ocene:
Film je:
izključen (escluso); odsvetovan (sconsigliabile);
za odrasle s pridržkom (per adulti con riserva ;
za odrasle (adulti);
za vse.
V	okrožnici 8.9.1957 Pij XII. opozarja gledalce na strogo obveznost, poučiti se, kaj je določila komisija glede tozadevnega filma, pa tudi ravnati se po njeni presoji.
Ker je obveznost stroga, hudo greši, kdor se ne informira in kar na slepo dr-
vi	v kino. Nič mu ni mar, ali je film zanj nevaren ali ne.
KAKO VEŽEJO ODLOČBE KOMISIJE?
Na splošno: moramo se jih držati, in sicer zastran nevarnosti, zastran pokorščine, zastran slučajnega pohujšanja drugih, češ, saj tudi tale gre.
Posebej: izključeni film je prepovedan na splošno za vse pod smrtnim grehom.
Odsvetovani je za odrasle bolj ali manj nevaren, kaj lahko bližnja priložnost. Ni za tistega, ki ni zadosti poučen in moralno trden, zanj je nevaren.
Podobno je za filme z oznako: »za odrasle s pridržkom«.
»Za odrasle« ni na splošno bližnja priložnost.
Mladostnim, to je nedoraslim (doraslost je pri nas okrog 23.-24. leta), so filmi, ki so označeni za odrasle, navadno bližnja priložnost.
»Za vse« je dovoljen za vsakega.
Ni zadostno: ravnam se po svoji vesti. Vest se namreč ravna po spoznanju. Spoznanje se ti veča, oblikuje, spopolnjuje po poučevanju, ukazih, prepovedih. Prav zato je Jezus naročil: »Pojdite in učite!« Sklicevati se na svojo vest, pa se ne dati poučiti, voditi, se pravi hote biti v zmoti, hote hiteti v pogubo.
Kadar se ravnaš po morali oceni fil-
ŠKRBINA NA KRASUl
V	ponedeljek 9. t. m. je umrl g. župnik Štefan plemeniti Posarelli, ki je preživel v tej vasi 36 let. Služboval je samo še v Tolminu kot kaplan in na Otlici nad Ajdovščino, kjer so ga povsod ohranili v dobrem spominu; učakal je 78 let in pred par leti je obhajal svojo zlato mašo.
Ni bil plemenit le po rojstvu, bil je plemenit tudi po srcu: znan je bil kot zelo dober človek, ki se je z lahkoto nasmejal, pa tudi z lahkoto razjokal, in to ob vsaki priliki, veseli ali žalostni: skratka, zelo je sočustvoval z ljudmi. Zato so ga ljudje zelo cenili in ga bodo tudi zelo pogrešali. Pri pogrebu je bilo baje še več ljudi kakor pri zlati maši. Tedaj so si gotovo mislili, da ga bodo še srečali na sprehodih, sedaj so pa prihiteli, da se lepo poslovijo od gospoda župnika, ki ga je bila sama dobrota.
Smrt gospoda Posarellija je zelo pretresla Kraševce. »Gredo kar drug za drugim!« so šepetali. »Šel je Drašček v Kobji-glavi, šel je Knaus v Temnici, šel je O-blak v Gorjanskem in sedaj še g. Štefan!« Zlasti zadnja dva, Oblak in Posarelli, puščata za seboj veliko praznoto. Bila sta oba vsak po svoje tako izrazita moža, da kdor ju je tudi samo enkrat srečal, ju ni več pozabil. Duhoviti in učeni ter skrajno spretni g. Oblak je imel svoje dopolnilo v g. Posarelliju, ki je vse Oblakove domislice in podvige podčrtal s svojim smehom in solzami. Človek si ni mogel predstavljati enega brez drugega. In res, po Oblakovi smrti je g. Štefanu nekaj manjkalo in ni bil več tako veselo razpoložen,
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
Katoliški dom v Gorici
Že večkrat šem slišal od raznih strani, zakaj KG tako strogo molči o Katoliškem domu. Saj smo ljudje pomagali zbirati denar, zato imamo pravico vedeti, kako je z domom.	Radoveden
Obrnili smo se na odbor za KD in zvedeli naslednje:
Kot je našemu občinstvu znano, je odbor leta 1953 kupil zemljišče in hišo v drevoredu XX Sept. št. 31. Nato je ob koncu leta 1957 vložil na pristojno mesto v Rimu prošnjo za zidanje dvorane. Do sedaj prošnja ni bila še rešena, zato tudi z zidanjem ni bilo mogoče začeti. Odbor je medtem napravil, kar je bilo v njegovi moči, da bi bila prošnja čimprej rešena, a do sedaj brezuspešno. Vendar je upanje, da se bo to zgodilo še v tem letu.
mov, se razume tako: če greš, ne grešiš, ker komisija ne smatra za bližnjo veliko nevarnost za smrtni greh. če ti je film pri razvijanju kljub temu v greh, ni odgovorna komisija, pač pa ti sam. Spoznaš pa, da moraš biti s seboj še bolj strog, kot so ocene komisije, to je: moraš se še bolj varovati, če se ne ravnaš po oceni komisije in greš — grešiš že zato, ker greš, kot je povedano zgoraj.
Rečeno je bilo, da komisija ne nalaga nobenih novih obveznosti, pač pa te samo opozarja na to, kar si dolžan že po naravni postavi, po zdravi pameti: Varuj se hudega (= smrtnega greha), varuj se velike nevarnosti za smrtni greh (= bližnje priložnosti), če vanjo greš, že grešiš smrtno. Slovenski pregovor pravi: »Kdor se meša med svinje, ga požro.« Sv. pismo pa svari: »Kdor ljubi nevarnost, pogine v nevarnosti!« Msgr. S. GREGOREC, kan. penitenciarij
Po
videlo se mu je, da se pripravlja za d °sl gim prijateljem na drugi svet. Ob pogrej Žil so si vsi navzoči duhovniki in tudi dni je šepetali, da g. Štefanu gotovo ni bilo teŽMn umreti, ker je šel k Oblaku! Za slovo l®dl je govoril g. Fr. Krapež iz Velikega stfl-dn ki ga je pokojni krstil. Kljub slabel |C, vremenu je prihitelo v škrbino 28 duhdko nikov.	Pike
Tak je bil kot človek naš g. Štefan. Ki, s duhovnik je bil pa tudi dober služabl IVa božji. Znal je lepo govoriti nele v drui& l ampak tudi v cerkvi. V veliki komens bi farni in dekanijski cerkvi je neštetoklidn prav lepo govoril za sv. Jurija ali za iii hvalnico, pa tudi njegova spovednica:eti, bila vsa oblegana za vse adventne in po igo ne spovedi. Slovel je namreč za dobričHje tudi v spovednici. In ljudje, ki se zalit dajo potrebe po dobroti v svojih duši Igo stiskah, so se ga radi posluževali. B Uš; je z njim, kakor da bi si izbral sveto Sni semsko geslo: Ako ljubezni nimate, 4 c kakor brneč zvon... Zato pa naj ostallet v najlepšem spominu, ki si ga je zaslu* S s tako zvestim življenjem za Boga in 1 & rr rod, med katerim je delal in umrl! jfZni
te rto flor; 'ra:
PO:
v iti
V	Padovi je pred kratkim izšel janščini izbor sodobnega jugoslovanske
pesništva. Založnik je Bino Rebelatto.
erli
rednik in pesniški prevajalec te antOjS(_ gije je Osvaldo Ramous. Po uvodnih | sedah nam daje Ramous kratke biogl^ ske podatke o‘ 55 slovenskih, hrvatst y srbskih in makedonskih pesnikih; te 1 ^ , datke dopolnjujejo primerne književne , znake. Časovno sega antologija od Via \ mira Nazora (1876-1948) do DubrovB Ivančana (1931). Slovensko sodobno p zijo zastopajo Oton Župančič, Tone S '* škar, Alojz Gradnik, Vida Taufer, Edvs Kocbek, Mile Klopčič, Božo Vodušek, J|"g tej Bor in Kajuh. Čeprav je Ramausov bor pomanjkljiv, gre za pomemben P spevek k spoznanju poezije jugoslovi skih narodov med Italijani.	V
Fon
Novo praznovanje v Italiji	S101
Malokatera država na svetu ima tol'
praznikov in spominskih dnevov kot folija. Da bi svoj spominski dan imeli p' vsi sloji, je posebni pripravljalni
tžai
|fjl(
lo
bpu
tl
Dvč
A.
M
sklenil ustanoviti 19. aprila nov praznif10' praznik priletnih. Letos se bo prvič P, znoval in sicer le v glavnih italijansl mestih, med temi tudi v Trstu, a se brez dvoma kmalu razširil povsod, 1 i letnih ljudi je povsod dovolj.. Letoš geslo novega praznika naj bi bilo: letni v sodobni javnosti. Lepo žarni moramo vsi z veseljem pozdraviti, W J6. čeravno se je na polju socialnega sK 'sCr stva za ostarele osebe že mnogo dilo, je še vedno veliko število sta1 'Ul; in onemoglih oseb, ji so prepuščeni «oi mim sebi.	0^1
Italijanskih turistov v Avstriji je flvi bilo okoli 180.000. Gre največ za ljudiip^S obiskujejo znana zimskošportna sredi1 ' S ter dajo torej dosti zaslužiti, zaradi sar so tuj skoprometao zelo dragoceni
Belgijsko katoliško gledališče
Belgijski kardinal Van Roey zelo poS šuje delovanje katoliških gledališč. Zv' katoliških gledališč organizira v teh df nagradno tekmovanje med posamezni gledališkimi skupinami. Kardinal je d* val poseben pokal za najboljšo skupino
Malaterjeva
vdova
pripoveduje
titiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
Neprestano je tičal v knjigah in se učil, seveda le komunistično ideologijo. Ko sem ga nekoč opozorila na izgubo časa s tem študijemj sen1 opazila, kakšen boj bije v sebi.
»Moram spoznati njihovo strategijo in taktiko, moram vedeti, kako naj se branim... drugače smo izgubljeni.«
Te besede so mi vrnile upanje, da morda le ni vse izgubljeno. Oklenila sem se ga in ga z vso iskrenostjo rotila:
»Bežimo z Ogrske, Pal, za nas tu ni bodočnosti. Lahko se zatečemo na Zahod in...«
Njegov prodimi pogled me je prekinil: »Ne, Marija, sedaj ko se Ogrska nahaja v tem položaju, je ne morem zapustiti. Moram ostati in deliti z njenim ljudstvom usodo, dobro aJi slabo, pa četudi bi to pomenilo smrt.«
Za hip je odmaknil pogled, nato mi je rekel besede, na katere sem se spomnila
pozneje, ko je ime Pala Malaterja postalo upanje vseh zasužnjenih narodov:
»Ne boj se, Marija, ko bo napočil trenutek, bom tam, kjer bo moje mesto.«
Komunistično stranko je zelo motilo, da je moja mama stanovala pri nas v Budimpešti. Prišla je, da mi pomaga, ko sem po prestani operaciji bila tako slabotna, da nisem bila za nobeno delo. Ko sem okrevala, je mama kratkomalo ostala pri nas. Meni je bila v veliko pomoč, pazila je na otroke, tako da mi je bila dana možnost, da sem lahko sprejela delo izven doma. Vpisala sem se najprej v umetniško fotografsko šolo in v decembru 1950 sem že bila sprejeta v službo v zadružni občinski fotografski študij. Tudi Pal je bil zelo navezan na mojo mamo in je bil zadovoljen, da je pri nas. Toda mama je pripadala staremu režimu in komunisti so z veliko nezaupljivostjo gledali nanjo.
Komunisti so polagali veliko važnost na prevzgojo ogrske armade. Toda naleteli so na veliko zapreko prav pri stalnih poklicnih častnikih. Kjer so mogli, so jih nadomestili s svojimi prepričanimi komunisti. Malo število častnikov, ki je še o-stalo v službi, pa je bilo pod stalnim nad-
zorstvom. Pal Malater je še ostal v njihovi armadi, toda stalno zastražen in zasledovan povsod.
Po vsej Ogrski je zagospodoval strah. Naš družinski mir je bil samo še sladka iluzija preteklosti. Pal ni imel več svojega zasebnega življenja. Vedno je moral že vnaprej povedati, s kom in kje misli preživeti svoje proste ure. Prijatelji in znanci so se drug za drugim oddaljili od nas, kajti nobenemu ni prijalo tako nevzdržno nadzorstvo. Kljub vsemu brezmejnemu pogumu je bil Pal v svoji notranjosti stalno razdvojen in v večnem strahu, da ga zasledujejo, če smo bili na u-lici, se je strahoma oziral naokrog in, če sem >le malo [»vzdignila glas, me je že opomnil, da je lahko neverna vsaka še tako nedolžna beseda, ki jo spregovorim.
Komunistična partija je nastavljala mojemu možu pasti na najbolj podle načine. Nekega dne mu je njegov najbližji sodelavec v vsej tajnosti zaupal, da je dobil nalog naj ga nadzoruje, ker sumijo, da se Pal uči tujih jezikov zato, da bi navezal stike z Zapadom. Zelo me je ganilo to prijateljsko opozorilo moža, kateremu je bil Pal zelo naklonjen. Pal pa ni bil
mojega mnenja. Povedal je vso stvar višjim, ki so mu priznali, da je bila to zanj le preizkušnja. Spet drugič je zapel zvonček prav v hipu, ko sva z možem nameravala na delo. Pal je šel odpirat, vrnil se je bled in zelo vznemirjen. V roki je držal listič, ki mu ga je poslal njegov bivši tovariš na vojaški akademiji. Na lističu je stalo napisano: »Poznamo te, Pal Malater. Živimo v svobodnem svetu in se borimo za neodvisnost Ogrske. Tvoja dolžnost je, da stopiš v našo organizacijo.« V kratkem, bilo je to vabilo, naj bi postal sodelavec tajne antikomunistične organizacije.
Bila sem prepričana, da je vse to res, zato sem rotila Pala, naj pusti moža, ki mu je prinesel ta usodni listič. Gotovo ima kje ženo in otroke in če ga najdejo, da je ilegalno prekoračil mejo, ga obsodijo. Pal pa je izvlekel samokres in mi dejal, da bo moža peljal na policijo.
»To je zadeva, katere ti ne moreš razumeti,« mi je rekel in se s samokresom v roki napotil v predsobo, kjer je čakal sel. (Šele pozneje mi je prišlo na um, da bi mož prav lahko zbežal, saj je dobro čul najin pogovor.) Izkazalo se je, da je tudi
po* v pal</ ■M,
takrat imel Pal prav. Mož, ki je priba od Zapada, je bil poslan od tajne poli' AVH samo zalo, da bi preizkusil komunistično vzgojo. Naslednji dan & namreč vrnil k nam v obleki tajne cije AVH in je pohvalil ravnanje mttK moža kot nadvse »pošteno«.
Kako naj bi kljubovala tolikim p0^ stim? Včasih se mi je zdelo, da živM peklu, kjer je izginila sleherna sled ^ vekovega dostojanstva.
*
Nekega jutra je zvonček zapel ob P61 V tistem času smo se vsi bali zvončka' posebno, če je zapel ob nenavadni
*
Bila sem gotova, da je pred vrati
taJ®
policija. Toda tokrat sem se zmotila. vrati je stala žena Palovega najbolj5 prijatelja in krčevito jokala. Povedal« je, da se je prejšnji večer mož malo ‘ v nekem baru in začel glasno kritih' komunistični režim in Ruse. Ona Č* mogla pregovoriti, da bi molčal. se je na vratih pojavila tajna policij3 moža odpeljala. Prosila me je, naj bi r mož posredoval zanj, da bi ga izp1*5 Pal je obljubil, da bo naredil, kar in** mogoče.
V 2 lev »siji
>o
PVa]£ in Vir kVPr
N,
‘Ne * d,
V
^iat rn ‘Mi 1 h\
H V,
ttT).
'S
N
X
;t>! Vh
/ri
tfzhod in Zahod za zeleno mizo ?
Po Macmillanovem obisku v d oskvi se je med velesilami razvite |živahna diplomatska dejavnost, in i je potisnila vstran vsa druga ežDtranja vprašanja. V ospredju -1lednarodnega zanimanja je še toSdno Berlin in nemško vpraša->ei e, ki že več časa muči glave ihiiko vzhodnih, kot zahodnih potokov ter državnikov. — Kot znali >, so vprašanje Berlina nepriča-bt ivano sprožili Sovjeti z zahtevo ul) umaknitvi zavezniških sil iz :nii bivše nemške prestolnice. Zato Jdnjaki so se temu odločno u-i; ‘li in dali Sovjetski zvezi razu-a eti, da so pripravljeni tudi s silo polgovoriti na silo. V tem ozračju čU je angleški ministrski predsednic Macmillan na svojo pest in ;ši Igovornost odpravil v Moskvo in Blušal potipati, kaj se vendar to Kničnega skriva za temi temniti oblaki. V začetku obiska je ta detel na gluha ušesa; toda ko im Sovjeti uvideli, da se Angleži marajo oddaljiti od svojih za-fcnikov, so s tipično orientalsko •tezo spremenili svoje togo, za-rto zadržanje ter izjavili, da se torajo vsa pereča mednarodna J)rašanja reševati mirnim potom lt! pogajanji. V naslednih dneh je Gruščev v Leipzigu in vzhodnem '• erlinu še podrobneje pojasnil, tc I se rok 27. maja lahko podaljša 1 da se zato ne sme smatrati ^ )t nekak ultimatum.
V	tako napetem mednarodnem e ;tačju je bilo to spravljivo žaganje dovolj, da je pognalo svetno diplomacijo v tek, čeprav Sovjeti v bistvu v ničemer s opustili. — Komaj se je Macmil-Š vrnil domov, je spet pripravil j^včke in šel z letalom v Pariz 1 Bonn ter poročal De Gaullu ^ Adenauerju o še svežih vtisih Moskve. V Londonu pa se je red odhodom v Ameriko sestal italijanskim zunanjim mini-tom Pello, tako da so sedaj vsi odni zavezniki na tekočem o
cialdemokratov Erler in Schmid. Po razgovoru s Hruščevom sta dobila vtis, da Sovjeti ne marajo nemške združitve. — V Londonu pa se mudi eden prvih sovjetskih prvakov in teoretikov Suslov.
Iz vsega tega in še drugega je razvidno, da se je v mednarodni politiki nekaj zganilo ter da stojimo pred začetkom pogajanj na visoki in široki ravni med vzhodnim in zahodnim taborom. Nemško vprašanje ni mogoče reševati ločeno od evrepske varnosti in razorožitve. Zato bo na prihodnjih pogajanjih govora tudi o tem in predvsem o tem.
Nasser.Hruščev ZMAGA SLOVENSKIH
VISOKOŠOLCEV
Sam Hruščev je posegel v spor med Irakom in ZAR. Ko je objavil novico o sovjetski gospodarski pomoči, je ostro napadel Nas-serja. Obtožil ga je diktatorstva, dasi je sam naj večji diktator na svetu. Očital mu je dalje, da želi zadušiti svobodo arabskih držav ter si priključiti iraško republiko. Napovedal je, da bo Nasserjeva politika propadla. Nasser je Hru-ščevu takoj odgovoril. Rekel je, da je vmešavanje Hruščeva in njegovo potegovanje za arabske komuniste nedopustno. Nasser je vzkliknil: Naše ljudstvo dobro ve, da napadi na komuniste varujejo naše narode pred novim imperializmom.
Črni dan koroških Slovencev
fcgovem poizvedovalnem poslan-1Vu-
drugi strani pa sta se v Berilih sestala Hruščev in voditelj „i«lodnonemških socialistov Ollen-p^Uer, iz Moskve pa sta se pravir vrnila prvaka nemških so-
Praznik sv. Jožefa 1959 bo ostal v zgodovini koroških Slovencev kot črni dan njihove povojne zgodovine. Ta dan je namreč dunajski parlament z glasovi obeh vladnih strank, socialistov in ljudske stranke, sprejel šolski zakon za slovensko manjšino na Koroškem. Istočasno so sprejeli tudi zakon o uporabi slovenščine na sodiščih na južnem Koroškem. O-ba ta zakona pa sta za tamkajšnjo slovensko manjšino skrajno neugodna in krivična. Šolski zakon namreč uzakonjuje znano We-deniggovo odločbo o »pravicah staršev« pri izbiranju šol na narodno mešanem ozemlju. Z ozirom na to se je dunajska vlada pokazala navidez zelo širokogrudno. A to le za človeka, ki ne pozna koroških razmer. Določili so namreč, da se bodo na Koroškem ustanovile šole treh vrst: samo slovenske, samo nemške in dvojezične kot do sedaj. Starši pa morajo ob začetku leta izbrati, v katero šolo bo pohajal njih otrok.
Ta navidez tako širokogrudna odredba je skrajno krivična. Krivična je zato, ker nasprotuje čl. 7 mirovne pogodbe. Ta člen nalaga Avstriji, da uredi za slovensko manjšino potrebno šolstvo. Pri tem pa so mislili na šolstvo, kot je obstojalo takrat ob podpisu
mirovne pogodbe. Kako bo s svobodnim odločanjem staršev, se je pokazalo preteklo jesen, ko je večina staršev odjavila otroke od slovenskega pouka, ker so se zbali groženj nacistov. Ista pesem in v še hujših tonih se bo sedaj ponavljala vsako leto ob začetku šolskega leta. Zato so Korošci tako ogorčeni nad novim šolskim zakonom.
Tudi glede uporabe slovenščine na sodiščih so dunajski poslanci izigrali Slovence. Določili so namreč, da se sme slovenščina uporabljati samo v treh sodnih okrožjih v Podjuni in nikakor ne v Rožu ter v Ziljski dolini in v okolici Celovca, čeprav tudi tam bivajo Slovenci.
Tako je torej dunajski parlament zopet opeharil Slovence za njih pravice.
Korošci so zaradi tega protestirali na velikem zborovanju v Celovcu. Njih zastopstvo je šlo še zadnji trenutek na Dunaj, da posreduje pri poslancih, naj bi se razprava o šolstvu odložila na zasedanje novega parlamenta, ker je sedanjemu potekla parlamentarna doba. Toda vse zaman. Tajne sile nacizma so zmagale.
Jugoslovanski poslanik na Dunaju Zemljak je zaradi novega zakona protestiral v imenu svoje vlade.
Eisenhowerjev govor na TV v Tibetu
16. marca je predsednik ZDA k i'senhower govoril po ameriški 3 [kvizi ji o stališču Amerike do 1 ^Ualnih mednarodnih vprašanj, j;bistvu je povedal, da je pri-^vljen udeležiti se sestanka na
i	ravni, če bodo dani pogo-
i, ta pozitiven uspeh. Kljub temu
i	5 Sovjeti ne smejo zato misliti,
‘5 se bodo Amerikanci pod pri-
•	skom sile odpovedali svojim
Ivicam in dolžnostim do Berli-
*	ter pustili na cedilu dva in pol
^ijona Berlinčanov, ker bi po-
51	^ prišle ZDA ob ugled pred
, ! Sehi svetom, in
,i KREMELJ ODGOVARJA
s Eisenhovverjev govor je čez 0 dni odgovoril sam Hruščev. s lis ..................
V	ta namen je v Kremelj sklical domače in tuje časnikarje ter i-mel v dvorani Katarine Velike tiskovno konferenco. Kot po navadi se je tudi tokrat predstavil časnikarjem z zlatim mirovnim golobčkom v gumbnici ter z značko z velesejma v Leipzigu.
Sovjetski predsednik je pristal na konferenco zunanjih ministrov pred vrhunskim sestankom, kakor so predlagali zahodnjaki. 0 Berlinu je povedal že znane stvari, da sovjetski predlog ne predstavlja nikakega ultimatuma, ampak le vzpodbudo za pogajanje. — Na koncu se je še enkrat obregnil ob kanclerja Adenauerja, ki ga je imenoval »mladega petelina«, kljub njegovim 81 letom starosti.
na »strehi sveta«, je izbruhnil protikomunističen upor. Kakor je znano, so pred leti Tibet zasedli kitajski komunisti, vendar so mu pustili delno avtonomijo in njegovega verskega poglavarja Da-loi Lamo. Med prebivalstvom je že več mesecev tlelo hudo sovraštvo do komupistov. To sovraštvo je zbruhnilo v vojaški u-por, ko so kitajski komunisti nastavili Daloi Lami past, da bi ga zvijačno ujeli ter odpeljali z letalom v Peking. Po sporočilu iz Indije je več tisoč mrtvih. Komunisti so bombardirali prestolnico Lhaso, toda na deželi se upor baje nadaljuje. Za orožje je prejelo o-krog 300.000 Tibetancev.
Volilni izidi so potrdili naše pravično in utemeljeno stališče: »Svoji k svojim. Slovenec voli Slovenca!« To bo naše geslo tudi za naprej.
Ko samostojni in enakopravni člani vseakademske skupnosti smo slovenski akademiki z Goriškega in Tržaškega doživeli lepo zmago: naša lista »ADRIA« je prejela 74 glasov in s tem dva člana v akademskem svetu — Sašo Rudolfa (Trst) in Savota Sfiligoja (Gorica). Volilna udeležba vseh akademikov je bila 3796.
Titovski »napredni« kandidat na repu liste »Universita libera« je prejel v koaliciji s svojimi italijanskimi somišljeniki skupno 58 preferenc; sam pa od teh le 7 na goriškem volišču in 20'v Trstu.
Zato številke jasno govore, kje je »majhna neodgovorna skupina« in kam se je skrila večina, da o »neumestnosti in nepotrebnosti« samostojne slov liste sploh ne govorimo, ker o tem so itak zgovorno pisali »Pieeolo, Vita Nuova, Mes-saggero Veneto, Difesa Adriatica, Arena di Pola« — in »glej čudo« — tudi »Primorski dnevnik« — Torej nasprotstva se vendar srečujejo!
»Veliki Slovenci« okoli krožka in omizja »Novega lista« so nedavno pisali, da je
v	volilni boj nameravala prvič poseči tudi S.A.L. »Adria«. Napadli so tržaški tednik »Vita Nuova« zaradi njegovega zadržanja do naše 'liste, pri tem pa popolnoma »pozabili« na tovariše pri »Primorskem dnevniku«, ki se niso nič manj grdo obregnili ob našo listo. Pač krasna logika in doslednost v obrambi pravne slo-
venskih akademikov, kakor se vedno hvali N.L.
Demokratični izid volitev potrjuje, da je bil oni sestanek akademikov, o katerem se je razpihoval »Pr. dn.«, naročen in popolnoma škodljiv za slov. akad. interese, saj ni prinesel mednje drugega kot razdor; statistika pa pravi, da bi složen nastop slov', akademikov prinesel skoro gotovo 4 in z ostanki in večjo volilno udeležbo 5 slovenskih svetovalcev.
Tega ne bi bili nikoli dosegli z nastopom na »laično-napredni listi«, saj so tam napredni kolegi s svojimi glasovi kvečjemu pomagali k izvolitvi italijanskih predstavnikov!
Da so grožnje prihajale tudi s strani »Pr. dn.«, je res, saj bi »Adria«, če bi dobila samo 9 glasov več, dosegla sama kar 3 mandate.
Prepričani, kot smo že pisali, da kot Slovenci dosežemo vedno lahko »opti-mum« v vseh ozirih, opozarjamo vse, da hočemo imeti besedo povsod tam, kjer gre za naše interese.
Prav lepa hvala podpornikom, našim kolegom volivcem in tudi italijanskim demokratskim kolegom, ki so pokazali, da demokracija še živi med tržaško mladino.
Naša predstavnika v akad. svetu se bosta zavzemala in podpirala skupne akademske in še posebno slovenske želje in interese.
Trst - Gorica, 24. III. 1959.
Glavni volilni odbor S.A.L. »Adria«
Politično	stanje
Po občinskih upravnih volitvah, ki so bile pred desetimi dnevi po vsej Franciji, je nastal nekoliko zmeden in čuden položaj. Po hrupnih zmagah degolistov na prejšnjih glasovanjih, niso na teh zadnjih volitvah odnesli uspeha, kakor so ga morda pričakovali. Soustellova Zveza za novo republiko ne bo mogla zato imeti v senatu večine, kakor jo sedaj ima v zbornici. To pa zato, ker po novi francoski ustavi volijo senatorje župani posameznih občin. — Volivci so se sedaj nekoliko odmaknili od desne proti levi, kar bo, kakor rečeno, prav gotovo vplivalo na sestavo novega senata. Je sicer malo verjetno, da bodo v senatu imeli levičarji večino, toda desničarji tudi ne. Zato ne izključujejo, da utegnejo v prihodnosti nastati nesoglasja med zbornico in senatom.
V	zbornici imajo veliko večino desničarji. Na vsak način, bo točna razporeditev sil znana in gotova po volitvah za senat, ki bodo po vsej verjetnosti v prihodnjih mesecih.
Ike in Macmillan
Potem ko je za svoj predlog o umestnosti sestanka na naj višji ravni prepričal svoje evropske zaveznike, se je Macmillan odpravil še v Ameriko, kjer se je najprej ustavil v Kanadi ter nato šel v Združene države. Z Eisenhower-jem sta se razgovarjala v nekem
gorskem kraju Marvlanda, odmaknjena od velemestnega vrveža in hrupa.
Macmillan je Eisenhowerju poročal o svojih pogovorih v Moskvi, Parizu in Bonnu. Podrobno sta ocenila položaj in se dogovorila o skupni taktiki, ki naj jo ubere zahod na pogajanjih s Sovjeti. Vse kaže, da je angleški ministrski predsednik lahko zadovoljen. Padle so zadnje ovire za sestanek zunanjih ministrov, ki se bo verjetno pričel 11. maja, in za vrhunski sestanek, ki bo morda kdaj poleti. Macmillan je tudi prepričal Eisenhowerja, da mora sestanek zunanjih ministrov biti kratek.
Eisenho\ver in Macmillan sta razpravljala še o zahodnem odgovoru na zadnjo sovjetsko noto ter o osnutku nemške mirovne pogodbe. Dalje sta pojasnila, da v Srednji Evropi ni govora o kakšnem vojaškem odmiku, temveč o morebitnem nadzorovanem razredčenju vojaških sil obeh taborov, ako bi bilo kaj upanja, da bi to služilo kot uvod v splošno razorožitev. Najspodbudnejše pa je dejstvo, da so se odnosi med zahodnimi državami precej razčistili in popravili.
MI IN NASI OTROCI
Knjižica, ki stane 100 lir, se dobi v naših knigarnah in pri dušnih pastirjih; predvsem pri upravniku Knjižic: g. župniku v Dolini.
v,balu nato nas je poklicala po telefonu •L v zadregi povedala, da je mož že doma.
0 k a le manj resna, kakor je ona slila,
zato so ga izpustili. ab je ta novica vznemirila. Prebledel
i	'a dolgo obsedel brez besede z očmi Nrni v daljavo. tv Prašala sem ga: »Ti ni všeč, da se je 0j Prijatelj tako hitro izmazal?«
L*^e.« mi je trdo odgovoril, »komunisti
i	dovolijo nikomur, da bi se na tako ^ ek in na tako hiter način rešil. Ravnal navodilih. Vedo. da je moj najboljši ^latelj in da sva večkrat skupaj, zato 'Pb ukazali, naj me nadzoruje.«
mogoče, Pal,« sem ugovarjala, »to največja podlost.«
,'^rjemi, Marija,« mi je žalostno odgo-< W ”p'rec*0'>ro P°7-nam komunistične me-
Ok"6* Prav- Od takrat se je obnašanje omenjenih zakoncev do nas spre-^ n>lo kot noč in dan. Postala sta ne-C malobesedna in prijateljstva je kmalu konec. Tako je Pal Malater j, . I še svojega najboljšega prijatelja. L lšl° je končno na vrsto še najino za-Sk° življenje. Komunistična partija je
začela pritiskati na Pala, naj bi me spreobrnil ali pa se kratkomalo od mene ločil. Kdor ni bil »sposoben prevzgojiti lastne družine, tudi drugih ne more vzgajati in se ne more prištevati med dobre komuniste. Pal je skušal na vse načine, da bi me pregovoril, a ker mu ni uspelo, so bili najini spori vedno ostrejši in življenje je postajalo neznosno. Spominjam se, da smo nekoč imeli povabljene na kosilu in jaz sem se skušala opravičiti, ker je imel krompir okus po plcsnobi. Pal je poskočil, kot bi ga pičil gad: »Praviš to samo zato, ker si reakcionarka in hočeš, da bi komunistična partija izgubila na ugledu. Večerja je izvrstna!«
Toda krompir je bil zares plesniv. Prišel je iz zaloge, kjer niso polagali dovolj pazljivosti na pravilno shranjevanje.
Najino razmerje se je vedno bolj slabšalo in postalo končno nevzdržno. Do končnega preloma je prišlo nekega večera, ko ine je Pal zopet skušal prepričati o pravičnosti komunistične ideologije. Moji živci niso več vzdržali, izbruhnila sem v krčevit jok.
»V tem ti ne bom nikdar sledila,« sem zakričala, »poskušaj me razumeti: sovra-
žim te, kadar prihajaš domov s temi lažnimi ideali...«
Stala sem ob peči in vse v meni se je upiralo v obupu in sovraštvu.
»Ne morem »te več prenašati, pusti me že enkrat na miru.«
Pal mi je odgovoril s stisnjenimi zobmi: »Da, vidim, da ne moreš več prenašati moje navzočnosti. Dobro torej, bom pa odšel.«
Se istega dne se je preselil v drugo sobo našega stanovanja. Oba sva čutila, da se je svet okrog naju zrušil in da ni več nobene pomoči. Nekaj dni za tem, ko som bila na delu, je Pal zapustil najin dom, ne da bi mi rekel eno samo besedo
v	slovo. Kam je odšel, nisem vedela.
To se je zgodilo spomladi leta 1953. Zame se je začela doba najhujše preizkušnje. Moja mama je imela takrat 72 let. Obolela je tako hudo, da ni mogla več paziti na otroke. Službe nisem mogla pustiti, zato mi ni preostajalo drugega, kakor da sem svoji punčki dala v zavod. Pal, ki mi je nekaj dni po svojem odhodu telefoniral, ni hotel, da bi otroci trpeli zaradi najine ločitve. Sicer mi je zagotovil, da to ne
pomeni dokončne ločitve in da upa, da se bom premislila. Našel je prostor za najini hčerki v nekem zavodu za otroke častnikov. Sam ju je odpeljal tja, toda vsako nedeljo sta prihajala zopet domov in navadno je z njimi prišel tudi Pal.
Bilo je neki torek, ko so mi iz zavoda telefonirali, da bi bilo bolje, če bi otroka vzela spet domov. Obe da sta oboleli ta škarlatino. Vznemirjena sem z neko drugo žensko takoj odšla v zavod in kar sem tam videla, me je silno presenetilo in razburilo. Otroke so prav takrat kopali in videla sem, da so vse, zdrave in bolne, polagali skupaj v kopalne kadi. Tolika brezbrižnost me je zadela v živo. Odločila sem se, da vzamem otroka domov in da ju ne pošljem več med te brezvestne ljudi.
Palovo obnašanje do mene je bilo v »tem času nerazumljivo. Telefoniral mi je skoro vsak dan, ob nedeljah je prihajal domov na kosilo in bil do mene dober in ljubezniv. Pa spet se je zgodilo, da mi je telefoniral in me napadel z najhujšimi žaljivkami. Ko je bil v takem stanju jeze in sovraštva, mi je telefoniral tudi desetkrat na dan. Grozil mi je, da mi odpelje vse tri otroke in mi očital vse mogoče
stvari. Ne vem, kako sem vzdržala in nisem zblaznela. Potem je prišlo še hujše. Poklicali so me na obrambno ministrstvo, kjer me je zaslišal neki častnik. Brez vsakega uvoda je začel govoriti o moji poroki s Palom, ki je bila, po njegovem mnenju, zadeva države. Natančno me je vprašal o vsem mojem dosedanjem življenju, kdo so bili moji starši, moji prijatelji in če poznam delo svojega moža in marksistične nauke. Dolge ure je trajalo »to zasliševanje in brezobzirno odkrivanje moje preteklosti. Potem mi je odločno povedal, kakšno je njihovo mišljenje glede mene. Jaz sem Palu Malaterju v veliko oviro pri njegovem izvrševanju poklica. Samo če hi se politično preobrazila, bi lahko upala, da bi še nadalje ostala Malaterjeva žena.
»Tovarišica,« mi je dejal, »življenje Pala Malaterja je zaradi družinskih razmer tako razburkano, da ga ne moremo še dlje držati v službi. Komunistični polkovnik ne sme tako živeti. Ali naj zapusti službo ali pa naj se znova poroči. Če se
vi	ne morete prilagoditi novim razmeram, se bo komunistična partija čutila srečno, če mu bo dobila drugo, bolj vdano ženo.«
(Se nadaljuje)
Stran 8
XI. - štev
Volilni izidi na tržaški univerzi
Volitve za predstavniški zbor tržaške univerze so se končno le vršile in zaključile. V ponedeljek zjutraj so že sporočili izide. Sedeži v novi univerzitetni skupščini bodo tako razdeljeni: Intesa (katoličani) 13, Adria 2, Liberi Goliardi (liberalci) 6, Universita libera (levica) 11, Go-liardia isontino-friulana 4.
Rojan
Le malokatera prireditev je v našem Marijinem domu tako prisrčna kot proslava materinskega dne. Otrokom kar sijejo oči, ko z odra pripovedujejo mamicam v pesmih in deklamacijah, kako jih imajo radi. To se je ponovilo tudi preteklo oljčno nedeljo. Zelo lep nagovor je imel prof. Maks Šah. Njegova beseda je prihajala iz srca in segla v srce ter puščala vlažne oči. Mali umetniki so se potem postavili z igrico »V boj za mamico«.
*
Prav na oljčno nedeljo nas je za vedno zapustila gospa Štefanija Kompare z Grete. Na Jožefovo je zelo pobožno prejela vse svete zakramente, ki so jo vidno o-krepčali za zadnje ure zemskega trpljenja. K zadnjemu počitku smo jo pospremili na veliki torek. Bog naj bo njena večna sreča in veselje! Njenim dragim izrekamo naše sožalje.
Barkovlje
Na praznik sv. Jožefa smo imeli pri nas dvojno slavje. Proslavili smo predvsem ženina naše nebeške Matere, ki je tudi v naši fari zelo čislan.
Ta dan pa goduje tudi naš kaplan č. g. Jože Vidmar, ki je pred meseci tiho in skromno prevzel novo službeno mesto. Da se zaradi tega nekoliko oddolžimo, smo č. godovniku pripravili majhno slavje. V lepo okrašeni cerkvi — v kolikor to dopušča postni čas — je pri sv. maši pel mešan zbor. V pridigi je č. g. Vidmar na svoj zajemljivi in prodirni način podal sliko sv. Jožefa ter nas vnemal za njegovo češčenje.
Po sv. maši so se ljudje zunaj cerkve zgrnili okrog g. kaplana in mu iskreno čestitali. Prvi strežnik mu je z lepim voščilom izročil šopek cvetja, verniki pa so mu poklonili skupna in zasebna darila s toplo željo, da bi se č. g. Vidmar čutil med nami kakor v družinskem krogu.
V Katoliškem glasu ponovno kličemo: Na mnoga, zdrava in blagoslovljena leta, ter da bi z božjo pomočjo dolgo in uspešno deloval med nami!
Barkovljani
Bazovica
O naši vasi se večkrat oglašajo razni časopisi, ki poročajo o življenju naše vasi. Eni pišejo o živinoreji, drugi o kmetijstvu, o delavnosti vaščanov in podobno. Seveda nikoli ne omenjajo, da imamo lepo cerkev, na katero so vaščani zelo ponosni. Neki časopis je nedavno od tega našteval koliko gostiln imamo, trgovin in še druge zanimivosti. Zanimivo pa je, da je pozabil zapisati, da imamo čedno kinodvorano, ki je last župnije. Nekdo je v časopisu celo trdil, da bi bilo treba postaviti v Bazovici dvoranico, kjer bi se kulturno izživljali. No, tak je časnikarski posel, da ne more vsega povedati. Pa naj bo tako!
V naši župnijski dvorani — tako smo že večkrat beležili — izobražujemo vaščane z igrami, filmi in kulturnimi večeri. Tako smo na primer v tem mesecu imeli kar devet »večerov«. Najprej smo imeli štiri dekliške večere, na katerih so razni predavatelji govorili našim dekletom o pripravi na zakonsko življenje. Prvi večer je govoril zdravnik dr. Starc, ki ga vsi poznamo kot radijskega vedeža; drugi večer babica gospa Seražin, nato duhovnik g. Jamnik in zadnji profesor g. Teuer-schuh. Predavanja so bila tako zanimiva, da se je vsak večer vnela živa debata, ki jo je bilo treba prekiniti zaradi pozne ure. Udeležilo se je teh večerov nad 50 deklet
—	tudi iz oddaljenih vasi. Na petem večeru so nastopili Dolinčani s poučno igrico. Sledila sta dva večera za fante. Isti predavatelji — razen babice — so obravnavali isto vprašanje kot pri dekletih. Tudi fantje so pokazali svojo zrelost: u-deležilo se jih je 45. En večer je bil za starše: njim je prof. dr. Šah govoril o temi: Zakaj mladina beži iz družinskega kroga.
Zaključili smo z devetim večerom in za »predavatelja« smo izbrali film: Pravica do rojstva. Film obdeluje za današnje čase tako — na žalost — pereče vprašanje
o	splavu (abortus). Po predvajanem filmu
ni bilo treba nobene besede v razlago. Film je dosti povedal: življenje je sveto, nihče ne sme zadušiti božjega diha. Tako lep je bil ta film, da smo ga morali še dva večera ponoviti.
Toda ne mislimo samo na odrasle. Tudi otroci se pogostoma zabavajo in izobražujejo zlasti potom lepili mladinskih filmov. Tako so na primer na dan šolskega sv. obhajila vsi otroci iz fare — nad 100
—	gledali švedski film »Čudovita dogodivščina«. Slikovita narava, poživljena po živalih je našo mladež z vzgojitelji vred naravnost očarala.
Za naprej pa lahko napovemo, da se naš Oder marljivo pripravlja na uprizoritev igre »Poslednji mož«, ki bo v aprilu.
Napisali smo te vrstice ne zato, da bi se hvalili, temveč zato, da bi kdo ne mislil, da smo v Bazovici brez kulturnega udejstvovanja.
Septembra bo deset let, odkar smo brez enega vinarja v žepu pogumno začeli graditi naš župnijski kulturni dom. Prihodnje leto pa bomo — ob prvi obletnici — dali točni obračun našega delovanja v prid vaščanov in okoličanov.
15. marca smo pokopali vernega moža Antona Bemetiča. O njem lahko upravičeno rečemo: Kakršno življenje, takšna smrt. In s tem smo vse povedali. Umrl je lepo previden, umiral je z molitvijo na ustih, potem ko je navzočim priporočil, naj zanj molijo. Pokojni je imel to posebnost, da je vodil neko »domačo vaško kroniko«. Beležil je rojstva, smrti, imena in razne vaške dogodke. — žalujočim, ki so zvesti naročniki Kat. glasu, naše sožalje.
Pesek
Na Tiho nedeljo popoldne je tržaški škof posvetil oltar naše cerkve. Obred posvetitve oltarja traja kar dve uri. To priča, da je oltar središče cerkvenega življenja, saj se na njem obnavlja Jezusova daritev, prav ista, ki je bila opravljena na Kalvariji.
Obredov se je udeležilo veliko število vernikov. Posvetitvi oltarja je sledila sv. maša, pri kateri je g. škof v lepem slovenskem govoru spodbujal navzoče, naj ljubijo sv. mašo in naj se je redno udeležujejo.
Ob tej priliki so naše misli romale v Kanado, kjer živi arhitekt Vilko Cekuta. On nam je podaril načrt za našo lepo cerkev. Hvaležni smo mu in bi ga ob tej slovesnosti radi imeli med nami. Toda Kanada je predaleč. Gotovo bo vesel, ko bo zvedel, da je načrt za oltar napravil slovenski slikar Tone Kralj in da nam bo, če Bog da, prihodnje leto poslikal vso cerkev.
Požrtvovalnim vernikom, ki mesec za mesecem darujejo za svojo cerkev, kličemo: Stanovitno vztrajajte. Veliko bo vaše veselje, ko bo cerkev dokončana.
Mimo Peska gre zlasti ob nedeljah veliko ljudi. Tu je namreč ombejni blok. O-pozarjamo potnike, da je na Pesku vsako nedeljo sv. maša ob 9.15.
Nad Peskom, na poti v Gročano, stoji sedaj novo pokopališče. Nič ne vemo, kdaj bo delo odobreno, blagoslovljeno in »kdaj bo dobilo svoje stanovalce«.
Marijina cerkvica na Pečah
Na velikonočni ponedeljek, ob dveh in pol popoldne, bomo slovesno prenesli iz Boljunca na Peče Marijino podobo. V lepi procesiji bomo molili in prepevali.
V	starodavni cerkvici, kjer bo Marijina podoba ostala do prve oktobrske nedelje, bo ta dan sv. maša ob štirih popoldne.
Toplo vabimo vse Boljunčane, Brežane in sploh Marijine častilce.
Šesti kulturni večer na Placuti
Z velikim zanimanjem smo obiskovalci kulturnih večerov na Placuti v torek 17. marca sledili predavanju in filmu o lepotah Španije, Portugalske in Tangerja. Predavanje je vodil g. dr. Branko Agneletto iz Trsta. Najprej nam je razložil nekaj španske zgodovine ter največje značilnosti Španije, nakar je sledil lep barvan film o potovanju po Španiji do Gibraltarja, nato po afriški obali nazaj v Španijo in v Fatimo ter od tu na Francosko v Lurd, kjer se je film zaključil. Videli smo značilne španske procesije velikega tedna, katerih se udeleži vse prebivalstvo in ki trajajo po pol dneva in več in ki nimajo nič skupnega z našimi velikonočnimi procesijami. Najbolj smo občudovali krasne španske cerkve in samostane, bisere u-metnosti in lepote, ki bi jim niti v Italiji ne našli lepših.
Hvaležni smo g. dr. Agnelettu za lep večer in ee mu zato toplo priporočamo tudi v nadalje.
Doberdob
Č. g. Vinko Zaletel nas je obiskal 26. februarja in nam v krasnih barvanih slikah pokazal važno kulturno in vzgojno delo Šolskih sester na Koroškem, pa tudi zavedno in požrtvovalno mladino, ki kljub vsem težavam ostaja zvesta Bogu in narodu. — Občudovali smo potem zmogljivost človeške znanosti na svetovni razsta-
vi	v Bruslju; končno še zanimivosti in lepote Švice in prelaza sv. Bernarda ter primorskih vasi.
Kmečka posojilnica je imela na tiho nedeljo (15.3.) svoj letni občni zbor, kjer so obravnavali redne in izredne zadeve naše vasi.
Gospod prefekt iz Gorice je obiskal našo vas in celo občino ter se zanimal -za probleme šolskih poslopij, otrok, šolske kuhinje, občinskih del, zlasti nove ceste pred vojašnico karabinerjev. Otroke je razveselil z zelo dobrimi slaščicami.
Prešernova proslava na praznik sv. Jožefa je obstajala iz treh delov. V prvem so naša dekleta podala življenje največjega slov. pesnika z vmesnimi njegovimi poezijami in dvemi solospevi Zdravkota K.: »Luna sije« in »Mornar« ob spremljavi na klavirju č. g. M. Fileja. V drugem in tretjem delu pa je moški zbor iz Jazbin zapel 11 umetnih narodnih pesmi pod vodstvom Zdravkota Klanjščka. Ves 12. kulturni večer je potekel v prijetnem in umirjenim razpoloženjem, zato lahko čestitamo tako dirigentu, kakor pridnemu zboru teh se jim iskreno zahvaljujemo ne samo za lep večer, ampak tudi za krasen zgled navdušenosti in zvestobe krščan-
ski kulturi. Hvala in na svidenje!
Vodovod bi kmalu postal vinovod! Saj se je zdelo, da bo voda dražja kot vino v »osmicah«. A poleg smeha in govorjenja moramo razumeti važne in nerodne probleme o vzdrževanju, popravilih, dolgovih, pogodbah in obnovi vodovodnih naprav. C.A.F.O. ureja v marsikateri občini resno in zadovoljivo vodne naprave; zato upamo, da bodo tudi pri nas pametno reševali vse probleme.
Števerjan
V	soboto 21. t. m. se je vršila pod predsedstvom g. župana seja občinskega sveta.
Odobren je bil načrt za opremo štever-janske šole v znesku enega milijona lir.
Ker se je že nakazana vsota za gradnjo otroškega vrtca izkazala za prenizko, je občinski svet sklenil zaprositi državo za povišek v znesku 320 tisoč lir.
Razprava o načrtu jazbinskega pokopališča se je prenesla na prihodnjo sejo, da bi mogli občinski svetovalci bolje proučiti predloženi načrt.
VOŠČILA
-k Bazoviški župnik vošči vsem faranom blagoslovljene velikonočne praznike.
★ Kinodvorana v Bazovici želi vsem zvestim obiskovalcem veselo Veliko noč.
★ Zveza slov. kat. prosvete v Gorici želi vsem goriškim, tržaškim in koroškim Slovencem ter vsem Slovencem doma in po svetu veselo in blagoslovljeno Veliko noč.
★ Župni urad sv. Martina šk. v Doberdobu vošči vsem zvestim bralcem Kat. glasa in vsem drugim faranom vesele velikonočne praznike in božjega miru po vrednem prejemu svetih zakramentov.
★ Slov. kat. prosvetno društvo v Gorici vošči članom in somišljenikom srečne in blagoslovljene velikonočne praznike.
-k S KAD v Gorici želi članom, kolegom in prijateljem srečno Veliko noč.
Radio
Na veliko noč bo med pontifikalno sveto mašo tržaški radio (TSA) prenašal govor tržaškega g. škofa v slovenskem jeziku.
SOLSKA SPRIČEVALA
V	zvezi s polemiko o šolskih spričevalih na Tržaškem so politične skupine in osrednje kulturne organizacije sprejele in odposlale na generalnega vladnega komisarja naslednje pismo:
Trst, 21. marca 1959
Gospod
Dr. Giovanni Palamara,
Generalni vladni komisar,
Trst
Glede na sklep Generalnega vladnega komisariata za Tržaško ozemlje v Trstu, da se izpričevala za slovenske šole izdajo taka, kakršna so, z vsemi bistvenimi in formalnimi napakami, ob koncu drugega tromesečja, si dovoljujemo opozoriti Komisariat na sledeče:
1) Zastopnikom Sindikata slovenske šole in političnih strank je bilo pri osebni intervenciji 4: februarja 1959 pri ravnatelju za javno šolstvo Gen. vladn. kom. prof. Udini, 10. februarja 1959 pri šolskem skrbniku dr. Tavelli in 13. februarja 1959 pri osebnem razgovoru v Vašo Ekscelenco, zagotovljeno, da bodo spričevala popravljena.
2) Zastopnikom Sindikata slovenske šole je bilo na šolskem skrbništvu, dne 10. febr. 1959 prebrano pismo urada za javno šolstvo, ki daje s svojo vsebino ista zagotovila glede popravka spričeval, kakor so ona pod točko 1.
Podpisani smatramo, da so odgovorne oblasti na Tržaškem ozemlju vzele premalo resno v pretres pomen spričeval, ki veljajo kot uradni dokument.
S sklepom, da se spričevala v taki obliki in vsebini izdajo, se ne strinjamo, čeprav tega preprečiti za sedaj ne moremo. Da pa se take stvari pri izdaji spričeval za slovenske šole ne bi ponavljale, zahtevamo, da upoštevate pri tiskanju spričeval za prihodnje šolsko leto sledeče:
1) Spričevala naj se povsem ujemajo Z vpisnicami.
2) Slovenščina kot učni jezik naj ima prednost pred ostalimi predmeti.
3) Pri naslovih šol naj se upoštevajo na-
slovi, ki so navedeni v Ukazu štev. 18 še Zavezniške vojaške uprave z dne 8. vembra 1947; morebitno preimenova naj se pa izvrši na zakonit način.
4)	Besedilo spričeval naj bo sestavljt v duhu slovenskega jezika.
V	upanju, da Vam ne bo težko dati gotovil, ki so bila že ustno dana, tudi smeno, se Vam zahvaljujemo z odličt spoštovanjem.
Veliki teden sv. oče
Obredov velikega tedna se letos v Rimu udeležil tudi sv. oi Spored je naslednji:
Na veliki četrtek ob petih poldne bo sveti oče v svoji sto cerkvi svetega Janeza v Laterai prisostvoval slovesni sveti maši bo sam nesel Najsvetejši zaki ment v božji grob.
Na veliki petek bo šel v bazilik sv. Križa v Jeruzalemu, kjer I ob petih popoldne slovesna liti gija velikega petka.
Na veliko soboto zvečer ob smih pa bo preko vatikanskm radia govoril vernikom za veli noč.
Na velikonočno nedeljo bo pravil ob 10. uri dopoldne v va kanski baziliki slovesno ponti kalno sveto mašo in opoldne z zunanje lože bazilike podelil b goslov Urbi et Orbi, rimskemu n stu in vsemu svetu.
Opozarjamo, da bo vatikans radio prenašal vse obrede, pri l terih bo navzoč papež. Posebej požar jamo na velikonočni naj vor vsemu svetu v soboto ob smih ter na slovesni blagoslov poldne na veliko nedeljo. — f katere teh obredov bodo od< j ali tudi po televiziji.
Radio Trst A QBVE s T 1 L
od 29. marca do 4. aprila 1959
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika 7 dni v Trstu, urednik: Mitja Volčič. — 15.40 Zbor Slov. Filharmonije. — 17.00 »V času obiskanja«, osem postaj trpljenja Gospodovega, ki jih je napisal Edvard Gregorin - igrajo člani Radij, odra, vodi Jože Peterlin. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve - »Velikonočne pesmi« - oddajo je sestavil Vinko Beličič.
— 22.30 Beethoven: Koncert št. 2 v B Duru, op. 19.
Ponedeljek: 9.00 Franck: Kvintet s klavirjem v f molu. — 10.00 Predavanje - Metod Turnšek: »Velikonočne igre in običaji«. — 11.30 Oddaja za najmlajše - Adri-jan Rustja: »Brez dela ni jela« - igrajo člani RO. — 17.00 »Učenec žlahtnosti«, komedija v treh dej., ki jo je napisal Francisco Manuel de Mello - igrajo člani SNG.
— 19.00 Jože Peterlin: Tržaška Velika noč pred 50 leti. — 20.30 Bedrih Smetana: PRODANA NEVESTA, opera v treh dej.
— 1. in 2. dej. - orkester in zbor Slov. Drž. opere vodi Dimitrij Žebre - v 1. odmoru, približno ob 21.20: Opera, avtor in njegova doba. — 22.40 Samospevi Franca Ger-biča.
Torek: 18.00 Z začarane police - Milica Kitek: »Zvezdice in nebesne ovčice se i-grajo«. — 18.10 Simfonični koncert orkestra Slov. Filharmonije, ki ga vodi Samo Hubad - Škerjanc: Sonetni venec, kantata v treh delih za soliste in orkester. —
21.15 B. Smetana: PRODANA NEVESTA, opera v treh dej. - 3. dejanje. — 22.30 U-metnost in življenje.
Sreda: 18.10 Schubert: Simfonija št. 3
v D Duru. — 19.00 Zdravstvena oddaja. —
21.00 ZATON OB ZORI - igrajo člani RO.
Četrtek: 18.00 Z začarane police: »Štirje
bratje«. — 18.10 Mendelssohn: Koncert v e molu za violino. — 18.40 Mariborski mladinski zbor. — 19.00 Šola in vzgoja - Ivan Teuerschuh: »Vzgojna posvetovalnica«. —
22.15 Rukoveti Stevana Mokranjca. — 22.35 Ravel: Kvartet v F.
Petek: 18.00 Radijska univerza - Jakob Ukmar: »Ločitev zakona po kanonskem pravu - (3) Poenitentiaria dn škofijska sodišča«. — 18.10 Brahms: Simfonija št. 4 v e molu. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Poslednji dnevi slovenskih književnikov - »Prežihov Voranc«. —
Sobota: 16.00 Novelist tedna. — 16.20 Makedonske pesmi in plesi. — 17.30 Velika dela slavnih mojstrov. — 18.00 Oddaja za najmlajše: »Micka in Turki«. — 20.40 Slovenski oktet. — 21.00 »Napoleonov sa-movar«, enodejanka - igrajo člani RO. —
22.00 Schumann: Simfonija št. 4.
i
KINO BAZOVICA bo predvajal sled1 j filme - cinemascope v barvah: na Vel' | t noč in velik, ponedeljek: Grande am‘ di Elisabetta Barrett; na Belo nedel, Casa da te alla luna d’agosto; 12. april Legge del Signore (L'uomo senza fucIK 19. aprila: L’arma della gloria; 26. april Tarzan e i Safari.
RAVNATELJSTVO slov. liceja in uči ljišča v Gorici obvešča, da je treba viol prošnje za pripustitev k zrelostnemu pitu, odnosno učiteljskemu usposobljeno nemu izpitu, najkasneje do 14. aprila t Pojasnila daje tajništvo.	k
d
,katoliški glas“ v vsak* slovensko družino I
DAROVI :
Za Alojzijevišče: M. S. 1.000; N. N. 5.0 gdč. M. Goričan, New York 2.460 lir.
Bog povrni! Vsem našim dobrotni® voščimo prav srečno Veliko noč!
Za Slov. sirotišče: K. B. ob praznoval 50-letnice obstoja 40.000; g. Rudi Bra1 znatno količino izbornega mandorlata; N. 2.500 lir.
Vsem plemenitim dobrotnikom se ist no zahvaljujemo in želimo vesele in 1 goslovljene velikonočne praznike!
Za Kat. glas: C. K. namesto cvetja grob Antona Karara iz Šempetra 500 1>
Bog povrni in vesele velik, praznik®
Veselo Yeliko noč voščijo:
oHlikulus \7Cacme(a
TRGOVINA z raznim ženskim, moškim $ otroškim blagom
ULICA OBERDAN 5 - GORlc‘'
KMEČKA BANKA
ULICA MORELLI
- GORl^
OGLASI
Za vsak mm višine v Širini enega si trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici