Vtisi ekskurzije na Dunaju. (Iz referata prof. Minke SkaberneJtove pri Društvu učlieljic v Ljubljani.) (Konec.) Učitelj je učemcem razumen vodnik, fci jim ne vtepava mehaničnega znanja, temveč jih navaja, da si iz lastnih sil v medsebojnem delu s součenci osvoji to, kar je prej prejemal pasivno od učitelja. Učni postopek je prosti razredni pogovor. Učenci delujejo pri sestavljanju delovnih načrtov, pri ocet> nj^vanju izdelkov in pri vzdrževanju reda. Učenci se zavedajo, da delajo zase in za svojo delovno zajednico. Smatrajo se dolžrii sodelovati, ker lenoba, neiskrenost, netoč« nost škodujejo celi zajednici. Bistvo dela teh zajednic niso nove me« tode, temveč radostno doživljanje in razvd« ianje v zajednici. V vsa'ki šoli imajo neke vrste razpored ur, '»Stundentafel«, kd se ga •učitelj ni pTimoran točno držati «d ure ffo ure, ki pa vendar skrbi za to, da se v teku ted.na izvrši predpisano število ur. Šolska čitanka je odstranjena. Mesto su» hoparnc čitanke se stopnjema od elementari nega do končnega razreda srednje šole vrsti čitalna snov in iz^popolnjuje z najlepšimi bi* seri nemške literature v 'krasnih k.njižicah »razrednega čtiva«. Tudi računica je sestav« Ijena tako, da se driži načela skupnostnega pouka po delovnih enotah.. Vse knjige in vsa potrebna učila daje mestna občina ucencem dunajskih osno-vnih, meščanskih in srednjih šol brezplačno na razpolago. Poleg knjig požiivljajo pout iz« rez^ki iz časopisov, ki jih uoenci sami prina=> šajo v šolo. 'Po vseh šolah se opaža velika spretnost jezikovnega izražanja učencev, ki so si jo pridobili predvsem s prostim spisjem in pro» stim debatiranjcm. Pouk v risanju je na posebno' vdsok) stopnji. Zlasti se goji Tisanje po spominu, »Freks Schaffen«, risanje po naravi in rit? mično risanje, ki ga poživlja učitelj a igra* njem muzikalnih motivov. Pri petju se ritem pesmi izraža tudi z lepimi Titmičnimi vajami, z rajanjem in ple? som. Posebnost so takozvani »Begabtenklas« sen«, to so razredi izbranih nadarjenih otrok, ki prihajajo popoldne prostovoljno v šolo. Poučujejo jih v oddelkih odlični stro» kovnjaki o raznih tehnikah ročnega d^ela, v petj'u, ris^nju, fiziki, Ikemijd in računstvu. Tako se vežbajo talenti in se jih podpira v njihovem stremljenju. Pouk na obrtno«nadaljevalnih šolah se vrši samo ob delavnikih od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Šolsko kto traja 10 mesecev, ttdensko po 8 ur. Vse vajenoe veže šolska dolžnost od vstopa k mojstru do konca učne dobe. Zobna ilinika za otroke je institut po< sebne vrste. Vse dunajske otroke vseh stas rostnih dob ima v evidenci; otroke premož« nejših staršev nadzoruje1, otroke reivnih star» šev tudi oskrbuj© in zdravi. Pregled zobovja vsakega otroka se vrši 2krat v letu. V istem poslopju je »Kinderiibernahme* stelle«, neko svojevrstno zavetišče' otroifc. Tu se sprejemajo otroci družin, fcaterirh se je pripetila nesreča, n. pr. smrt ali samomor staršev, ali so prišli v zapor itd. V zavodu se obdržp otroci 4 tedne, nato se oddajo staršem nazaj ali v kak pTimeren zavod. Istd otroci pridejo pozneje za 2 meseca v otroško zavetišče »Wilhelminenberg«, da prežive ne« kaj časa svojega življenja v lepi okolici. Za« vetišče je bivši grad Habsburžanov. Da je dunajska občina ornilila stano« vanjsko bedo dunajskega prebivalstva, je zgradila skoro v vsakem okraju velikanske komplekse stanovanjskdh hiš. Tudi ima v programu gradnjo majhnih hišic za delavske rodbine. V vseh delih dunajske občine se dzraža globok socialen čut in želja, vzgojiti zdravo prihodnje pokolenje. Izredna prijaznost in to^ariška ljubez? njivost in naklonjeTiost vseh dunajskih vo> diteljev naše ekskurzije nas je nad vse pre* senetila. Lepi teden na Dunaju nam bo ostal v trajnem spominu. Hvaležni i&e tudi spominjamo maribox» skie Pedagoške centrale in voditelja ekskuir« zije g. Vranca in pripoTOČamo vsem, naj se pridružijo tej prekoristni pedagoški ustano« vi, da bi se njena stremljenja razširila po vsej Sloveniji dn vsej državi.