Uredniški odbor:
Bizjak Franc Habjan Vinko Jakoš Jože Kidrič Mimica Javorič Slavko Lapornik Marjana Murgelj Zvonko Pilko Zlatka Škornik Edi Šmigoc Karel Valant Marcela
(Izdaja Radio Šmarje)
Naklada:
5000 izvodov
Tisk:
Papirkonf ekcij a Krško
Bohor je spal,
Bohor šumi,
Bohor je vstal,
Bohor žari...
(Radovan Gobec: Pesem
Kozjanskega odreda)
BOHQR
ŽARI...
Glasilo občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah
LETO: II	ŠTEVILKA 5	OKTOBER 1980
Stvarni programi - uspešne akcije konferenc SZDL
Pred letnimi programskimi konferencami organizacij SZDL v občini
Nov korak k napredku — otvoritev nove šole v Kostrivnici (Foto Mestinšek)
Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah pravkar zaključuje intenzivne priprave na izvedbo letnih programskih konferenc SZDL v krajevnih skupnostih in na nivoju občine, kar pomeni eno izmed oblik uresničevanja statutarnega sklepa RK SZDL Slovenije, sprejetega na seji tega organa v decembru preteklega leta.
Letne programske konference organizacij SZDL pomenijo možnost in dolžnost, da objektivno ocenimo dosežke in slabosti v preteklem delovanju KK in OK SZDL, da se na njih dogovorimo za programske usmeritve našega nadaljnjega dela in da, če to terjajo konkretne okoliščine in razmere, izvršimo znotraj naših organizacij nujno potrebne kadrovske spremembe.
Statutarni sklep RK SZDL Slovenije in na njegovi podlagi izdana navodila, nam nalagajo, da izvedemo do 15. 11. 1980 letne programske konference v vseh 25 KK SZDL ter najpozneje do 15. 12. 1980 občinsko programsko konferenco.
Nesporno je, da terja pravočasna, zlasti za kvalitetna izvedba naloge, ki je pred nami, temeljite priprave tako v vsebinskem in organizacijskem, kakor tudi v kadrovskem pogledu. Prav zato smo se odločili, da uporabimo v pripravljalni fazi programskih konferenc doslej redko uporabljeno metodo namreč, da na sedmih področnih posvetovanjih s predstavniki KK SZDL opredelimo temeljne cilje programskih konferenc, vsebinske in organizacijske pri-
prave nanje ter druga aktualna vprašanja.
Posveti, opravljeni v krajih Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek in Lesično za KK SZDL, ki geografsko gravitirajo k njim, so dali izredno pozitivne rezultate, saj je bil na njih lahko dan potreben poudarek konkretni in neposredni problematiki, značilni za posamezna območja občine. Skupina s predstavniki KK SZDL u-gotavlja nujnost, da se takšna praksa kot metoda dela uporablja tudi v prihodnje.
Na letnih programskih konferencah bodo dani temeljiti poudarki nadaljnji demokratizaciji SZDL kot najširši, frontno sestavljeni družbenopolitični organizaciji, njeni množičnosti, odprtosti in frontnosti, nadalje delovanju sekcij, koordinacijskih odborov, svetov in problemskih konferenc, organiziranosti in razvoju v smeri delovanja in ustanavljanja vaških, hišnih in uličnih odborov SZDL itd. Posebne pozornosti bodo deležna vprašanja s področja stabilizacijskih nalog, družbenega planiranja, samoupravnega organiziranja potrošnikov in hišne samouprave, samoupravnega sodstva, LO in DS ter še posebej akcija NNNP 80-81. Po zbranih podatkih sodeč bodo v dnevnih redih programskih konferenc močno zastopana konkretna vprašanja, ki neposredno prizadevajo delovne ljudi in občane in, M opredeljujejo osnovo naravnanosti v aktivnosti SZDL.
V pripravah na letne programske konference je bilo pogosto slišati pripombe na nerazumevanje frontne vloge SZDL, zlasti v zvezi z delovanjem njenih frontnih delov znotraj nje. Zato smo se dogovorili za usklajen pristop k pripravam programskih konferenc ter sprejeli obveznosti, da bodo pri realizaciji njenih dnevnih redov aktiv-
(nadaljevanje na 2. strani)
no sodelovale vse samoupravne, družbene, družbenopolitične in druge strukture, ki znotraj SZDL uresničujejo svoje ustavne, družbemo-politične in druge programske naloge. Jasno je, da pri tem nosijo posebno odgovornost družbenopolitične organizacije z ZK, kot vodilnim idejnopoliitioniim usmerjevalcem naše stvarnosti, na čelu.
Doseči želimo, da bodo letne programske konference dejanski odraz naporov, dosežkov ter hotenj delovnih ljudi in obča-
V naši socialistični samoupravni družbi smo zavestno o-predelili obrambno, varnostno in samozaščitno aktivnost kot neodtuljivo pravico vseh delovnih ljudi in občanov ter tako tudi v praksi uveljavili podruž-bljanje kot eno temeljnih poti v našem prihodnjem razvoju. Rezultati, ki smo jih dosegli v preteklih akcijah na tem področju, omenimo naj samo »Planino 77«, in NNNP 79 dokazujejo, da je ta oriedntacija pognala globoke korenine v našem
nov naše občine, ki v frontni, demokratični in množični socialistični zvezi uresničujejo temeljna načela naše socialistične, samoupravne družbe ter tako zavestno prispevajo svoj delež k njenemu nadaljnjemu razvoju.
Prepričani smo, da bomo zastavljeno nalogo izpeljali tako, kot to narekujejo obstoječe gospodarske družbene in politične razmere v naši stvarnosti.
Predsednik GK SZDL Jože Drofenik
vsakodnevnem življenju in delu ter da so jo delovni ljudje in Občani sprejeli kot samoumevno sestavino soaialističnih samoupravnih odnosov.
Uresničevanje koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite pa ni samo naša pravica ampak tudi odgovorna dolžnost, ki terja neprestano in intenzivno dograjevanje doseženega stanja in rezultatov v vseh temeljnih družbenih sredinah, pri čemer so posebej pomembne sestavine: uspo-
sabljanje, dograjevanje obrambnih varnostnih dokumentov, preizkusi stopnje usposobljenosti, razvijanje informativnega sistema itd. Prav v tem pa so temeljni cilji akoij NNNP, za katere smo se že v lanskem letu dogovorili, da postanejo trajna praksa v naših prizadevanjih za nadaljnjo krepitev naših obrambnih, varnostnih in samozaščitnih sposobnosti.
Letošnja akcija NNNP časovno sovpada v obdobje intenzivnih družbenih naporov za uresničevanje gospodarske stabilizacije, ki je zaradi svojega izrednega pomena za nadaljnji razvoj naše socialistične, samoupravne družbe tudi njen sestavni del. Materialni temelji našega gospodarskega in družbenopolitičnega sistema so namreč osnovni element in predpogoj naše neodvisnosti, neuvrščenosti in socialistične samoupravne demokracije.
Letošnja akcija NNNP 80-81 se načelno sestoji iz treh faz in sicer:
—	faza programiranja aktivnosti,
—	faza vsebinskega izvajanja programiranih nalog in
— faza praktičnega preizkusa
usposoblj enosti.
Poseben poudarek bomo letos in naslednje leto dali vprašanjem obrambnega in varnostnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov, praktičnemu utrjevanju znanja pri izvajanju posameznih delov obrambnih in drugih načrtov, razvoju in dograjevanju informativno-propa-gandnega sistema, delovanju samoupravnih in drugih organov v izrednih in vojnih razmerah itd.
Kot posebno pomembno nalogo si letos zadajamo tvorno, koordinirano in zavestno vključitev vseh temeljnih cehe naše družbe v vse faze akoij e, kar še posebej velja za novoustanovljene komiteje za LO, DS, družbene organizacije in društva ter samoupravne interesne skupnosti. Rezultati, doseženi pri izvajanju dosedanjih aktivnosti na tem področju utemeljujejo naše pričakovanje, da bomo letos in v prvi polovici naslednjega leta, torej v času, ko bomo akcijo izvajali, dosegli še boljše rezultate kot doslej.
Občinska konferenca SZDL
Šmarje pri Jelšah
Ob akciji NNNP 80-81
Vodna ujma je prizadela tudi našo občino
Povodenj v Sodni vasi (Foto: oddelek milice Šmarje)
V dneh od 9. do 13. oktobra 1980 je območje občine Šmarje pri Jelšah zajelo močno deževje, ki je povzročilo velike poplave. Sotla, Mestinjščica in Bistrica s pritoki so prestopile rečne struge. Škoda je nastala na kmetijskem, komunalnem, cestnem, vodnem in elektro gospodarstvu.
Občinska komisija za oceno škode, ki jo je imenoval Izvršni svet SOb Šmarje pri Jelšah in jo sestavljajo:	predsednik —
Dominik Leskovar, ter člani — Janez Dvoršak, Anton Lah, Dušan Princi, Janko Fras ter Ida Sekirnik, je imenovala tudi sedem strokovnih komisij za oceno škode na kmetijskih površinah in štiri za oceno škode na komunalnem področju. V vsaki
komisiji sta bila poleg predstavnika krajevne skupnosti dva strokovnjaka. Tako je bila vključena celotna pospeševalna služba Hmezada in vsi gradbeni strokovnjaki iz občinske uprave.
O stanju v občini so bili takoj obveščeni republiški sekretariat za SLO, republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, republiški komite za urbanizem in varstvo okolja ter odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic nesreč v SR Sloveniji.
Delovne organizacije »Gokop«, »Hmezad«, »Elektro«, »Nivo« in Cestno podjetje pa so opozorili, da nemudoma imenujejo svoje
strokovne komisije za oceno škode na objektih, ki jiih le-ti upravljajo.
Komisije so ugotovile naslednje: v kmetijstvu je nastalo za
22.816.376,00	din škode; največ so jo povzročili plazovi, M so poškodovali vinograde, njive, sadovnjake in travnike ter ceste. Škoda, ki je nastala v kmetijstvu, je v večini primerov nad 50 %.
Komisija, ki je ocenjevala škodo na cestno-komunalnem gospodarstvu, je ugotovila velike poškodbe na občinskih in republiških cestah ter vodovodih zaradi plazov in ker je voda odnesla gramoz. Škoda je ocenjena na 45.383.069,75 din.
»Nivo« Celje je imenoval svojo strokovno komisijo, ki je popisala vse vodotoke in akumulacijsko jezero Vonarje. Ugotovljena škoda znaša 15.280.000,00
ditn.
Na visokonapetostnem omrežju je zaradi plazov nastala škoda v višini 71.000,00 din. Rajonski monterji DES Elektro Celje so škodo v celoti sanirali in jo bodo tudi dobili povrnjeno od Zavarovalne škupnosti Triglav Celje, kjer imajo vse svoje elek-tro-omrežje zavarovano.
Na podlagi prijav štabov CZ iz krajevnih skupnosti, je komisija obiskala skoraj vse poplavljene objekte in ugotovila,^ da je dejanska škoda povzročena pri Stanku Osetu v Pristavi_ v višini 72.100,00 din in Slavi Žumer v Rajnkovcu v višini
30.300,00	din. Zaradi škode, M so jo povzročili plazovi, pa je nujna sanacija še nekaterih stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov v krajevnih skupnostih Rogatec, Stojno selo, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah, Pri-
m
Poplavljena obsotelska magistrala v Sodni vasi (Foto: oddelek milice Šmarje)
stava, Kristanvrh in Zibika.
Celotna škoda po poplavah znaša taiko 83.652.845,75 din.
Izvršni svet SOb Šmarje pri Jelšah je siMenil, da se iz proračunskih rezerv, ki so namenjene za sanacijo elementarnih nezgod in iz sredstev SCKIS dodeli 600.000,00 din za miniranje gramoza v vseh odprtih kamnolomih. Krajevne skupno-
sti bi tako lahko nabavile dovolj gramoza za zagotovitev osnovne prevoznosti cest.
Za sanacijo ostale škode, ki jo je povzročila zadnja poplava, se je treba pismeno obrniti k odboru podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic nesreč v SR Sloveniji.
2.	Ivan Lakner, delavec uprave SOb Šmarje pri Jelšah,
za dolgoletno uspešno delo, vzoren odnos do občanov ter za dosežke pri povezovanju lovskih organizacij v občini.
3. Peter Marin, učitelj OŠ Donačka gora,
za dosežene uspehe pri razvijanju krajevne samouprave in napredku krajevne skupnosti ter za dolgoletno uspešno delovanje na področju vzgoje in izobraževanja.
4. Milka Senica, učiteljica OŠ Šmarje pri Jelšah,
za življenjsko delo na kultur-no-prosvetnem in družbenopolitičnem področju ter za izjemne uspehe v vzgoji mladih generacij.
Tudi letos naši najboljši...
Letošnji praznik občine Šmarje pri Jelšah je bil zopet obračun vseh naših delovnih uspehov, ki pomenijo zajeten korak v napredek. Pri skupnih prizadevanjih za razvoj občine so se posebej izkazale nekatere delovne organizacije, družbenopolitične organizacije, društva in posamezniki, ki so prejeli občinska priznanja.
Danes vam predstavljamo naše nagrajence:
PLAKETA »9. september«__________
L Janez Krivec, gozdni delavec GG Celje, TOZD Boč Rogaška Slatina,
za doseganje izrednih rezultatov na delovnem mestu in za izjemno požrtvovalnost pri preprečitvi neprecenljive škode ob požaru v gozdovih Boča.
Plaketo je sprejela ravnateljica Milica Libnik
2. Osnovna šola »Boris Kidrič« Rogaška Slatina
za dolgoletno vzorno sodelovanje z organizacijami in društvi v kraju, za uspešno pedagoško-vzgojno delo ter za izjemne dosežke pri razvijanju bratstva in enotnosti v okviru sodelovanja pobratenih šol.
Plaketo je sprejel predstavnik KS
3.	Krajevna skupnost Kostrivnica
za uspešno razvijanje krajevne samouprave in za izredne uspehe pri razvoju celotne krajevne skupnosti.
PRIZNANJA »9. september«
1.	Tone Vidmar-Luka, narodni heroj,
za herojske zasluge v času NOB, za prispevek in prizadevanja v povojni izgradnji ter za nesebičen, požrtvovalen odnos do vzgoje in usmerjanja mladine ter prenašanje tradicij NOB na mlade generacije.
5.	Anton Sok, veterinar, Kozje,
za plodno delovanje na področju družbenega in športnega življenja in za posebno uspešno prizadevanje pri povezovanju gasilskih društev z obeh strani Sotle.
6.	Friderik Strnad, ¡duhovnik v pokoju iz Podčetrtka,
za dolgoletno delo na področju geologije, prirodoslovja in tehnike, za prizadevanja pri razvoju Podčetrtka in Atomskih toplic ter za vzgledno sodelovanje s samoupravno družbeno skupnostjo.
7. Ivan Ulčnik, kmetovalec iz Golobinjeka,
je pomemben kmetijski proizvajalec, ki s svojimi nadpovprečnimi dosežki v živinoreji že vrsto let daje dober vzgled drugim poizvajalcem na področju občine. Sodeluje v vseh (nadaljevanje na 4. strani)
pomembnejših organih občine, ki usmerjajo' ’ razvoj kmetijstva in krajevne skupnosti, predvsem pa v organih Temeljne organizacije kooperantov, kjer je prispeval pomemben ^ delež pri usmerjanju združevanja dela, sredstev in zemlje.
DENARNE NAGRADE
1.	Združenje borcev NOV Kostrivnica
za uspešno ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB, za tvorno sodelovanje v razvoju krajevne skupnosti ter za skrb, ki jo posvečajo partizanskim družinam na Boču in okolici.
2.	OO ZSMS Sladka gora
za izredno aktivnost na področju mladinskega prostovoljnega dela, za aktivnost pri
pripravi in izvedbi kulturnih programov ter plodno sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v krajevni skupnosti.
3.	OO ZSMS Šentvid pri Gro-belnem
za izjemno aktivnost na področju prostovoljnega dela in za vzorno sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kraju.
4.	Gasilsko društvo Rogaška Slatina
za široko aktivnost in dosežene uspehe na področju požarne varnosti v 100 letih obstoja društva in za vzgledno sodelovanje v enotah civilne zaščite v krajevni skupnosti.
5.	Gasilsko društvo Šmarje pri Jelšah
za široko aktivnost in dose-
žene uspehe na področju požarne varnosti v 100 letih obstoja gasilskega društva in za
vzgledno sodelovanje v enotah civilne zaščite v krajevni skupnosti.
Iz delovnih kolektivov
USPEHI STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« V ROGAŠKI SLATINI
Med delovne organizacije, ki so v letošnjem letu uspešno po-s.ovale, gotovo sodi Steklarna »BORIS KIDRIČ« iz Rogaške Slatine, ki posluje v okviru več tozdov: Osnovna izdelava, Dodelava, Kristal, Dekor Kozje in Servisne dejavnosti, poleg teh pa še Delavska restavracija in trgovina »Naše steklo« v Beogradu. Takšna samoupravna organizacija je bila nujna zaradi boljšega vključevanja delavcev v samoupravljanje, s tem pa so tudi dosegli zaokrožen tehnološki postopek.
Podatki o poslovanju in gospodarjenju kažejo, da so v letošnjem prvem polletju poslovali zelo uspešno. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je celotni prihodek v posameznih tozdih povečal takole: Osnovna izdelava za 56 %, Dodelava za 37 %, Kristal za 47 %, Dekor Kozje za 79 %, Servisne dejavnosti za 58 % in v delovni skupnosti skupnih služb za 55 %. Planirani celotni prihodek pa so presegli v Osnovni izdelavi za 8,7 %, v Dodelavi za 4,8 °/o, v Kristalu za 29,5 °/o, ponekod pa so za njim zaostali, tako v Dekorju za 4,3 % in v Servisnih dejavnostih za 15,5 %. Ustvarjeni dohodek pa se je, v primerjavi z lanskoletnim v prvem polletju, povečal takole: Osnovna izdelava za 59,5 %, Dodelava za 25 %, Kristal za 45,2 %, Dekor za 66,3 %, Servisne dejavnosti za 94,3 % in delovna skupnost skupnih služb za 59 °/o. Planirani dohodek so presegli tozdi: Osnovna izdelava za 23 %, Dodelava za 9 % in Kristal za 3 %, Servisne dejavnosti za 23 %, delovna skupnost skupnih služb za 11 %, Dekor pa je zaostal za planom za 7,3 %.
Pretežni del proizvodnje v Steklarni je usmerjen v izvoz. V letošnjem letu so temu posvetili še večjo pozornost. Največ izvažajo v ZDA, Zahodno Nemčijo, Kanado, Švedsko, Anglijo in Japonsko, kjer dosegajo ugo-
dne rezultate. Letos po povečali izvoz za 48 °/o, do konca leta pa nameravajo procent še povečati. Tako predvidevajo, da bo vrednost izvoza do konca leta 1985 znašala 13 milijonov USA dolarjev, kar bo pomenilo v sestavi njene celotne proizvodnje 58 — 60 %.
Močno je naraščal tudi procent prodaje, ki znaša v prvih devetih mesecih 47 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Možnosti za prodajo na domačem trgu so odvisne predvsem od proizvodnih kapacitet, to pa pomeni, da bi s povečanjem proizvodnje lahko povečali tudi prodajo, saj je povpraševanje po izdelkih večje od proizvodnih zmožnosti.
Glede na uspešnost gospodarjenja so povečali tudi sredstva za osebne dohodke, ki so jih izračunali na osnovi povečanja dohodka in pri tem upoštevali določila resolucije o družbenoekonomski politiki SR Slovenije v letu 1980 in dogovora o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke, ki morajo naraščati za 25 % počasneje od naraščanja dohodka. Tako so se letos sredstva za osebne dohodke v primerjavi z lanskoletnimi v prvem polletju povečala za 19 %. Povprečni mesečni dohodek na zaposlenega je tako znašal 7.656 dinarjev.
In kakšne so nadaljne usmeritve Steklarne BORIS KIDRIČ
Na proizvodno-tehnološkem področju namerava steklarna v naslednjem srednjeročnem obdobju povečati in modernizirati svoje proizvodne kapacitete. Doseči želijo večjo specializacijo na področju ročnega pihanja in brušenja z vzporednim uvajanjem polavtomatske in avtomatske proizvodnje. Vse načrtovane rekonstrukcije bodo potekale etapno.
V prvi etapi naj bi izboljšali strukturo proizvodnje, kar pomeni povečati proizvodnjo brušenega stekla. V ta namen so zgradili novo brusilnico v
in KS
Kozjem, v načrtu pa imajo tudi izgradnjo polirnice v vrednosti 40 miljoeov dinarjev.
V drugi etapi nameravajo zgraditi nov objekt, v katerega naj bi postavili dve kombinirani kadni peči. Po zgraditvi celotnega objekta bi leta 1984 začeli proizvodnjo z eno kombinirano kadno pečjo. V Sklepni fazi pa bi namestili še drugo peč z možnostjo za oblikovanje stekla na ročni in avtomatski način. Tako bi se pri novih pečeh odvijalo Oblikovanje in pihanje stekla v dveh izmenah, v
tretjo izmeno pa bi vključili avtomate.
Vzporedno s tem pa bodo obnavljali že obstoječe proizvodne naprave. Po končani izgradnji in rekonstrukciji predvidevajo v letu 1985 3.900 ton uskladiščenega stekla, kar bo 3,5-krat več kot leta 1980. Predvidevajo tudi, da bo procent proizvodnje ostal tako visok kot je danes, ne izključujejo pa možnost, da bi se le ta še povečal na približno 20 miljonov dolarjev.
Načrti so torej zelo spodbudni in obetavni, toda vprašanje je, ali bodo razmere na svetovnem trgu ostale še naprej takšne, kot so danes. V nasprotnem primeru bo namreč predvidene načrte težje realizirati.
Darja Lojen
Praznovanje v Podsredi
Panorama stare vasice Podsreda
Krajevni praznik bodo v Podsredi proslavili še posebej slovesno. Podpisali bodo listino o pobratenju med krajevno skupnostjo Podsreda in krajevno skupnostjo »BORIS KIDRIČ« iz Maribora. Pobuda za pobratenje je prišla iz Maribora in Podsreda jo je navdušeno sprejela. Talkšno sodelovanje med vasjo in mestom je za obe kra-
jevni skupnosti velikega pomena.
Na prvem srečanju, ki je bilo v mesecu juliju, je delegacija iz Podsrede predstavila delegaciji iz Maribora ¡svojo krajevno skupnost. Obiskali so tudi nekatere kultumo-zgodovinske spomenike, med drugim tudi rojstno hišo Marije Broz in muzej maršala Tita, kjer so se ne-
kaj časa zadržali v prijetnem razgovoru z Arno Kostanjšek.
Predstavniki iz Podsrede so jim obisk vrnili v mesecu ok-
tobru, kjer so se dogovorili o poteku in pripravah na pobratenje.
DAL
Kramljanje z Ano Kostanjšek je bilo nadvse prijetno. Povabili so jo, da obišče krajevno skupnost »Boris Kidrič« v Mariboru
Prvi obisk v Podsredi so predstavniki krajevne skupnosti Maribor zabeležili tudi v knjigo vtisov v hiši Marije Broz
AKTIVNA MLADINA V PODSREDI
Nekaj let krepkega dela je bilo potrebnih, da so se pokazali prvi vidni rezultati dela mladih rok. Začeli so z organiziranjem proslav, kuiltumih manifestacij, z igranjem komedij v zimskem času, s prvimi udarniškimi dnevi pri gradnji gasilskega in kulturnega doma. Tako je nastal mozaik aktivnosti
in še več je nalog. Ustvarjalno delo danes omogoča mladim v Podsredi, da se aktivno in enakopravno vključujejo v vse oblike življenja in dela v krajevni skupnosti. Zaupanje v mlade je omogočilo, da mladi ljudje nosijo pomembne funkcije v samoupravnih organih krajevne skupnosti. Zaupanje so dosegli z nenehno aktivnostjo in resnim delom.
Že nekaj let sodelujejo z bor-
ai Kozjanskega odreda in z borci III. čete Kozjanskega bataljona. Z njimi so se letos srečali v mesecu februarju in proslavili obletnico zadnjega boja III. čete. V razgovoru z borci so sprejeli nekaj nalog na področju obnavljanja in razvijanja revolucionarnih tradicij. Plod tega sodelovanja je bil tudi pohod po poteh Kozjanskega odreda, ki so ga letos že četrtič po vrsti organizirali v počastitev občinskega praznika.
Mladi se dobro zavedajo pomena kulturnih spomenikov, ki jih imajo v kraju. Tako so dali pobudo Zavodu za spomeniško varstvo iz Celja, da pričnejo z obnavljanjem gradu v Podsredi. Pri tem so mladi pomagali po
svojih sposobnostih. Izvedli so nekaj očiščevalnih akcij in del pri urejanju okolja.
Zasluga mladih je tudi dobro urejeno nogometno igrišče. Pri tem so se še posebej izkazali fantje, ki so v urejanje igrišča vložili vdliko delovnih ur in prostega časa. Mladi nogometaši so dali pobudo za ustanovitev nogometnega kluba in to zamisel tudi uresničili.
Do konca leta čaka mlade iz Podsrede še veliko nalog, predvsem na področju SLO in DS ter mladinskega prostovoljnega dela. Skupno z ostalimi organizacijami v krajevni skupnosti pa se že pripravljajo na proslavitev krajevnega praznika.
DAL
OBRAT TEKSTILNE TOVARNE V PRISTAVI
Ob občinskem prazniku je tekstilna tovarna iz Prebolda odprla manjši obrat v Pristavi. V prostorih preurejenega starega kulturnega doma je trenutno okoli 20 delavk, ki so v Pristavi povzročile že pravo »industrijisko vzdušje«. Kraj je postal živahnejši in menda je to konec zaostajanja za drugimi razvitejšimi kraji v občini.
Mladi iz Prebolda so ob začetku adaptacijskih del opravili prve udarniške ure na zgradbi. Tako je po novi pristavški šoli ta tekstilni obrat novi primer solidarnosti razvitih z nerazvitimi.
Mladi iz Prebolda v akciji...
Nagrajena KS Kostrivnica
Fotozapis ob letošnjem občinskem prazniku, ko smo ga praznovali v nagrajeni KOSTRIVNICI.
Mladi nogometaši pridno trenirajo in ob nedeljah čisto zares brcajo žogo proti nasprotnikom...
Gostje na slavnostni seji (Foto Mestinšek)
Delegacija iz pobratene občine Arilje (Foto Mestinšek)	Najmočnejša je bila ekipa LI »Bohor« Mestinje (Foto Mestinšek)
Kulturni program ob praznovanju (Foto Mestinšek)	KS Šentvid je imela ob občinskem prazniku v gosteh svoje pobra-
time iz Banje Luke (Foto Mestinšek)
Kultura... Kultura...
USPEŠNI NASTOPI MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA »ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA«
Malo je tako aktivnih in prizadevnih amaterskih kulturnih skupin na glasbenem področju, kot je moški zbor iz Rogaške Slatine pod vodstvom dirigenta tov. PLOHLA Franca.
Od ustanovitve (1966) do danes, je dosegel viden uspeh, tako v pblnozvočnem zborovskem izrazu, kakršnim se lahko pohvali le malo naših zborov, kot z izbiro novejših, zahtevnejših skladb. Na medobčinski reviji nastopa že deset let, s formiranjem večih zborov v občini (1976), se redno udeležujejo občinskih revij. Sodeluje na večini krajevnih in občinskih proslav ter z nastopi večkrat prestopi občinske, republiške in celo državne meje.
Med najuspešnejšimi akcijami v letošnjem letu je nastop zbora na »NAŠA PESEM 80« — ob dvoletnem pregledu dela in dosežkov najboljših slovenskih zborov v Mariboru.
Od 28 slovenskih zborov, kolikor jih je sodelovalo na prireditvi, je zdraviliški zbor prejel bronasto plaketo Maribora in
Kultura...
tako potrdil, da spada med najboljše amaterske zbore v Sloveniji.
Višek aktivnega delovanja zbora v sezoni 1979-80 je bila štiridnevna koncertna turneja po zahodni Nemčiji, kjer so izvedli poleg manjših nastopov, dva večja, zelo uspela koncerta. Prvi je bil v protestantski cerk-
vi, ki služi izključno koncertnim namenom, v mestecu Heu-chelheim, drugi pa v dvorani univerze v Giessenu. Pevci iz Rogaške Slatine so s kvalitetnim nastopom, z bogatim izborom in zborovskim zvokom tako pritegnili pozornost in simpatije poslušalcev, da so morali po zaključni točki dodajati pesem za pesmijo iz svojega bogatega repertoarja. Mnenje strokovnjakov in laikov je bilo e-notno: »Prevedeni naslovi pesmi
so nam bili dovolj za orientacijo, drugo pa nam je posredoval zbor. Njihova umetnost je v ni-nsiranju in barvi glasov ob različnih čustvovanjih in glasovna izraznost veselja ali žalosti, čeprav ne razumemo slovenskega jezika, se nam dozdeva, da smo razumeli vsebino, čeprav mogoče vsak po svoje...«
V premislek pa še to:
Bodimo samokritični in priznajmo, da včasih doma ne razumemo ali pa se ne zavedamo vsebinske vrednosti našega zbora pa čeprav poje v lepem materinem jeziku. ZKO in Kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah sta namreč prijavila moški zbor iz Rogaške Slatine na razpis o podelitvi priznanj občine Šmarje. Glede odločitve ni bilo niti odgovora, kaj šele priznanja. Anton Kampuš
KIDRIČEV KNEŽEC IN BRATSTVO
Krajevna skupnost »Boris Kidrič« Ljubljana je podpisnica Družbenega dogovora o varstvu, urejanju in vzdrževanju spominskega doma dr. Franceta in Borisa Kidriča na Knežcu pri Rogaški Slatini. Na obisku pri istoimenski, pobrateni krajevni skupnosti v Nišu, je bilo sklenjeno, da ob primerni priložno-
Zdraviliški pevski zbor ob velikem uspehu v Mariboru
sti tudi Krajevna skupnost iz tša podpiše Družbeni dogovor. Delegacija pobratene krajevne skupnosti je bila na obisku v Ljubljani 22., 23. in 24. 10. 1980. Ob tej priložnosti je tudi delegacija iz Niša podpisala Družbeni dogovor o Knežcu.
Predsednik odbora podpisnikov
KMETIJSTVO, NAŠA POSEBNA SKRB
MELIORACIJE IN KOMASACIJE — DOLGOROČNI UKREP ZA POVEČANJE MESA IN MLEKA NA ŠMARSKEM
Program razvoja kmetijstva na področju občine Šmarje pri Jelšah predvideva bistveno povečanje živinorejske proizvodnje v kooperacijski, kakor tudi v lastni proizvodnji. Predvideva se povečanje števila pitancev, krav molznic in ostalih kategorij živine. Povečanje obsega kmetijske proizvodnje pa je nujno pogojena s povečanjem proizvodnih sposobnosti kmetijskih zemljišč. Kmetijske površine se zaradi pospešene grad-nej vsako leto zmanjšujejo. Obseg kmetijskih obdelovalnih zemljišč se zmanjšuje tudi zaradi opuščanja hribovskih kmetij. Z melioracijami in boljšim izkoriščanjem zemljišč bomo to nadomestili.
Okoli 1500 ha ravninskih kmetijskih površin je potrebno z melioracijskimi ukrepi usposobiti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
V letu 1979-80 je Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah pristopil k melioraciji doline Bod-rišnice in Selškega potoka. Navedena melioracija je v zaključni fazi. V letu 1980 bodo pod-vzeti še nekateri agromelioracijski ukrepi in sprovedena komasacija. Tako bo usposobljenih za intenzivno proizvodnjo okoli 100 ha kmetijskih površin.
Imensko polje je ena naslednjih etap, kjer bomo s hidro in agromelioracijskimi posegi u-sposobili 208 ha kmetijskih površin. Na obravnavanem področju je 94 ha površin v družbeni lasti, 114 ha pa v zasebni lasti, oziroma v lasti kmetov kooperantov. Naslednje področje načrtovano za melioracijo in komasacijo je Pristavško polje v površini 261 ha. Ostala področja pa kasneje.
Večji del površin so travniki, le manjši del so njive. Vse površine so zaradi neurejenega vodnega režima proizvodno slabo sposobne. Trenutno se lahko na teh površinah pridela od 30
—	40 mtc suhe in do 250 mtc silažne koruze.
Največji problemi, ki nastajajo pri proizvodnji na teh neurejenih površinah so naslednji:
—	neurejen vodni režim onemogoča pravočasno in kvalitetno obdelavo, ki je predpogoj za višje in kvalitetnejše pridelke,
—	nemogoče je uporabljati sodobnejšo težko mehanizacijo in linije za spravilo krme in ostalih pridelkov, oziroma jo je mogoče uporabljati le v najbolj ugodnih vremenskih prilikah, ko so tla dovolj o-sušena,
—	zaradi zastajanja vode in poplav, je sklop rastlin na nji-
vah pogostokrat slab, kar zelo vpliva na količino pridelka,
— kvaliteta pridelkov je zelo slaba, ker spravila ni mogoče opraviti v optimalnem času.
Po izboljšavah bi na vseh površinah pridelovali koruzo, s katero je mogoče ustvariti mnogo večjo vrednost po ha. Vrednost proizvodnje po izvršeni investiciji se poveča za poprečno štirikrat. Pridelki, ki se bodo proizvedli na teh površinah, bodo Služili kot krmilo za živino in se bodo v 'končni fazi pojavili na tržišču v obliki večje proizvodnje mesa in mleka.
Sedaj so površine na imenskem in pristavškem polju več ali manj razdrobljene, s komasacijo pa bo možno iz razdrobljenih parcel napraviti večje komplekse, 'kjer bo možna in bolj utemeljena raba sodobne mehanizacije, večja storilnost in večja ter predvsem kvalitetnejša proizvodnja.
Družbena zemljišča se sedaj neracionalno izkoriščajo z najemom. Zaradi (tega je na teh površinah _ predvideno organiziranje družbene proizvodnje (koruza in ostale krmne rastline). To pa je tudi osnova za gradnjo hleva za pitance v Golobinjeku. Na^ imenskem in pristavškem polju je Kombinat zainteresiran odkupiti vsa kmetijska zemljišča in povečati družbeno proizvodnjo.
Financiranje melioracij:
Kredit — Ljublj. banka	50	%
Kredit — KŽRS	15	%
Udeležba ZVSS —
nepovratna sredstva	35	%
Za kredit Ljubljanske banke in kredit kmetijske razvojne skupnosti SRS je po družbenem dogovoru odplačilni rok 20 let po 3 % obrestni meri (1 leto koriščenje, 2 leti moratorij in 17 let odplačilne dobe.
Ekonomika vlaganja v melioracije je očitna predvsem v izboljšavo teh zemljišč, to pa pomeni, da je potrebno travnike spremeniti v njive in na njivah gojiti tiste kulture, ki bodo prek živinoreje dajale po ha zemljišča največ. To so koruza in ostale krmne rastline. Stanje živine na področju je zadostno, le kvaliteto prehrane je potrebno izboljšati, melioracije in komasacije pa so ukrepi v tej smeri.
Programiranje hidromelioracij poteka enotno po zaokroženih zemljiških kompleksih ne glede na lastništvo. Za vsako celoto se ustanovi melioracijska skupnost, ki jo sestavljajo lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč.
Interes za komasacije in melioracije ni samo na večjih kompleksih, ampak je tudi nujna agrarna operacija na manjših površinah. Zato predlagamo tudi manjšemu številu kmetov oziroma sosedom, da s pomočjo strokovne službe izvršijo melioracijo. 'Še pomembnejše pa je, da to zemljišče komasirajo ker si bodo tako zagotovili bolj ekonomično strojno obdelavo.
Poleg primerne rentabilnosti vloženeih sredstev je pomembno, da povdarjamo, da bo s povečano proizvodnjo na teh površinah zagotovljena tudi večja ekonomska in socialna varnost kmetov. V korist pa bo tudi širši družbeni skupnosti.
Mlaker Ivan, ing. agr.
Mladi o sebi
KRITIČNA OCENA DELOVANJA
V Šmarju pri Jelšah je potekala v soboto, 18. oktobra 1980 programsko volilna konferenca OK ZSMS. Mladi so ocenili dvoletno obdobje politične aktivnosti mladih po 10. kongresu ZSMS, se dogovorili za naloge bodočega dela ter izvedli volitve za mandatno obdobje 1981-1982. Ocena dvoletnega dela je bila izredno kritična. To so še posebej potrdili mladi razpravljala, ki so se v velikem številu vključili v razpravo. Dotaknili so se skoraj vseh področij dela v organizacijah ZSMS in pri tem nakazali probleme, ki so jih spremljali. V svojem razmišljanju pa so iskali tudi možnosti, kako bi delo izboljšali in popestrili. Zavzeli so se za dosledno uveljavljanje delegatskega sistema in ugotovili, da je lenta dejansko že ¡postal nosilec razvoja našega celotnega sistema, čeprav je še ponekod nedorečen. Ugotavljajo tudi, da so se zadovoljivo angažirali pri volitvah in bili izvoljeni v delegacije in druge Oblike samoupravnega organiziranja v OZD in KS. Ko pa ocenjujejo, kakšen je bil dejanski prispevek, potem je ocena dokaj nezadovoljiva. V večini organizacij v OZD in KS se še vedno ukvarjajo z »mladinsko tematiko« — predvsem s športom in s krasitvijo ob praznikih, v njihovo zavest in delo pa je še vse premalo prodrlo dejstvo, da so njihovi problemi problemi celotne družbe, katere enakopravni del so. V mnogih sredinah so ugotovili, da mladi komunisti še vedno ne odigravajo svoje vloge v vrstah članov ZSMS. V prihodnje bo torej potrebno še dosti več angažiranja v OO ZK in ostalih orga-
Ponedeljek:
16.00	Avizo in napoved sporeda. Poročila, obvestila in reklame.
16.30	Mladi mladim (mladinska oddaja).
17.00	Zaključek sporeda.
Torek:
16.00	Avizo in napoved sporeda. Poročila, obvestila in reklame.
16.30	Športnih sedem dni (pregled športnih dogodkov).
17.00	Veseli jukebox (zabavnoglasbena oddaja).
18.00	Zaključek sporeda.
Četrtek:
16.00	Avizo in napoved sporeda. Poročila, obvestila in reklame.
16.30	Aktualni četrtek (oddaja o najpomembnejših družbenopolitičnih dogajanjih v občini).
16.45 Knjiga danes (oddaja s področja kul ture-li terature).
17.00	Mavrica pozabljenih (stare in še vedno priljubljene popevke z veznim tekstom).
nov v ZK, da bodo že sprejete dogovore glede aktivnosti mladih komunistov v ZSMS končno realizirali.
Tudi idejno-politična usposobljenost vodstev v OO ZSMS je nezadovoljiva. Posledica tega je, da mladi ostajajo izven mladinske organizacije. V preteklosti so ta vprašanja zanemarjali, u-kvarjali so se z akcijami, ki niso bile v interesu vseh mladih ljudi. Zanemarjali so tudi osrednja vprašanja razvoja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov: tako je logično, da si niso uspeli ustvariti vplivnejše in vidnejše vloge v primerjavi z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. V »podrejenem« položaju se pojavljajo tudi v skupščinah družbeno-političnih Skupnostih, SIS in organih OZD.
Zato se bodo mladi v šmarski občini trudili, da bo delo njihovih delegatov v družbenopolitičnem zboru, v OK SZDL, koordinacijskih odborih in svetih, prav tako pa tudi v KS, TOZD, SIS uspešna, saj bodo le s krepitvijo delegatskega sistema in z dobrim prenašanjem stališč lahko izvajali sprejete odločitve. To je še zlasti pomembno v obdobju, ko si vsi prizadevamo, da bi dosledno izvajali stabilizacijske ukrepe. Prav tako se bodo prizadevali za poglabljanje kolektivnega dela, odgovornosti in odločanja, saj je to Skupna pot, pot, ki sta jo nakazala ZK in tov. Tito.
Resolucija X. kongresa ZSMS in kritična ocena programa delovanja OK ZSMS Šmarje pri Jelšah v prvem obdobju po kongresu sta bili vodilo po katerem se bodo OK ZSMS in njeni^ organi udejstvovali na različnih področjih delovanja v naslednjem mandatnem obdobju, pomembnih krajev).
DAL
17.30	Šopek domačih (narodnozabavna glasba).
18.00	Zaključek sporeda.
Petek:
16.00	Avizo in napoved sporeda. Poročila, obvestila in reklame.
16.30	Zabavna podoknica (glasbena oddaja).
17.00	Zaključek sporeda.
Nedelja:
10.00	Avizo in napoved sporeda.
10.15	Melodije za lepši dan.
10.15	Od Pohorja do Sotle (osrednja informativna oddaja). Obvestila in reklame.
11.00	Pogovarjali smo se (pogovor s prizadevnimi občani, dobitniki priznanj, gosti).
11.15	Minute z orkestri in zbori.
11.30	Vabimo vas (predstavitev zgodovinsko in turistično pomembnih krajev.
11.45 Kmetijska oddaja.
12.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
Ponovitev obvestil in zaključek sporeda.
Hudomušna kritika
SOCIALNO RAZLIKOVANJE MED MRTVIMI?
DVA BREGOVA NA ŠMARSKEM POKOPALIŠČU
Socialno razlikovanje med ... ?
Upali smo, da bo »Škoda« naredila kaj več škode idiličnemu objektu
Tam kjer tečeta med in mleko... in tam kjer teče le mleko ali »mlečna« avtobusna postaja pri Atomskih toplicah.
Kakšni smo?
Vprašalnik za vsakogar (Dobro preglejte fotografije in odgovorite!)
1. Ali je primer zaradi večjega povdarka razlike med
starim in novim?	DA	—	NE
2.	Ali je »okras« ob cesti zaradi	strehe?	DA	—	NE
3.	Ali hotel lahko vpliva	na	mlekarstvo?	DA	—	NE
4.	Ali so turisti, zlasti tuji hotelski gostje vzhičeni nad
postajališčem?	DA	—	NE
5.	Ali je v naši občini kdo, ki lahko zahteva odstranitev
objekta »stoletja«?	DA	—	NE
Obkrožite DA ali NE! Ce boste dobili več NE-jev kot DA-jev ste
šaljivec, če pa bo DA-jev več pa ne veste dosti o komunalnih zadevah. Pa lepo pozdravljeni!
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
[///////////////////j
///////«//////////,
//W///////////W,
r///////////////////,
[////////✓/////////A
r///////////////////,
v//////////////////]
[///////////////////<
vmiimuinm/A
/z/////////////////]
r///////////////////
///////////////////
//////////////////A
r///////////////////]
///////////////////]
r///////////////////
///////////////////j
fr//////////////////]
viiimiiHiHiitm
t/////////////////j
!/////////////////i •imui/iiiimi,
'tttsmmmm •emtmmuf.
////////////A 'ntMntm, 'mmmu. ■mrintif.
nn/iit, fuum
uiniiiiitfim iVtal //////////////i .v.w, Z/////////////i >Y(>M
vmmmum . ««m r///s/s/////sssj vuiimititi» W///////////A
w/n/tmnm • >.*
■//////////////* .*•
w/umuutt

ob 31. oktobru - svetovnem dnevu varčevanja čestititamo vsem svojim varčevalcem in poslovnim sodelavcem
UREDNIŠTVO BRALCEM
Bralce obveščamo o tem, da se je naše glasilo združilo z Radio Šmarje pri Jelšah v enotno delovno organizacijo in je ta-le številka že druga, ki izhaja pod firmo Radia Šmarje.
V današnji številki objavljamo tudi tedenski radijski program naše radijske postaje. S tem želimo poudariti naša prizadevanja, da bi vse informacije čim bolj približali občanom. Upamo, -da boste v programu našli tudi oddajo zase.
Zaupati vam moramo tudi to, da je naš radio v tem trenutku veliko delovišče. Pravkar pripravljamo prostore in opre-
mo za novi studio. Naša dosedanja oprema, ki je stara nad 26 let, nam počasi odpoveduje pokorščino in zelo mogoče je, da bi naš radio utihnil prej, preden bomo uspeli pognati nove prostore in opremo v tek. Ko bo vse nared upamo, da nas boste slišali v zares pravem radijskem tonu.
Združena radio in časopis postajata tako počasi zametek občinskega centra za informiranje, ki bo služil vsem delovnim ljudem v občini.
Tudi v tej številki je večino fotografij prispeval naš stalni sodelavec Foto Mestinšek iz Šmarja pri Jelšah.