%	Hii	H	I i	I 7 ■ ■	B ■	II	I
Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr
posilj
po posti pa za celo leto 4 fl. 20. za pol
2 fl. 10 kr.. za cetert leta 1 fl
kr. nov. dn
V Ljubljani v sredo Ti. junija 1859.
Vodila
i
kako in kdaj naj se voda napeljoje
na senožeti

1. Na merzle in ilovnate senožeti vodo iz hladnih stu-deneov ali bajerjev, ali pa snežnico napeljevati, je le takrat dobro, kader se je zemlja jako posušila, sicer pa vselej več
posusila, sicer pa škoduje kakor koristi, posebno pa takrat, ko se ob gorkih in sončnatih dnćh spomladi na nje napeljuje.
2. Merzla voda pešenim travnikom menj škoduje; tem več jim koristi, če se o pravém času, to je, zvečer ali ob
škropiti, in
bladnih dnéh napeljuje. Z merzlo vodo, ki nima gnojnih delov v sebi, bi se dali travniki le s škropilnico bi jim le takrat koristilo, kader je zemlja kakor prah suha.
3. Merzla rodovitna voda, kalna potočnica ali snežnica, ki so se v svojem toku za kake 2 do 4 stopinje sogrele, so senožetim, če se na nje mesca sušca in malega travna ponoči ali ob merzlih dnéh napeljujejo, koristne ; če bi se pa mesca vélicega travna in rožnika podnevi po njih razlivale, bi jim tem več škodovale, kolikor terji je svet, ker bi jela po taki namaki kisla trava in plevel senožet prerašati, kar bi senéni pridelek na vse plati zmanjševati znalo. Ta na paka
mlinov. posebno kader jame sneg na gornjem Štajarskem
*
Y	y
se na Štajarskem pogostoma nahaja, okolj gradskih
kopneti, v zgornji kajnahni dolini, pri Vojtspergu, Keflahu itd. kakor tudi še na več drugih krajih. V teh krajih so senožeti mocno s podbelom preprežene, ki se merzlih in močirnatih
senožet najraje derží. Tako senó, ki je s podbelom pomesano
se nerado susí in se ga tudi po malem přiděla. .
4. Topla in rodovitna voda, ki skoz obdelane dole ali
vasi teče, gnojí senožeti
in
travnike skoraj ravno tako
dobro, kakor gnojnica, in kmetovavec, kteri enake vode na svoje senožeti ne napeljuje, je zanikern in sam sebi škoduje. Po sto in sto kmetovavcov je, ki imajo priložnosti dovelj, svoje senožeti in travnike na višji stopnjo povzdigniti, kteri
y
bi jim brez dvombe dvakrat, ja dostikrat tudi trikrat vec pridelka donašali, in bi jim gnoja za polje še ne pomanjko-valo. Pokladali bi svoji živini lahko dovelj dobre merve

namesti da jo z borno in pusto slamo
bašejo; slamo bi
lahko
za nastel porabili, na kupe bi si gnoja napravili, in ne bi jim bilo treba po hostah in gojzdih listja grabšati in po stelji ^^H^I^HHHI^^HH
stikovati. kar je gojzdom
in hostam v veliko škodo.
Pri napeljevanji vode na senožeti se mora kmetovavec po letnih časih naslednjih vodil deržati:
Mesca grudna rast počiva, zemlja pod snegom leží, torej je ni treba kmetovavcu namakali, akoravno ima vode dosti; izpod snega je ne smé odpeljavati in na merzle tlá ne napeljavati, bati bi se mogel, da bi se mu po senožeti led ne napravil, kar bi travi zlo škodovalo. — Ce je pa vreme toplo ali od juga, zná vodo na senožet napeljati, posebno pa, če ni bila v jeseni na njo napeljana; ako bi jelo pa
zmerzovati, mora vodo koj s snožeti oberniti.
Ko
jela
voda po travnikih prihajati, mora čakati, da vpáde in odteče
9
*) Pozdeva se
mi
?
da se enake napake tudi pri nas v gornjem
Estrajhu tù in tam nahajtgo, na pr. eèm ter tjè po senozetih na Křemenici itd.
da se mu ne bo treba bati, da bi mu senožeti s peskom in prodom ne zasula. -
Ravno te vodila veljajo tudi za mesec svečan; ker mesca sušca iu malega travna začne po navadi bolj pogo-
stoma dezevati, gré preveč ne zatopí. Če gorkej
na senožeti še bolj
paziti, da
jih voda
3 vreme nastopi, se jim zná pa več vode dati, da po 4 do 5 dní na ravno tišti kraj
tece
ravno tako
gre senožeti tudi
pri merzlih in ojstrih vetrovih in rahlih ponoćnih mrazih namakati. Ko bi znalo pa hudo zmerzovati, jim moča škoduje, posebno ob sončnih in jasnih dnéh. Dokler so po gorkih in sončnih dnéh nocí še hladne in merzle, se voda zvečer proti sončnemu zahodu na travnik napelje, zjutraj proti 8. uri pa odpelje. Voda,
čez noc : ako
>
kar se je je po trávníku razlilo, varuje, da zemlj prehudo ne prezebe in sonce jo čez dan lože razgreje
je ze suha, po tem takém začne trava poprej rasti, in tako spešno raste, da se dá po trikrat kositi.
Tukaj moram pa še opomniti, ker ravno od senožet
, da je prezgodnje grabljenje senožetim prav škod-
govorim
rasti
; res je, da se mladim rastlinam pot odprè k hitreji , če se jim osuhlad iz poti spravi, jih pa suhi větroví
in
Ti
sreži lože
napadajo, da
lahko pozebejo in se posušijo
iu tam kmetovavci po senozetih menda le zato grabij

da si nekoliko stelje napravijo; kertin imeli
mravljišč, ktere bi
razgrabljevati, se
pa ne lotij
Po
senozetih grabiti
bi
jez le takrat priporocal, kadar jih je mah prerastel, ali če je dovelj listja in druzih gnojnih ostanjkov na njih.
Za majnik priporočam ravno te vodila, ki sem jih za mali tráven imenoval. Le na noč se mora voda na travnike napeljevati, ako je oblačno vreme, posebno pa če je merzla spomlad. Ce bi se pa travniki mesca majnika in rožnika preveč in morebiti s kalno vodo namakali, bi jim znalo škodovati, ker bi se jim spodnja travica tako zablatila, da
bi pognjila. Le takrat jim je dobro vode pripušati, kadar je za rast potrebujejo, pa ne pregoste in preblatne. Proti koncu majuika ne gré več travnikov prehudo namakati in pod vodo devati, le toliko jim je gré, da vlažni ostanejo;
• 9
djati, da jih
Tišti
dovelj je, ce voda le po grabnih stoji. Kakih 14 dní pred košnjo se morajo senožeti do dobrega na suho živina preveč ne zmandra in kolesa ne razrežejo. travniki in senožeti, na ktere je voda umetno napeljana, se morajo s posebno skerbjo kositi, da se jim previsoke grive ne pušajo, kar se za slabimi kosci prav dostikrat vidi; kdor pametno kosí, bo, če je senó od juga proti zahodu kosil, otavo pa od izhoda proti zahodu. - , .
Po senéni košnji se travnik pusti 4 do 5 dní na suhem, da se staro rastlinje ali sternišče usuší; med tem časom se pa grabni in zatornice popravijo, in po tem še le se začne voda na travnik spušati, da se 3 do 4 dní na eno mesto oceja, dokler se travnik dovelj vode ne napije. — Ko je trava od tál že jako odrastla, ni treba travnika na debeli zemlji
vec namakati, razun v hudi susi; v grabnih naj bo le toliko
9
»
vode, da le zemlja vlažna ostane. Ce je zemlja v vročih mescih premokra, začne po travniku iz nje kisla trava
bosti
9
ni za klajo verla. Pred otavino košnjo se mora ravno tako 14 dni napeljana voda od travnikov odpeljati.

192
Po ti košnji se zatornice in odpeljavni grabni popolnoma popravijo, kertine in mravlišča razgrabijo in poravnajo. Po tem se prične jesensko napeljevanje vode na travnike, in za to rabo je vsaka deževniea dobra, ki se pusti 8 do 10 dni na eno mesto teči (na travnike, ki se po trikrat na leto kosé, se voda ob tem času le čez noč napeljuje), na take senožeti, kjer podlesk (Herbstzeitlose) raste, naj pa teče po 14 dni do 3 tednov, da mu korenine pognjijejo, da se usuší in s travnika spravi.
Mesca kimovca in oktobra se senožeti v enomer nama-kaj o, le včasih se po 3 do 4 dni voda na nje ne spušča, da se nekoliko osušé. — Travniki so takrat dobro namočeni, kadar se černi vidijo, to je, kadar so precej mužasti in oblateni. — Ko bi pa omenjenega mesca suha bila, jim voda tudi mesca novembra in decembra, če ništa premerzla, ne škoduje. Preden pa huda zima pritisne, se imajo travniki popolnoma na suho djati, zatornice po grabnih odpreti, da
voda iz njih odteče.
Živino v jeseni in spomladi na take travnike zaganjati, na ktere se voda napeljuje, in jih popasti, je za gospodarja vselej škodljivo, in kjer tako ravnajo, ne poznajo še prave koristi napeljane vode; le tisti gospodar, kteri ne popasuje travnikov s svojo živino, spozna njih korist Ie takrat, kadar živine na nje več ne zaganja, in kdor se je tega prav vživo prepričal, mi bo gotovo poterdil, da živino na travnike zaganjati in jih popasti ni koristno.
„Landw. Zeitg. fiir Oesterreich."
(Mleko st erj eno prodajati). Ker učenost nikdar ne počiva, ampak vedno napreduje, je v mlečni obertnii zopet ne davnej močno naprej stopila. V nekterih krajih, kjer pri-delujejo veliko mleka, ga ne morejo s pridom spečati; v drugih pa, posebno v mestih, kjer ga po navadi primanjkuje, ga morajo ljudjé drago plačevati ali pa tudi poblojeno kupovati. V Blathfordu v severni Ameriki je neka fabrika, v kteri mleko sterdujejo in v sterjeni obliki (podobi) prodajajo. Amerikanci sterjeno mleko pa tako-le napravljajo: Vzamejo namreč po 112 funtov mleka, denejo va-nje 28 funtov cukra in 1 majhno žljico ogelno-kislega natrona, v kako posodo, ktero postavijo v z vodo nalit kotel ali pisker, pod kterim zakurijo, in tako dolgo pod njim netijo, dokler se mleko v pervo imenovani posodi popolnoma ne sterdi. To sterjeno mleko se na vse kraje razpošilja in prodaja, kdor ga kupi, ga mora, preden ga rabi, v vodi raztopiti. Ni davnej, kar je od tako napravljenega mleka dohtar Dulk v neki seji politehničnega zbora v Berolinu govoril.
(Nenavadna starost nekega konja). V hlevu Origniškega gradu pri Roani na Francozkem je poginil konj, kterega je bil grof Foudras v letu 1821 kupil, ki je bil že 7 let star. Hlevar, ki je konja, kterega so pred petemi leti še vpregali, do njegove smerti gleštai in opravljal, je bil tudi ravno tega leta h grofu v službo přišel. Po tem takem dvojni nenavadni prikazni, ki ste 38 let skupej živele.
„Landw. Zeitg. fiir Oesterreich."
(Sadno drevje zalivati, kadar cvete). Neki sadjorejec se je iz lastne skušnje vprepričal in pravi, da jablanam, ako ob času cvetja suša nastopi, cvetje odpade in sadii ne nastavijo; če je pa ob cvetji vlažno in mokrotno in precej hladno vreme, drevje lepo ocvete in nastavi vse polno sadja. On zaliva v suhem vremenu, kader je drevje v cvetji, po 2 do 3 čevlje od debel jablane in drugo
drevje z nepregosto gnojnico, čez to dá pa kakih 7 do 8
• '
veder merzle vode politi. Z vodo se mora sadno drevje, dokler cvete, vedno pridno polivati; posebno okrog debla in po deblu tako visoko, kar je moč. Kdor drevesa tako poliva, dokler so v cvetji, mu bogato rodé, unemu pa, ki se polivanja ne poprime, jalove ostanejo.;
„Pester Zeitg. fiir Landwirthe."
(Turšico po novi šegi saditi). Zernje turšično se sadi v verste po 7 do 9 pavcov saksebi, in ob pravem času okoplje, ko so pa sadike za polovico kviško zrastle, se morajo tako preréditi, da se vsake dve versti popolnoma iz tretje pa po dve do treh stebel izrežejo. Kar se pri tem delu zelene turšične klaje dobi, je je skorej še enkrat toliko, kar se je, če se bolj redko seje, pridela. Ostale turšične štible se osujejo, in obrodé za polovico več zernja, kakor une, ki so se v začetku po poltretji čevelj narazen sadile.
Wochenblatt der steierm. Landw. Gesellschaft.
(Novo znajdbo krompir hraniti), je neki ločbar (kemikar) v Breslavu znajdel. Ta znajdba je edina in kakor se sliši, tudi prav koristna, in je za posamne gospodarstva kakor tudi za pošiljanje na dalje priporočila vredna. Po ti znajdbi hranjeni krompir se dá več let dober obraniti, če se z vrelim kropom popari, ali pa nekoliko minut na vroč kraj, če ga je pa malo, v gorko peč postavi. Po ti opravi ne kali nikdar več in vedno moknat ostane, če je le lupina cela. Po parjenji se mora pa dobro osušiti.
Illust. landwr. Dorfzeitung.
Zgodovinske reči.
Spisal Peter Hicinger.	- ■''
(Dalje in konec. J
Avstrijanski vojvodi so že dolgo poprej na Dunaji denarje kovali, preden so kaj od slovenske zemlje v roke dobili; to so bili tedaj dunajski denarji ali penezi, Wiener Pfennige; od tod nam je Slovencom ostalo ime venar ali vinar (Wiener) namesti peneza. Dunajski penezi so se cenili po 204, pozneje tudi več na en funt, se vé da denarski funt s 24 loti teže, tako da je bil en funt dunajskih penezov 31% novih goldinarjev vreden. Ko so avstrijanski vojvodi na slovensko zemljo razširili svojo oblast, so prišli tudi dunajski denarji v deželo. Vojvoda Leopold V. je leta 1186 podedoval Štajarsko po svojem stricu Otokarji VIII.; Leopold VI. je leta 1229 od fri-žinskega škofa Gerolda kupil pervo posestvo na Krajnskem v okolici terga, ki se je imenoval Otok, Gutenwerd, med Škocjanom in St. Jernejem na Dolenskem. Na Krajnskem se je avstrijanska oblast še bolj razširila, kar so leta 1282 nastopili novi vojvodi iz cesarja Rudolfa I. rodovine; bili so namreč Albert I. leta 1282, Friderik zali leta 1298, Albert II. in Ofcon leta 1330, Rudolf IV. leta 1358, Albert III. in Leopold III. leta 1365, Albert IV. in Vilhelm leta 1395, Albert V. leta 1404 in Friderik IV. leta 1440. Albert II. je leta 1335 podedoval Koroško, Albert HI. in Leopold III. leta 1374 Metliko in en del Istre, Friderik IV. leta 1492 vès Kras; Teret je přišel leta 1382^ Gorica pa. leta 1500 k Avstrii.
Avstrijauski denarji so kazali na pervi strani podobo io ime vojvodovo, na drugi strani pa avstrijanski gerb z raznim napisom; ta gerb pa je bil iz začetka enoglav orel, iz časa vojvoda Friderika II. pa bel pas med dvema rudečima. Avstrijanski vojvodi pa niso samo na Dunaji denarjev kovali; tudi v Gradcu je bila v 13. in 14. stoletji lastna denarnica. Zatoraj se v starih štajarskih listinah tudi berejo marke graških penezov; ker je taka marka tehtala 17 dun. lotov, je utegnila veljati 22*/4 novih avstr. goldinarjev.
Beneško gospodstvo je v srednjem času le majhen kos slovenske zemlje zadevalo, le v Istri okrog Kopra io Pirana; pa dalje je segalo beneško tergovstvo, in s tem se je na široko raznašal tudi beneški denar. Pervi denar je v Benedkah délai vojvoda ali dože Peter III. Polani leta 1130 do 1148; bili so denarčki, denari minuti. Debeleji denar je dal kovati vojvoda Henrik Dandolo leta 1192 do 1205; bili so groši, grossi, ki so veljali kacih 19 novih krajcarjev. Na teh beneških de-narjih se nahaja spredaj vojvoda, klečé pred sv. Markom, ki mu daje bandero, in napis vojvodov; zadaj pa se kaže


Kristus sedeč na prestolu, nekterikrat pa lev sv. Marka z evangeljskimi bukvami. Tudi zlat denar so imeli Benečani; perve zlate je izdal vojvoda Janez Dandolo leta 1284. Tudi zlati so imeli na pervi strani podobo sv. Marka in pa vojvoda z napisom ; na drugi strani se je vidil zopet Kristus s posebnim napisom: Sit tibi Christe datus, quem tu regis, iste dueatus; to je, naj bo Kriste tebi dano to vojvodstvo, ktero ti vladaš. Od besede ducatus, vojvodstvo, je temu denarju ostalo ime dukat, ducato. Drugač so se beneški zlati tudi imenovali cekini, zechini; to ime je prišlo od imena denarnice, kjer so se kovali; imenovala se je namreč tista hiša Zeccha. Vrednost teh cekinov je bila 64 akvilejskih denarjev, ali 2 petini akvilejske marke; to je bilo skoraj toliko, kolikor veljá sedanji cesarki cekin, blizo 5 novih goldinarjev. Pozneje so Benečani dobili tudi kupren denar; perve kuprene solde je izdal vojvoda Franc Dandolo leta 1329, polsolde pa Andrej Dandolo leta 1343. Debel srebern denar, tolar, scudo, pa se je pokazal še le za vojvoda Ni kolaj a da Ponte leta 1578; imel je na pervi strani pokončan križ, na drugi pa
leva sv. Marka.
Zlate'denarje so sicer, kar se tiče srednjih časov, naj poprej začeli kovati na Italijanskem v 11. stoletji; pervi zlati so bili doma v Florencu; od tod so se tudi imenovali floreni ali flori ni, ilorenčani. Na Nemcih in na Ogrih so se pozneje tudi zaceli kovati zlati denarji; tak denar se je imenovat aureus, Gulden, zlat. Kmalo so začeli pa tudi večje sreberne denarje kovati, kterim je ostajalo ime florin, Gulden, zlat, in sicer najpoprej zopet v Florencu, potem na Nemškem in na Ogerskem. Tedaj so mogli ločiti zlate in sreberne florine, Goldgulden in Sil-bergulden, zlate in sreberne zlatnike; v zadnje je sreber-nemu denarju ostalo ime florin, Gulden, zlat, in zlati denar se je zval dukat ali cekin. Na Slovenskem se pervi sreberni florini, goldinarji ali zlatniki nahajajo v listinah starih celjskih grofov, krog leta 1370; tisti so utegnili iz ogerske strani mnogo tacega denarja přejeti, ker so tudi ondi imeli posestva.
Kar je tukaj pisanega od denarjev iz srednjega veka, utegne marsikterim naših bravcov prijetno biti, ker sega v zgodovino in imena denarjev. Pa ta spis naj bi tudi v dru-gačen prid služil; če namreč kdo najde kak tak star denar, bo vedil ga sam razločiti, ali ga komu pokazati, da se ne bo brez prida zavergel. V Kamniku na pr. so leta 1856 pri zidanji kantonske hiše našli cei lonec starih denarjev; bili so večidel akvilejski, deloma teržaški in goriški. Velik del teh denarjev je vendar přišel v prave roke, in tako tudi do zgodovinskega družtva v Ljubljani. Podobe starih akvilejskih in teržaških denarjev se nahajajo v bukvah: Archiv fur die Landesgesch. des Herzogthums Krain 2. in 3. zvez.
Ozir v přetekle čase.
i u	Napoleoni.
(Konec.)
Tako obdan od slave in blišobe cesarske krone je na-menil svojim sorodnikom stare in nove kraljeve prestole; vse deržave bi ga bile imele za svojega višjega oblastnika spoznati, ltalijanska republika se je premenila perva v kraljestvo italijansko itd. Iz Italije se verne Napoleon v Pariz z namenom, Angležko napasti, pa že so bili Avstrijanci in Rusi z Angleži združeni. Urno ukaže Napoleon, se čez Nemce vreči; ena nemška deržava za drugo se podverže njemu in tako je ostala Avstrija sama v boju; 13. novembra 1805 pridejo Francozi na Dunaj. Tej vojski je storil mir v Požunu konec 26. decembra, kteri je sopet več dežel Av-etrijl od vzel. 12. julija je bila rajnska zveza sklenjena, ktere varh je bil Napoleon; to je bilo uzrok, da je avstrijanski cesar Franc rimsko-nemški kroni se odpovedal in da je bilo rimsko-nemškega cesarstva konec.
0 _
Tudi Prusija je prišla na versto; 14. oktobra 1806 je Napoleon premagal Pruse pri Jeni in 27. oktobra so bili Francozi že v Berolinu. Tudi Rusija je bila v vojsko zapletena, ktera je terpela do 9. julija 1807, kterega dné je bil v Tilsitu mir sklenjen.
Do leta 1808 je imel Napoleon skoraj celo Evropo v svoji oblasti; tudi Španije se je lotil; pa tukaj je pervi pot poskusil, da svet ni povsod brez opore. Tudi Angleži so se potegovali za Spanjce; pa vendar so bili Francozi povsod mocněji; ker je pa zvedil, da se Avstrija za vojsko pripravlja, je bil že sopet pri močni armadi, ko mu je bila vojska napovedana 9. aprila 1809. 12. maja se mu je že Dunaj podal; pa vendar so stali Avstrijanci terdno kot skale. 21. in 22. maja 1809 je mogel pervi pot zvediti, da ni nepremagljiv; nadvojvoda Karei ga je premagal, pa vendar je terpela vojska še do 14. oktobre 1809, kterega dné je bil na Dunaji mir sklenjen.
16. decembra 1809 se je dal od svoje perve žene Jo-zefine ločiti in 11. marca 1810 se je poročil z Marijo Luizo, hčerjo cesarja Franca. Večji del Evrope je zdihoval ta čas pod njegovim jarmom; samo Španjci so se še boje-vali za svojo svobodo, Angleži so bili še nepremagani in Rusija je še stala, ktere se je Napoleon bal. Stal je takrat na verhu svoje mogočnosti, ktero mu je sreča še bolj uter-dila, ko je dobil 20. marca 1811 sinčka, kteri je bil že pred rojstvom za rimskega kralja imenovan.
Proti koncu leta 1811 se je razperl z Rusi, in 24. junija 1812 je začel vojsko z njimi. V Moskvi je zgorela njegova sreča; kar je ni ogenj pokončal, jo je uničila zima in 18. oktobra 1813 je bila pri Lipski popolnoma pokopana. Gnali in podili so ga nazaj na Francozko in 14. aprila 1814 se je odpovedal cesarskemu prestolu v Parizu. Odločen mu je bil otok Elba za prebivališče, kjer je tudi ostal do 26. februarja 1815. Ta dan pa zapusti ta otok skrivaj z majhno pešico ljudi, se prepelje na Francozko in 20. marca je že sopet v Parizu. Pa kratko je bilo njegovo drugo gospo-darjenje. Premagan je mogel zbežati in odpeljali so ga na otok Št. Helena v tihem morju, kjer je živel od 18. oktobra 1815 do 5. maja 1824 kot general Benaparte.
Kratkočasno berilo.
Atala«
Spisal Chateaubriand. Poslovenil po originalu Mih. Verne.
(Dalje).
Ko iz te hoste prideva, zagledava vas misijonarije, ki na bregu nekega jezera vsred neke, cvetlic polne savane stoji. Med trobentniki (Magnolia) in gabri, poleg neke tistih starodavnih cest, ki se nahajajo proti goram, ki Kentu kviško od Floride delé — se pride va-njo. Indijani popuste, kakor hitro pastirja svojega v planjavi zagledajo, svoje delà, in mu tečejo naproti. Nekteri poljubujejo njegovo obleko, nekteri pa podpirajo njegove stopnje; matere vzdigujejo na rokah svoje majhne otroke, da bi vidili Jezus Kristusovega moža, ki mile solze toči Na poti poprašuje, kaj se v vasi godi; temu daja svet, unega rahlo kara; govori o bližnji žetvi, o podučevanji otrok, o tolažbi v terpljenji in meša Boga v vse svoje govore. T - • ^	1 ^^MIP 1
Tako spremljena prideva do velikega križa, ki poleg poti stoji. Tù je imel služabnik božji navado, skrivnosti svoje vere obhajati. Oberne se k množici ter pravi: „Dragi spreobernjenci moji, brat in sestra sta vam došla, in k veliki sreči vidim, da ju je previdnost božja včeraj vašim žetvam zanesla: lejte dva velika uzroka, hvaliti jo. Darujmo tedaj presveto daritev, in vsak naj se je udeleži z globokim zbranjem, z živo vero, z neskončno hvaležnostjo in s poniznim sercom."
Precej obleče mašnik božji neko belo obleko iz mur-binega bičja; posvećene posode se vzamejo iz nekega pri podnožji križa napravljenega tabernakeljna ali hranišča;
194
altar se napravi na nekem čveterovoglatem kamnu
y
vode
se zajme v bližnjem potoku in grojzd divje vinske ter te dá klatežnim življenjem divjakov
ćutim prednost takega stalnega in delavnega življenja pred
vina za daritev. Vsi pokleknemo v visoko travo
skrivnost
Oh
Renat
y
jez ne mermram cez previdnost božj
zacne.
vendar obstojim, da se te
Zora
y
ki se za gorami prikaze, rumeni nebo. Vsa pu- ne spomnim, da bi bridke žalosti ne ćutil
ècava je kakor zlata ali rudeča kot roža. Sonce tolik blesk napoveduj e, stopi poslednjič iz
y
globočine
ki ga svet-
), pa
ga evangeljskega družtva nikdar
kako bi bila
koča z Atalo na teh bregih moje življenje srečno storila!
Tù bi bilo vse moje potepanje nehalo
tu
z ljubo ženo
lobe, in njegov pervi zarek pade na posvećeno hostjo, ki jo ljudém neznan, in svojo blaženost v globočini gojzdov skri
V««	« • v ■	i«	/\ ft	i	•	ft«	• « • 1 É.	«...	V....	_	_ _	- —
»
masnik ravno kvisko povzdigne.
krásnost vere! O veli
čanstvo kristjanske službe božje! Darovavec je star pu- imena nimaj ěča vnik
vaje bi bil svoj tek doveršil kakor te reke, ki v puščavi še
y
skala, cerkev
puščava, pobožni pri

CUjOCl
nedolžni divjaki! Nak, nikakor ne dvornim, da se
Namest tega mirti, ki sem si ga takrat obe
tati
prederznil, v
kolikem nepokojů sem svoje dni preživel
y
ko
se na kolena veržemo, velika skrivnost
y
ni tisti hip
doveršila, in da ni Bog na zemljo přišel, zakaj čutil sem da je serce moje napolnil.
Po daritvi, pri kteri mí je le Lopez-o ve hčeri manj-greino v vas. Tù gospoduje silo ganljiva zrues dru-
nekega cipresnega
Osodi vedno igraća, na vseh bregovih brodolom, dolgo časa iz svoje domovine pregnan,
družena ko poderto kočo in prijatle v grobu
o
Šaktasova osoda
ne najdem, ko nazaj pridem.
Taka je bila
(Dal
kalo
y
zivljeuja ; na voglu
zevnega m naravnega
gaja se vidi mlado sadišče; klasje se ziblje kakor zlati valovi čez deblo posekanega hrasta — in snopenega poletja nadomestuje dřevo treh stoletij. Povsod se vidijo zažgani gojzdje, ki gost dim iz sebe kviško poganjajo, in plug se
Pravlice iz Krajnskega.
Rudokop na Cerni persti.
(Konec.)	- \
On ne ume in stermí veselja, kako se je prestvarila vervica hipoma v lepi most, popade bisago, ki mu jo Be-
med ostanjki njih korenin le počasi premika. Zemljomerci nečan pomoli ter steče po mostu v zlata polno shrambo in merijo tla z dolgimi verigami iu razsodniki določujejo perve baše hrepenljivo va-njo zlateniuo raznih oblik misleč, da je
lastuine; ptići pripuščajo svoje gnjezda; zakotje divje zve- Benecan ves pošten moz od nog
do glave, ki
mu bo gotovo
m
rine se spremenja v koco ; ropotanje kovacnic se slisi,
mahljeji sekire obudujejo zadnikrat odmev, ki umira z dre- Hko veljá vsa vas.
toliko oddělil, da bo juter lahko poprašal svoje sosede
y
ko
vesi vred, ki so mu zavetje bile.
Kadar napolni bisa
da jo kornâj na rame napreti
y
Z radostjo se šetam vsred teh prilik, ki mi jih A ta- jo pomakneta iz votline. Beiiecau gré zložno po stopinjah
, ki mu skorej le ena stopinja ne obstoj
ali ubogi Rovtar
y
. r
voljo tezkega bramena, je vedno
v strahu, da bi ne
lina podoba in sanje blaženosti, ki se mi v sercu ziblje, še prijetniše delà. Čudim se nad zmago kristjanstva čez divjaško življenje; vidim Indijana omikavati se na klic vere; zdersnil v kak brezen. Torej gré po vseh štirih, zdaj primše,
zdaj se plazi po strani in vendar v hudih tnuhah celó nič
svat sem pervotne ženitve člověka z zemljo: člověka
zemlji s to veliko pogodbo dedšino svojega potii
zroči
ne goderna, ker se nadja obilnega plačil
Pridša na mesto
sta čakala sinoči noči, hočeta
zdaj pocakati dneva. Siromaški Rovtar se vleže pod ko
, ki v » in
zemlje, ki se od svoje strani zaveže, zvesto nositi žetve,
otroke in pepél človekov.	»
Med tem se prinese misijonarju nek otrok, in on ga šato dřevo, sladko zaspi. Blodijo mu razne sanje po glavi
kerstí med cvetečem jazminom (?) na robu nekega izrirka, kako bo zdaj veselo živel in se možko obuašal. Ko se pre ko se ravno skozi množi, ki se z igrami in z delom krat-
kočasi, nek merlič v germovje smerti nese. Dva zarocena livadah sijalo in njegove oči se
7
budi, so ptički kaj veselo
prepevali; sonce
je ze po nizkih ajo najpopred po bisagi
prejemata pod nekim hrastom zakonski blagoslov, in potem
in
gre
ju spremimo v nek kot puscave, kjer se vselita. Pastir pred nami in blagoslovlja tù in tam skalo, dřevo in stu denec, kakor je nekdaj, po knjigi kristjanov, Bog je ne- ko divja zver
ílenecanu.
Toda ni več ne sluha ne duha ne bisage ne Benečana
Serdito plane kviško, se zgrabi z rokama za glavo in kerči
y
da okrog
ptičje petje preneha:
yy
ti po
obděláno zemljo blagoslovil, ko jo je Adamu v dedšino dal. tuhnjeni, brezvestni slepar, tat vseh tatovi kaj mije ostudni Ta slovesni prehod, ki, s svojimi čedami zmešan, svojega hudobnež naredil? Pa le počakaj, přišel mi boš v pest. častitljivega poglavarja od skale do skale spremlja, je mo- Znane so mi krajše postranske steze, po kterih te bom go-
kosti."
y
jemu ginjenemu sercu prilika preseljevanja pervih družin, tovo pretekel pred Tominom in ti bom nekoliko poravna! ko se sem s svojimi otroci za soncom, ki pred-njim hodi,
po neznanem svetu dalje preseljuje.	Kadar se misli gerdo ociganjen Rovtar v tek spustiti
Zvediti sem hotel od svetega puščavnika, kako svoje pogleda obutev. Pavec mu moli iz njega med podplatom in
urbasom, kakor da bi želva stegovala glavo iz svoje utiče;
hlače so bile gosto luknjaste. kakor da bi bile namest
otroke vlada; z, veliko vgodnostjo mi odgovori: „Nobene
postave jim nisem dal, le učil sem jih ljubiti se, Boga	.«.»»j..^,	v.«
moliti in boljšega življenja se nadjati: v tem obstojé vse bandera vihrale v najhujši vojski in tudi život je bil vès
postave sveta.
Sred
vasi
vidiš
neko
koco
vecjo
od
do kervi razpraskan.
druzih; o letnem času dežja nam je cerkvica. V nji se	„No zdaj pa le teci", se ubogi Rovtar togotí z zobmi
zbiramo zvečer in zjutraj Gospoda hvaliti, in ko mene ni, škripaje, „saj ne smem k ljudém! Sam škratelj je nocoj
opravlja molitev nek starček, zakaj starost in materinstvo pametal z menoj vse robe od Triglava do tod. Kaj veljá
y
je nekakošno duhovstvo. Potem se gré k delu na polje, in
čeravno so lastnine razdeljene, da se lahko vsak družev-nega gospodarjenja nauči, se vendar žetve v občne žitnice storil tolike krivice in brezdušnega neusmiljenja.
ce ni tudi ta zlodjevi Benecan s peklensckom v zvezi? ako
serca imel, bi mi ne bil
bi on le za en grahek človeškega
yy
Kdo
epravljajo, da se bratovska ljubezen ohrani. Štirje starčki je le drugi", govori Rovtar, ki je bil poln vraž, „berhki delé sad delà z enako mero. Pridruži temu naše pobožne
most razgernil čez globoki prepad, ako ga niso škrateljni?
običaje in pesme; križ, pri kterem sem skrivnosti obhajal; Ravno zato mi je zvijacni Benecan glavo kaj terdo prepa
- .	....	...	-	V.	.	• •	V	«•■■«■•	«	■ • V 1	mm
brest
y
pod kterem o lepih dnevih besedo božjo oznanujem; seval, ki me se zdaj hudo boli, da sem
preslisal, kako
naše grobe prav blizo žitnega polja; naše reke, v kterih peklenski vragi stokali most vzdigovaje. Hvala Bogu majhne otroke iu svete Ivane te nove Betanie oblivam ali
y
SO
da
kerščujem, in imel boš popoln zapopadek tega kraljestva Kristusovega."
še živim; ne bom več iskal sleparskih zakladov!"
Zvečer o mraku pritava revni Rovtar tiho domu z raz-tergano obleko in mu telo in duša bolehujete. Zena ga hudo
Puščavnikove besede me napolnijo z radostjo
y
in živo
ošteva, sosedje ga
nekteri miluj ej o
y
drugi ga pa zasme
- 105
pezu
buj ej o.
piskerce, kako kaj vre redik podmet; kase pa močno ljubijo, niso dokajkrat ovohali, in kadar je bila na ali štirih glav, štirih ali osmerih rok, kot nekteri staroslo
Vrabci skozi slamnato streho na ognjiše gledajo v
, ki jo grabci
, in po tem jim je odšla zmožnost za drage delà v ravno tistem času; nobeden naših pisateljev pa nima dveh
mizo prinešena, je bila večidel brez prijetnega kinča ser- venski ali pa indiski bogovi. Pričati pa vsega tudi ne morejo
krajnski izdelki
a	" V	' '	w	v
calastih stopinj. Zelja po obilnih zakladih spravi našega
naše domaće tiskavnice. če
se
nemščini
Rovtarja v veliko revsino. Sklene tedaj terdno zavoljo tistih bodi si v kar ne ene stopinje več storiti; pa tudi ni bilo nikdar varno, žele, ne samo v bližnji
rnnogoteri
v v «
9
soseščini
ali v slovenscini, tiskaj o zunaj de-
, ali na glavnem Dunaji
mu v spomin vzeti Benečana, ker ga je vselej tolika ne- in v mnogih slovanskih krajih, temuč tudi zunaj našega ce-volja obšla, da bi se mu bilo koj lahko kolesce zavertilo. sarstva; navodi v spomeniku in na njegovem závitku ime-
Bogatega in brezserčnega Benečana pa ni bilo več nujejo Brunsvik in Moskovo. To je res, da ni nobenih bukev
9
ugledati v tej okolici; lahko si je kje, če ni Rovtar s preveč očaranimi očmi vidil, kupil prekrasno grajšino. Med
ktere bi bile vsem braveom
v v
vsec
i
poznansko berilo
tega veseli pesniško
9
9
le
9
tega resno zgodovinsko,
tega jezikoslovno
9
zeleními drevoredi se je lahko zlozno sprehajal v hladni tega pravoslovno, tega naravoslovno; uni pa ima najraje
senci, kjer so ga, kot gnjusobne blatne muhe svoj oblizek pobožne stvari
cuique suum, vsacemu svoje; zatoraj
obletovali lizuni, kterih moč delec okrog slovi zastran sla- pa naj se pri stevenji izdanih bukev ne prezira nobena stran
bega duha.
Ce je
tudi jadril bogati Benečan
v berhkih naše literature, dasiravno se ne more hvaliti vsako delo.
čolnib, se vozaril z berzimi konjici; če je počival na mehkih
V •
Se bi si človek vošil, da bi nekteri pesniški sostavki
blazinah in posedal
v dragih sobah
po krasnih stolih, so ga v spomeniku imeli nekaj
drugacen
predmet in drugačno
vendar le zbadali, kakor da bi bili převlečeni z ježevimi obliko
kožicami
9
ako je kdaj mislil na ubozega Rovtarja, ki so
zavolj njega mu dušne in telesne moči pešale ter ie revšine umeral v znožju Cerne persti.
je
Križnogorski.
Slovstvo

Vodnikov spomenik
Vodnik-Albuni
Na svitlo dal dr. E. H. Costa.
9
utegnilo
bi komu nad njimi kaj zamerzeti, in človek
bi ne vošil, da bi le eno oko spomenik šerpo pogledati moglo. Pa beseda o tem naj počaka bolj pripravnega mesta. Za zdaj naj povzamem iz vsega in polnega serca besedo ki jo izdajatelj govori domačim pisateljem: „Urno in ne<
i
mudoma se lotimo delà! Saj gré za blagor domovine, in tù ne smé in ne bode nihče zadaj ostal!" Pa še bi se pristavilo: Gosp od uje naj ljubezen med nami, pustimo v stran vse sebične
Pokazal se je na beli dan lep in vreden spomenik za razpore in nasprotja!
našega slavnega Vodnika; lep zares po unanji obliki in
Pa ozrimo se posebej v obsežek Vodnikovega
znotranjem obsežku, in ravno ker je slovstven, vreden po- spomenika.
sebno za moža, ki je obudil in oživěl naše slovstvo. Izda
Spredaj Vodnikova podoba, zadej na kamnu posnet
jatelj teh bukev je sicer z njimi tudi sam sebi postavil rokopis Vodnikov in C oj zov, namestuje njim, ki Vod znamenje svoje uneme za domaće slovstvo in svoje umnosti nika niso vidili živega, toliko bolj Vodnika celega, ker bi o zbiranji razdrobljenih moči v eno dragoceno delo.
si njega sa mega ne mogli misliti brez ozira v njegovega
Besedo
A v •
reci
o tem spomeniku, kaj
9
V
ce
se prederznem? blažega podpomika.
Veseli tak spomenik vsacega iskrenega prijatla naše do
Životopisni načert str. 3, ki ga je sostavil izda
movine. Kaže se namreč iz vsega delà, koliko spošto- jatelj dr. E. H. Costa sam, naznanuje mnogo okolišin iz vavcov ima slavni Vodnik, mož bogat z zaslugami Vodnikovega življenja, ki doslej niso bile znane, zlasti iz za domovino, in sicer spoštovavcov, bodi si po tem, da so njegove duhovne službe in iz njegovega šolskega uciteljstva;
v bukve pisali, bodi si po tem, da so se za-nje naročili.	dalje razodeva njegovo telesno podobo in njegov dušni značaj,
Kaže se pa tudi, koliko je literarnih moči, ki Vod-	namreč radostnega duha, dobrotno serce, prijaznost brez
nika nasledujejo ali zamorejo nasledovati na poti, ktero je	hlimbe, ljubezen za vse dobro in lepo, ravnovoljnost in terd-
on odperl, in po kteri je sam po junaško stopal. To resnico	nost v sredi zavidanja, nasprotovanja in odmetovanja; tuđi
\zdatelj lepo spričuje v svojem predgovoru; ta resnica se	odkriva njegovo mnogostransko učenost, in zlasti njegov
pa tudi jasno razodeva iz mnogoterih sostavkov, ki se dalje	trud za sostavo slovenskega slovnika. Vodnikov list do g.
berejo v spomeniku samem. I Vendar smela stati iz perva) bal bi se človek, če spomenik pri
kaže
je bil
)
kako
(naj bi ta beseda Pinhaka, govornika v stolni ljubljanski cerkvi,
slavni mož z malim zadovoljen, samo da bi mu bilo Zdelo bi se, da naj mogoče, s slovstvom se ložje pečati. Popisan je tudi spo-
vsem tem se komu ne kaže prijazen. bi spomenik bil kot svetel in visok špicast steber ali obelisk, minek, ki je bil Vodniku na pokopališču pri sv. Krištofu ki se ne gane ne v to ne v uno stran, ki se ga ne pre- postavljen, kjer počiva zraven svojega prijatla, si. Linharta.
Sledeči* sostavki popisujejo slavnega moža vsak po drugi
derzne majati ne ta ne ta moč. Zatoraj bi si človek iz „predgovora" besedo o zanikavni ojstri kritiki in strani. Gosp. Petr uz z i o sebične m nasprotji nekterih domaćih pis a- Zeit
Vodnik in
v sostavku „Vodnik
a
nj ego v
und seine čas" str. 9 popisuje Vod-
teljev raji vošil v pozabuik, ne pa v spomenik;
kaj
nika kot učitelja v ljubljanskih latinskih šolah; kot za lep
mar, take stvari ne smejo imeti ne večnega obstanka ne obrobek k podobščini pridaja versto vseh učenih mož, ki so vednega spomina. Tudi tožbo o pešanji našega slov- bili z njim vred kinč ljubljanskega mesta. Kdor Vodnika ni
s t v a bi si človek raji vošil v bukve zbrisanih dolgov
i
imel
9
bi si
ga
po tem popisu želei imeti učitelja. S tem
saj bi skoraj ne vedil, če bi bil to reč smel kdaj šteti med popisom se prav za prav strinja gosp. Slomšek s povedko
dolgove.
Ali
naše
slovstvo peša ali se okrepčuje
drugim ne pričajo tiskavnice, temuč pisavnice,
9
V
ce
pred
n
Vodnikova palica in pa klobuk" str. 212
9
kaze
imajo namreč, na kakošni stopuji je bil učitelj z učenci.
naši literarni možje ondi kaj zakladov nabranih.
Ne
dá se vsak spisek
naglo
kot iz malega perstea izeuzati
9
Dr. H. Costa v sostavku „Vodni ks let z te Stunden Vodnikove zadnje ure" str. 15, naznanuje slavnega
ne dá se tudi vsak izdelek precej kot blisek na jasno moža kot zgodovinskega pisatelja, in razodeva izdelovanje
ntreniti.
Ali
naše
tudi tiskavnice.
slovstvo raste ali omaguje, pricajo pa njegove zgodo vine krajnske zemlje
V
ce
Geschichte
na pr. bo pervi del nemško-si o- des Herzogthums Krain, des Gebietes von Triest und
žalibog!
venskega slovnika skoraj izveršen; če so štirje mocni der Grafschaft Gôrz. Pripoveduje tudi naglo
>
prenaglo
o
smert Vodnikovo ; za mertvudom je umerl. Vendar
9 9
zvezki prestave sv. pisma že natisnjeni, peti se tiska
in za šestega in poslednjega je vsa tvarina pripravljena, in	naj pristavim, Vodnik je doživel 61 let, rojen 3. febr. 1T58
to sicer v kratkih letih. Pri tem obojem delu je bilo mnogo	umerl 8. januarja 1819. Njegov prijatel slavni Linhart je
slovenskih pisateljev, in sicer izverstnih, na trudu in ter-	doživel le 38 let, rojen leta 1756, umerl je v jeseni leta
196
1794
kakor se kaže iz Cojzovega pisma do Vodnika
, *in pisal dr. Richter, obžalovaje Vodnikovo smert: „Kakor sicer tudi naglo; kervna žila mu je počila. Spomina je človek in kakor mašnik je bil Vodnik zavoljo svoje po-vredno, da je bil tudi Anton Linhart iz perva v samostanu ;v b o ž n o s t i, pohlevnosti, postrežnosti in svojega
*,VMU") "" J----—	—.....— v	r^---- ' ------------7	------ 7 r---- ------7 I	---o
zatiških zapisnikih se bere: Fr. Christianus Linhard,	radostnega bitja sploh spoštovan, in po tistih, ki so
Carn. Radmansdorfensis, in saeculo An to ni us, natus 11.	ga bližje poznali, ljubljen." (Spomenik str. 39 po ilirskem
dec. 1756, dimissus a. 1778.	•	listu 1819 št. 4). Pogledati je tedaj treba, kaj in koliko se
. ---------/ ^---------------1 —
Gospod Malavašič v spisu „Vodnik in Sloven- s to besedo da soediniti. Zatoraj je pisatelj
• V
pricujocega
* v • U
s c i n a"
str. 18 razlaga zasluge slavnega moža za slovenski sostavka tudi zgoraj svojo misel razodel, da bi si vošil, jezik, ter sklepa, da on je postavil slovenščini terdne mej- naj bi nekteri pesniški sostavki v spomeniku imeli nekoliko
nike
5
dokazal bogastvo narodnega jezika, učil si pomagati drugacen predmet in* drugacno obliko
?
iz
spomina
ma
za nove besede, vadil pisati skladno in prijctno in umljivo. namrec to ne gre, da ravno zavoljo tega, ker se o Vod
Ravno o teh
zaslugah
Valentinu Vodniku str. 179 nikovih okroglih brez pravega razločka mnogo govori
9
y
se
hvalo govori gosp. Matija Majar.
Gosp. Metelko kaže Vodnika slovenskega pi
njegova v milih glasih poslovljena mertvašnica: Dies irae,
dies ilia
dan poslednji pride sila

ni
mogla
satelja str. 21; ter šteje njegove slovenske bukve: natisnjena biti kot vstoletni spomin rojstva Vodni-1. Vélika pratika za 1. 1795, 1796 in 1797; 2. Ljub- kovega, temuč je bila veržena med „nauke za pust!" ljanske Novice za leto 1797, 1798, 1799 in 1800; Vsaka reč naj ima svoj čas, svoje mesto in svojo mero
9
in
Kuharske,bukve; 4. Pesmi za pokus njo; 5.
mnogokrat
se bo po tem ouslo nasprotovanju ali prepiranju
Pesmi za brambovce; 6. Pismenost ali
grama
tika za perve šole; 7. Keršanski nauk za ilirske
dežele
9
8.
Pocetek gramatike
ali
pismenosti
nik tudi
Pa idimo dalje. Gospod dr. Bleiweis razlaga „Vod
N
tnik
francozke; 9. Abeceda za perve šole; 10. Ba-bištvo ali porodničarski uk za babice; v roko-pisu zapušene pa a) Pesmi prenarejene in pomnožene,
str. 31 ; pripoveduje, kako je bil Vodnik ;opisja slovenskega, koliko živega
in
narodnega duha in koliko močne ljubezni do domovine je
v možu, ki je bil skozi štiri leta sam pisavec in
naznanuje, kaj je slavni mož s tem čas-
moglo biti
vrednik „Novic" ;
Slovar slovenskegajezika, ki zdaj prenarejen nftom storil za izdramljenje slovenskega ljudstva
za oce
~ j ~ - v *--.---- w M ^ „ v 0 j ------7 —----/ r	o - iiiiiuiii piui li gj u. i /i vi i C41111 j uj Otu v uuoag^ a ijuucita , ma
in pomnožen, po stroških rajncega visokorojenega g. Antona jenje narodnega jezika, za poducenje svojih rojakov
enako zagovarja Vodnika zastran njegove misli o Francozu
Alojza, Ijubljanskega škofa, izhaja na svetio.
Gospod Hicinger je dal „Pregled Vodnikovih
pesem", kjer v pojašnjenje, da je Vodnik mojster slovenskih dosihmal malo znane.
9
sploh pozvedám
iz
tega
spisa mnogo reči
i
ktere so bile
pesnikov, tudi razlaga starjo zgodovino slovenskega pes ništva, in moža velicih zaslug tudi
zagovarja zastran
ob
Gospod Dimitz popisuje Vodnik
kot
t
1
in
godovi na rj a str. 37; govori o njegovih
dolzenja, da bi bil avstrijanski vladi nasprotnih misel; pesem Zg0dovinskih bukvah, o preiskovanji starih napisov, denarjev Ilirija zveličana, ki je iz rukopisa pervikrat tukaj na- \n druzih ostankov iz rimskega časa, in o dotičnih popisih
Na tem mestu
tisnjena, razodeva pravo Vodnikovo misel. bi kdo vprašal, kako stoji z novo izdajo Vodnikovih pesem. časniku rečene v hvalo Vodnikovo. Dobro se zdi člověku
5
in druzih ostankov iz rimskega časa, v Ijubljanskem časniku ; pristavlja tudi besede, ki so v tem
Odgovor naj bo odkritoserčen : Gosp. Kas te lie
9
9
v
cigar
posesti je rokopis, je sam ze odbiral in odbiral v prejsnjem besedo dr
, da bi se Vodnikove pesmi zamogle na svetio dati die Zieg
da je Vodnik ondi omenjen kot mašnik, dasiravno s kratko
času
Richterja
KOZÍ
Gosp
9
B ab ni gg
v svoji pripovedi
9
brez ovirka ali spodtikljeja. Ali je zadosti odbral ali ne, je
skusil gosp. Hicinger, komaj ko se je o tej reči.oglasil;	1M v *„vaiuvauji
zatega voljo je poskušal v imenovanem spisu zagovarjaii B\ človek tudi vošil, da bi bil gosp
33----- o ----■ -j---- , r—	35*'* * " • "" " "" 77*— ' ' J------uuiuiucn » uuuinuvc p i i u i g g , Riviu u v u
poslednje dve pesmi sicer s tem, da ste glasovi nepopače- Vodnik po tem tudi razodel kot govornik
Ilirijo oživljeno", pa tudi „Milico" in „Miljeta" odlomek Vodnik
str. 71 naznanja lepo podobo o Vod-nikovem prijaznim, miloserčnem ravnanji pri svoji duhovni
ovanji preganjane nedolžnosti. Pri tem bi
Costa dal saj
čedi
in o
dr
p r i d i g
ktero hvali str. 4
9
se
nega slovenskega mladenča in nepopačene slovenske deklice,
1 •	• V 1	t I	«	wk	V .	a	«
Gosp
Jelovšek v spisu Val
d Vodnik
ki se iseta v pošten zakon, z vestjo svojega očeta in svoje navoduje kupen list iz leta 1693, po kterim je Janez Vaj-matere. Upa si, da je zastran teh pesem zadostil vsacemu kard baron Valvazor, slavni krajnski zsrodovinar. hišo na
pametnemu tirjanju; ce bo pa stem izhaja! tudi pri nekterih Kerškem prodal nekemu Jakobu Vodniku, ter sklepa, da bi
Anakreontnicah poslovenjenih, si še zdaj ne vé dati ta Vodnik utegnil biti zmed prednikov našega slavnega Va-odgovora; in tako reč zastaja.
lentina; opira se on na to besedo o Vodnikovem životopisu, Sicer bi kdo drug drugač mislil, kakor imenovani go- da so njegovi predniki kdaj na Dolenskem stanovali. Ta reč spod; ali bi mu pa obveljala, to se še vpraša. Saj beseda, bi potřebovala bolj natančne preiskave. Pomljivo bi se uteg-ki je v spomeniku stran 212 postavljena zastran nekterih nilo zdeti, da je poslednji zarodnik Valvazorjevega imena
Vodnikovih pesem
9
bi
utegnila
dobri
reči
kot pomagati. Okrogla in okrogla je razloček, in — naj bo
več nasprotovati umerl 17. marca 1759, in je pokopan na Ježici
Pod naslovom Miscel
Zm
str. 42

bere
naravnost izrečeno
i oček.
Vodnik sam Ktera ?
ljubezen in ljubezen je raz- mična povedka, kakor je Vodnik besed za svoj slovar iskal Kdo pa bo sodnik o tem? Gotovo najbolj prav pri hribovskem čevljarji; po tem šesteromerne in petero-
9
le beseda njegova se mora prav pretehtati. merne verstice latinske, v kterih za vednost voljo znani
Kdo rojen prihodnjih
Bo meni verjel, Da v letih nerodnih Okrogle sem pel ?
Ko je Vodnik te besede pél, se je toliko spremenila
mašnik J
nika pros e 1 e g i j a jatlu Fra
Mikl
% • v
prijaznega in postrezne
Vod
za nektere bukve; v zadnj o Vodnikovi s
pa
t
ali
B
merti, peta po njegovem pri
njegova misel in njegova obnaša
da
m spozna
9
nihče bi
mu zdaj okroglih ne prisojeval. Pristaviti se še smé: Vodnik
je res nektero okroglo zapisal, ali iz ptujega jezika pre stavil
9
za slovstvenih uzrokov voljo; je tudi nektero okroglo zapel za šale in razveselitve voljo; pa razločiti se mora oseba memo osebe, starost memo starosti, čut memo čuta namen memo namena. Pomniti se mora beseda, ki jo je
ileu, ki je leta 1824 umerl kot duhoveu pastir v Harijah na Pivki. Ta žalostnica je lep spominek za oba prijatla, Vodnika in Bilca; Bile je Vodniku pomagal slovenske besede nabirati po Notranjem in v Primorji, in se v tej pesmi sam kaže dobrega slovenskega pesnika.
(Konec sledi.)
9
197
Visokočastitemu gospodu korarju
se kuponi imenovanega posojila za davkovske plačila celó


ne bodo jemali.
h
preljubljenemu vodju
valez ni bogoslove
o veselem goda
24. junija 1859.
*
Za sedaj se še ne morejo nikake
reči
po pošti v
i
Lombard ij o pošiljati, razun v Mantovo in pa dnarji grejo vojaškim ali civilnim osebam italijanske armade. poslatve oskerbuje armadna pošta.

ki Te
»

f
Na stermih hribov gole visocine
Hiteti vidim stare ino mlade,
■
Opletati s cvetlicami germade Nositi vkup dišeče korenine.
Proroku, ki nam luč pokazal gnade
Hvaležnosti praznujejo spomine Tako častiti dansi vidiš sine Pobožnih dedov stare še navade.
V spominu vsak nauke Tvoje varje Nanašamo jih na serca oltarje,
Da žgali Tebi v čast bomo kresove!
Ljubezin čista Tebi dar zažiga, Z napisom svitlim kviško plamen šviga:
Očetu naš'mu Bog daj srečne dnove!
Wiener Ztg.u naznanja popolni in nataneni spisek zgube naše armade v bitvi pri Mage n ti. Mertvih je bilo 63 oficirje v in 1302 vojakov; ranjenih 218 oficirjev (med njimi 5 generalov) iu 4130 vojakov; pogrešanih kakih 4000, kterih se je pa pozneje zopet več vernilo k svojim kardelom.
Iz Lombardije. Iz Milana. „Triest. Ztg.
u
pripo«
ki se je tisti dan v Milanu pri-ko je naša armada to mesto zapustila. Ne ve se
veduje zanimivo prigodbo, p etila,
i
ko

kako je majhna množica graničarjev v Milanu zaostala ; pride na neki terg, jo obsuje berž veliko serditih Italijanov in ji žuga s smertjo. Mala množica ne vé druzega storiti, kakor da se vkup zbere v kolo in puške nastavi proti zbra-nemu ljudstvu; v tem hipu pritece tudi vojašk zdravnik,
Novičar iz domačih íq ptujih dežel.
kterega je ravno ta osoda zadela, da je zaostal. Granicarji ga prosijo, naj jim svetuje, kako se rešiti iz te zaderge. Mož bistre glave dá graničarjem svet, naj vsaki vzame
otročiča v naročje in tako naj marširajo vsi proti mestnim
Iz bojišča na Laškem. Po kervavi bitvi pri Ma- vratam.
. -	_	-	.	.	«	ta « • i	V «
Lahi
i
ko vidijo svoje otroke v rokah graničarjev,
g en ti se je cesarska armada v lepem redu proti Minci u osupnjeno in, se ve, da se ne upajo na-nje streljati in z umaknila in bi utegnila sedaj že tu pripravljena biti, so- mečem po njih mahati, ker bi s tem svoje otročiče zadeli.
vražnika po spodobnosti sprejeti. Nazaj umikovaje se je na Tako so granicarji pod vodstvom verlega zdravnika srečni
mogel tudi
ušli smertni nevarnosti.
levem krilu pri mestu Melegnano, ktero je Radecki na svoji poti iz Milana v Verono 1848 hudo	— Iz Milana. Tu so željno pričakovali Napoleona,
krotiti, imela boj s Francozi; mertvih in ranjenih so imeli	Mestni odbor mu je poslal pismo udanosti in hvaležnosti,
naši 379, med kterimi je bil tudi 1 general ubit. Na desnem	da je pomagal jih osvoboditi. (!) Drugo pismo so podali
krilu seje bilo za fml. Urbana bati, da bi ga sovražniki	kralju sardinskému, v kterem ga prosijo, berž ko
ne zajeli, pa junaško si je odperl pot do armade in že 16.	berž vlado Lombardije prevzeti.
je naznanil telegraf, da je naletel ta general pri Caste
•	^	. .	...	•	.	.	. • —V V I
Kralj Viktor Emanuel je odstavil, kakor je
nedolu na Garibaldi-ta, kterega je proti Brešcii slišati, vse vradnike, kteri niso Lahi in jih je avstrijanski
zapodil, mu 80 ljudi vzel in jih
novege bilo.
več
pobil.
nič
Razun teh cesar postavil, kakor tudi vse župane mest, v kterih so
manjsih bojev ni Niel je do Breščie přišel
Francozki
general
avstrijanski vojaki.
in 50,000 Sardincov je neki
Iz Benedk. Vsled najvisjega sklepa od 2. t. m. odločenih, da bodo Peschiero oblegovali. Iz Francozkega bodo izdajale cesarske kase v lombardo-beneškem kraljestvu
ima

kakor se bere, mnogo težkega orodja in střeliva za dnarne nakaze do 50 milijonov goldinarjev po 10
oblegovanje Peschiere, Verone in Mantove priti in tudi maršal Pelissier ima priti namesti Napoleona, češ saj je to
in 1000
jih bo

100
ktere bodo sreberni dnar namestovali. Vsakdo
y
mogel prejemati za plačilo
pravi mojster, kteri je celó Sebastopol přemazal.
j
ki 10
doseže.
Izpi
o
Namesti sano posojilo se bo moglo samo s takimi nakazi plačevati.
njega bo pa cesar sam prevzel poveljstvo armade na Rajnu.	— 14. t. m. so raztrosili hudovoljneži krivo govorico,
Bodi si kakor kolj, kmali bomo slišali od kervavih bojev da so se Avstrijani in Francozi pomirili in da bodo čez tri in med řekami Chiese in Min či o bi utegnila perva huda dni cesarski mesto Francozom in Sardincom izročili. Lahko-
bitva biti. Nadjati se je, da sedaj naši ne bodo čakali
?
da
verni ljudje so začeli hipoma vojake psovati in misliti
j
da
bi jih sovražnik přijel, ampak da ga bodo oni napadli, ker smejo početi, kar se jim poljubi. Pa kmalo so mogli svojo
truden dolgega pota le malo po malem more na to bojišče prederznost terdo plačati. 2 sta bila vstreljena, 3 so bili dohajati.
Iz Dunaja. Ces. patent od 11. t. m., veljaven za
ranjeni, več so jih pa ujeli in v terdnjave poslali.
Iz Verone. Fzm. grof Gyulai je odstavljen in na
vse dezele našega cesarstva ukazuje, da se za čas voj- mesti njega je prevzel general konjištva, grof Schlik
i
skinih razmer kuponi od národnega posojila od leta 1854 poveljstvo druge armade. Upati je, da bode sedaj sreča se
v cesarskih kasah ne bodo v srebernem dnarju izplacevali, sopet k naši armadi nazaj vernila.
ampak v bankovcih; vendar se bo lastnikom takih kuponov
Presvitli cesar so jezdili 18. t. m. v Lonato

kjer
primeren na dave k doplaceval, kteri bo prerajtan po ceni ste 7. in 8. armadno kardelo utaborjene. S neskončnim ve
. do-
srebernega dnarja; kolikošen pa ima biti ta nadavek,
P* I- ^ m i	_ ~' — ™ >' * t	, J| J	j	i
locuje tudi ta cesarski patent ter pravi, da se bo ta na
tistega
seljem in vriskanjem so sprejeli vojaki svojega vodja.
Iz Ceskega. Iz Prage je šio 10 usmiljenih
mesca pred, ko ima sester v Verono, da bodo ondi ranjenim in ujetim vo-
?
da
jakom stregle.
davek vselej oklical 15. dan
kupon zapasti. Ravno ta cesarski patent zapoveduje imajo kuponi imenovanega posojila se pri plačevanju col
nine za srebern dnar jemati in ravno tako pri plačevanju ljenih sester na laško bojišče, da bodo ranjenim vojakom *lavkov. Po takem je še zmirom mogoče, kupone po vrednosti stregle.
Iz Horvaškega. Iz Zagreba pojde dvajset usmi
srebernega dnarja oddajati. Ukaz dnarstvenega ministerstva
Iz Tiroljskega. Nadvojvoda Karei Ludovik
9
od 15. t. m. dostavlja, da nadavek pri kuponih imenovanega roljski cesarski namestnik, je razglasil 10. t. m. iz Bot-posojila odslej noter do konca mesca septembra zena sledeče: Prederzni sovražnik se bliža našim mejam;
(ki movca) je po kurzih srebernega dnarja od mesca sušca, armado hoče od zadej zalesti; torej na noge! k orožju! aprila iu maja na 25 od sto odločen. ~ Ta cesarski patent brabri možaki. V imenu našega presvitlega cesarja in go-pa ne veljá za laške dežele našega cesarstva, ker tukaj spoda Vas še enkrat podzovem: branite svoj dom in tako
19$
branite tudi habsburški rod, kteri se na Yras zanesel.
v
se
nikolj ni zastonj ne poteguje za taj blagor, ona le hoče, da njena beseda
V
ze
izmarširalo
Nekaj kompanij je zbera. Vse soseske so obstavljene.
Brambovstvo na Tiroljskem dobro odsedá, veljá v velikem zbora Evrope, ter se bo le vojskovala za
>
mnogo
se jih pa
y
se
prid Nemeije, za svobodo in mir Evrope.
Bruselski casniki pišejo iz Berolina, da se po
Iz Rusije. „Presse" piše: 1. in 3. kardelo ruske teguje pruska vlada za to, da ostanejo Avstriji dežele, armade, 120,000 mož, se zbera pri Kališu, 2. in 4. na ktere ima na Laškem, in da je iz tega namena večji del
ga liski meji, 5. na moldavski meji, tretjiua 6. je v svoje armade za vojsko pripravila. — Kraljeva pruska vlada
je neki tudi posebue pisma na Dunaj poslala, v kterih naznanja, kako se bo obnašala. Prizadjala se bo mir storiti
r
Kavkazu; gardno in grenadirsko kardelo je v reservi in se ne bo pred začetkom vojske premaknilo.	s
Iz Italije. Iz Sardinskega. V Turinu kakor tudi	ako bo njeno prizadevanje brez uspeha v Parizu, bo po
v,Parizu je zlo govorica, da se ima mladi vojvoda Leich-	slala svoj ultimatum v Pariz in ako se Francozom še to
tenberžki s sardinském kraljem za posestvo lombardo-	ne bo prileglo, bo to, kakor če bi pruska vlada francozki
beneškega kraljestva potegovati. Vojvoda Leichtenberžki je,	vojsko napovedala.
ako se ne motimo, vnuk nekdanjega vice-kralja italijanskega	— Iz Draždan. 11. junija je bil saksonski deržavni
Evgenija. Ako je ta govorica resnična, je tudi že ome-	zbor sklenjen. Minister Be u st, kteri je sklepno govoril,
njeno diplomatično pismo nekako jasno.
ruskega
ministra Gorčakova je rekel: Njegovo veličastvo, kralj bo spolnoval dolžnosti
nemškega vladarja, kakor jih je dosedaj spolnoval; naj derži Med Viktor Emanuelom in Napoleonom se saksonski narod z njim, ker veljá, dobro pravico obraniti.
vidi nekako mrazenje, kar uni svojo roko po celi Italii steguje.
Iz Francozkega. Govorilo se je močno, da pride v
Sardinska vlada je, kakor smo ze povedali, koj v kratkem Napoleon iz Laškega v Pariz in da bo izročil začetku vojske vse avstrijanske ladije zarubila in je poveljstvo armade drugim generalom. Nekaj dni sem je ta takrat rekla, da to zavoljo tega stori, ker Avstrijanci na govorica omolknila; ker pa se je zgodilo, da so Prusi
Sardinském tako terdo in hudo delajo. Ker se je pa pre- pripravljeni za vojsko, pravijo, bo cesar gotovo se v Pariz
pričala, da vse to ni nic res, kar se je Avstrijancom oci- vernil in si potem sel novih lovorovih vencov na Rajnu iskat, talo, je oprostila zarubljene avstrijanske ladije.	— Bere se, da Francozi ne bodo pred prihodom ob-
Iz G e n o v e.
„Kreuz-Zeitg.a pise
, da namerjajo v sednih ladij nič zoper Benedke začeli. Terdnjave Lido Genovi ogersko kardelo napraviti. Neutralne vlade, pri Benedkah pa se lotit!7 ne stane tako lahko, ker se
zlasti ruska, so pa dale sardinski vediti, da tacih vstajnih večje ladije za to ne podajo, morje namreč je preplitvo. homatij nikakor ne bodo terpele.	Ladij za streljanje in oblegovanje Benedk z morja, je na-
Iz To skane. Princ Napoleon je odrinil s svojo armado; z njo gré tudi 10,000 Toskancov in 800 kónj.
menjenih 50 vecjih in manjih, na kterih se pelje neki 20,000
Francozov. — Brati je bilo o tem, da se Francozi ne V Mod en i so 13. junija sardinskega kralja Vik- mislijo Benedk naravnost lotiti, ampak skusili bodo na
torja Emanuela oklicali in vojvodsko vlado preklicali.
vtoku reke Tagliamento v jadransko morje, in če bodo
kaže
?
Iz Rima. Nek švajcarsk časnik piše iz Rima: tako srečni, zdravi in živi na kopno priti, je njih namen
, kakor se Avstrijance od zadej prijeti. Ob enem je odločena armada
princa Napoleona iz Toskane skozi Parmo, Modeno ob
Deželsko gospodarstvo svetega Oceta gré
h koncu. Francozki poglavar rimskega mesta, general
Goyon, se obnaša, kakor nekdaj pod Napoleonom I. Padu Avstrijance nadlegovati
general Miollis. „Smo tukaj na Francozkem", itd. je rekel
unidan Goyon.
čas
in ce se bo dalo, se za herbtom Avstrijancov z unim kardelom zediniti, ki ima na otoku reke Tagliamento svojo srečo poskusiti.
Iz Angležkega. Novo ministerstvo je tako-le v njegovih deželah godi. Ko so Avstrijanci sostavljeno: Granville, predsednik, Campbell kanclar;
Da je papezevega dezelskega
pogla
varstva res že skoraj konec, se vidi iz vsega, kar se po slednji
Jankin in Bolonijo zapustili, je oklicalo ljudstvo povsod Glad ston
i
minister dnarstva, Russe I,
minister unanjih
9
sardinskega kralja za svojega kralja; Francozi so rekli, da Levis, minister notranjih zadev. Ministerstvo je bilo z priznajo neutralnost papeževih dežel, že pa so se vsuli po nekimi težavami sostavljeno. Kraljica je naročila Gran-
dezeli in gredo proti Padu. Se celó v Rimu se zapeljujejo ville-u, naj sostavi ministertvo; s tem naročilom gré k papeževi vojaki očitno k nezvestobi; dva regimenta tujcov Palmerstonu, kteri je berž rekel, da se ne brani v
sta razpušena in v francozko armado vtaknjena itd.	ministerstvo stopiti, če bo Granville minister. Ta je šel
Papeževa vlada se je zoper to pritožila, da Fran- potem druzih mož za ministerstvo iskat, pa že pogovor z cozi in Sardinci v njenih deželah vojake izbirajo in se Russel-om je pokazal, da Granville ne bo svojega
za vojsko pripravljajo.
namena
dosegel.
Naznanil je tedaj to kraljici, ktera je
Iz Nemškega. „Presse" piše: V pondeljek 20. t. m. Palmerstona poklicala. Koj po pogovoru je šel ta k bo imel zvezni zbor v Frankobrodu «sejo in govori se Russel-u, in misliti se dá, da je Palmerston mini-
za gotovo, da bo pruski zvezni poslanec v tej seji ugodne sterstvo tako zbral, da bodo liberalni dovoljni. Zdi se, da nasvete dal. Verjetno je, da se bo terjalo, naj vse nemške je Russel že pred sklenil, pod nobenim drugim kakor pod deržave svoje armade za vojsko pripravijo. V nemških Palmerstonom služiti.
zveznih deržavah je to že davno storjeno, in ako Prusija to hoče, bo v 14 dneh v celi Nemčíi armada na
nogah,
kakoršne še ni bilo nikoli viditi. En milij on hrabrih vo
5
kjer
jakov bo vzelo orozje v roko in v kratkem bodo stali jih bo treba, na izhodni ali pa na zahodni strani.
Iz Berolina. Pruska vlada je 6 kardel svoje armade za vojsko pripravila. Vradni pruski časnik „Preuss. Ztg." piše od 17. t. m. med drugim, da pripravljanje pruske
armade za vojsko ali kakor Prusi pravijo, „Mobilmachung
u
1
velja zgolj le za brambo ne za napad; pruska vlada boce varovati neodvisnost Evrope, ktera bi se spodkopala, ako bi kdo brez dovoljenja velikih evropejskih vlad hotel nov red vpeljati in sedanji stan prederzno prekucniti; Prusija se
Y>
Morn. Post
u
misli

da je pruska vlada svojo ar
mado zgolj za brambo za vojsko pripravila.
Iz Turškega. Ruski véliki knez Konštantin je přišel 6. t. m. v Carigrad in se je vselil v poslopju, ktero mu je Sultan odločil.
Slisi
se
i
da turška vlada
m
voljna
?
kneza Kuza poterditi.
Darovi za Vodnikov spominek:
Gospod Ivo Baštian, šolski vodja v Terstu 1 fl. k. dn.
« »
Mate Baštian, katehet v Terstu
1
Henrik Ehrenfreund, dijak v Terstu 1
Gospodična Kos-Cestnikov
1
rt rt
r>
k. dn. k. dn. k. dn.
Odgovorni vrednik: Dl. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik
u