Poštnina plačana — Sped. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO T R G O V I N A leto iv. št. 74 F I N A N C E I N I) lT S T R I J A TRST, 22. JULIJA 1950 K M E T I J S T V O GENA LIR 20 Koristi in nevarnosti Evropske plačilne zveze Zakaj zahtevamo kmetijsko šolo? V imenu 18 držav — udeleženk Marshallovega načrta, ki so organizirane v OEEC, (Evropski gospodarski orga-ni*aciji za gospodarsko sodelovanje) j« odbor OEEC končno sprejel pravila za Evropsko plačilno zvezo (z angleško okrajšavo EPU). Plačilni promet med evropskimi državami EHP oziroma OEEC je bil do neke mere urejen s prejšnjimi dogovo-'i (oktobra 1948 in septembra 1949), ve»dar je bil doslej neposredno odvisen °d ECA (uprave Marshallovega načr-lal in je dopuščal samo dvostranske Poravnave (med dvema državama članicama ECA). Cvropska plačilna zveza je se vedno odvisna od Marshallovega načrta, iz ka-tere bo prejela tudi svojo začetno glav-Tco (350-400 mil. dol.), toda njena zasnova je širša, tako da bi se sčasoma, ko bi to dovoljevale gospodarske raz-‘here, lahko ločila od ERP. Značilno je vsekakor, da je njen sedanji ustroj za-Kotovljen za dve leti, t. j. od 1. julija 1950 (torej retroaktivno) do 30. junija 1952, natančno torej do izteka Marshallovega plana. Druga posebnost Evropske plačilne zveze je ta, da omogoča večstransko poravnavo. Ako je n. pr. nčka država dolžna drugi določeno vsoto, ima pa kredit pri tretji, se njen dolg nasproti drugi poravna s kredi-lom napram tretji. Po vsem tem bi lahko rekli s tujko, da gre za večstranski kliring, za nekakšno evropsko kompenzacijsko zbornico. Države, ki so včlanjene v Evropski Plačilni zvezi, morajo od tega v najkrajšem času tiliberaliziratii) (odpraviti kontingente) do 60 odst. blagovnega prometa, tako da bi se promet v tem razmerju svobodno razvijal med članicami, ne da bi bil vezan na kontingente in licence. Olajšave v mednarodnem plačilnem Prometu, ki so združene s kreditira-ojem šibkejših držav iz posebnega sklada Evropske plačilne / veze in ERP, naj hi pospešile mednarodno trgovino, ki Jo danes poleg carin, zlasti ovirajo va-iutne ovire, predvsem r.ekonvertibil-nost valut (onemogočena svobodna zamenjava kreditov v neki valuti v dru-8o valuto, n. pr. ktediiov v funtih v dolarje). Dokončno obtačunavanje terjatev in dolgov v okviru nove evropske plačil-Pe zbornice naj bi se izvršilo po dveh letih, začasno obrat ur avanje pa bo v določenih presledkih. V pariškem sporazumu je bil določen okvir (plafond), v katerem se posamezne države lahko zadtnzijo. Ta okvir določajo «kvote». Višina kvot znaša J > odst. plačilne bilance posameznih držav (dohodkov in izdatkov v mednarodnem prometu). Kvote so bile razdeljene takole: Nemčija 320 mil. dolarjev, Avstrija 70, Bei-Sija in Luksemburg 360, Danska 195, Francija 520, Grčija 45, Islandija 15, Kalija 205, Norveška 200, Holandija 930, Portugalska 70, Švedska 260, Švica 250, Turčija 50, Sterlinsko področje ' 060 milijonov dolarjev, skupaj 3.950 mil. dolarjev. 60 odst. posamezne kvo-•e lahko kreditira državam EPU, 40 °dst. pa je treba poravnati v zlatu ali dolarjih. (Za obračunavanje velja enota, ki vsebuje 35 unč zlata, t. J. dejansko dolar). Ce pa zadolžitev prekorači kvoto, se mora ves ta dolg porav-»ati v zlatu ali dolarjih. Prav tako ‘•na pravico do poravnave v zlatu ali dolarjih tista država, katere kredit nasproti Evropski plačilni zvezi je prekoračil kvoto. Države dolžnice, ki zaradi svojega Posebnega položaja zaslužijo poseben ohzir, bodo prejele" iz posebnega sklada ECA pomoč, da bi lahko poravna-le svoj dolg pri Zvezi v zlatu. Ta pomoč iz ECA bo takole razdeljena: Avstrija 80 milijonov, Grčija 115, Islandija 4, Holandija 30, Norveška 40-70 m Turčija 25 milijonov dol. Poleg tega obstoji tudi tako imenovana upravna dolarska pomoč posameznim državam, 23 katero je bil določen znesek 100 do 150 milijonov dolarjev. Zveza bo svojim upnikom zaračuna-'a 2 odst. obresti, dolžnikom pa 2% odst. od 12-24 mesecev, 2% odst. pa po Preteku dveh let. Ugledni gospodarstveniki na Zahodu Pa zanikajo, da ne bi ustanovitev Evropske plačilne zveze predstavljala precejšnjega koraka naprej k pospeševa-nju mednarodne trgovine; toda obenem opozarjajo, da se trajnp pasivnost v Plačilni bilanci posameznih držav da “dpraviti samo s pospeševalem proizvodnje in izvoza ter morebitnim omejevanjem uvoza. V primeri z dosedanjim plačilnim sistemom med državami OEEC pitneni Pstanovitev Evropske plačilne t- tze napredek predvsem v tem, da je bilo njo vključeno po V. Britaniji tudi sleUinsko -jodro -je. Razširjenje podro-č ja EPU je treba vsekakor pozdraviti, kakor Je z druge strani potrebna opo- zoritev, da je ustvarjenje zaključenih plačilnih sistemov samo med določenimi državami — v tem primeru državami ERP — združena z nevarnostjo, cepitve v gospodarske bloke, ki gotovo ni v korist splošne mednarodne trgovine. Svobodno tržaško ozemlje je sicer v organizaciji OEEC, vendar ga ne omenja nobeno poročilo o poteku pariške konference, ker je bilo z znanimi rimskimi gospodarskimi sporazumi iz leia 1948 vključeno v italijanski plačilni sistem. L. H. ' * * EGIPT ne zapira več vrat tujemu ka. pitalu kakor pod prejšnjo vlado. Vlada Mustafe el Nahas paše bi rada razvila industrijo s tujim kapitalom, da bi zagotovila prehrano prebivalstvu. Egipt-sko prebivalstvo narašča, in sicer se rodi 750.000 otrok na leto; prebitek rojstev nad smrtnimi primeri znaša 300.000. Egipčanov je danes že 20 milijonov. Zvezna planska komisija v Beogradu je izdata poročilo o izpolnitvi plana v prvem polletju tabu. Iz poročna navajamo nekaj glavnih poaatkov. (fr-vi odsioiki označujejo izpolnitev v odnosu do ieinega piana, drugi pa primerjavo s prvim podeljeni is49). Proizvodnja in razdeljeva- nje električne energije Proizvodnja in predelova- 42,3 115,2 nje premoga Proizvodnja in predelova- 44,1 106,8 nje nalte 42,0 125,3 Črna metalurgija 45,8 112,4 Metalurg, raznobarv. kovin proizvodnja, opiemenjeva- 48,6 120,u nje in predel, nekov. rud 39,2 Industrija kovin m preoe- 98,5 lovanje 43,4 126,1 Ladjedelništvo 32,3 86,9 Elektroindustrija 43,1 118,8 Kemična industrija 40,5 102,0 Industr. gradb. material 33,3 114,3 Lesna industrija 37,4 113,7 Industrija papirja 44,4 95,3 Tekstilna industrija 46,3 91,7 Industrija usnja in obutve 47,7 107,3 Industrija gumija 42,0 92,0 Živilska industrija 29,4 85,5 Grafična industrija 52,3 108,0 Industrija tobaka 50,1 107,8 Filmska industrija 37,1 131,0 izkoriščanje gozdov 38,4 97,0 Gradbeništvo 32,9 116,7 Železniški promet 43,7 112,5 Pomorski promet 43,1 1124 Rečni promet 29,4 102.0 Zračni promet 43,3 •194,0 - Cestni promet 41,6 113,0 Pošlni promet 49,3 112,5 Blagovni promet 45,0 106,4 Zanimivi so podatki o razvoju kme- tijstva. V pnem polletju 1950 se ie število kmečkih obdelovalnih zadrug povečalo v primeri s prvim polletjem 1949 za 164%, število gospodarstev v kmečkih obdelovalnih zadrugah za 174 odst., površina kmečkih obdelovalnih zadrug za 161%. Število kmečkih obdelovalnih zadrug se je v odstotkih povečalo v Srbiji za 128%, na Hrvat-skem za 138, v Sloveniji za 200, v Bosni in Hercegovini za 335, v Makedoniji za 121 in v Črni gori za 169. Tržačane bodo gotovo zanimali tudi podatki o razvoju prometa. ŽELEZNIŠKI PROMET Izpolnitev polletnega plana 97,0 Izpolnitev letnega plana 54,7 V primeri s I. poli. 1949 112,5 POMORSKI PROMET Izpolnitev pollet. plana 88,9 Izpolnitev letnega plana 43,1 V primeri s I. poli. 1949 112,4 K tem podatkom je dodal predsednik gospodarskega sveta FLRJ Boris Kidrič podrobnejšo razlago, iz katere posnemamo neslednje ugotovitve: Navedeni podatki kažejo uspeh Jugoslavije v boju za petletni plan obenem pa tudi resnost in težavnost nalog, ki čakajo njegove izvršiice. Uspeh je v dejstvu, da je Jugoslavija kljub izrednim deviznim težavam, ki so bistveno oteževale tako nabavljanje surovin kakor tudi plačila za naprave, izpolnila skupni polletni plan industrije, lesne industrije, prometa in gradbeništva (izpolnitev kmetijske proiz-vodje bo mogoče izraziti šele na koncu ekonomskega leta) z 98, 4 odst. in s tem dosegla temeljne pogoje, na podlagi katerih bo lahko v celoti izpolnila osnovni letni plan. Uspeh je dalje v velikem porastu temeljnih panog jugoslovanske proizvodnje v primeri z lanskim polletjem. Tako so podjetja, ki delajo danes v okviru Sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo povišala svojo izpolnitev na 117,2 v primerjavi z lanskim prvim polletjem; podjetje Sveta za strojne gradnje na 119,3 odst; gradbena podjetja na 116,7 odst. in prometna podjetja na 112,1 odst. Sveti bazičnih panog industrijske delavnosti so že izpolnili več kot 43 odst. osnovnega letnega plana, kar ustvarja glede na obstoječe zmogljivosti in plansko odločitvijo občutno zmanjšali pr-letni plan, razen v eksploataciji nalte, v celoti izpolni. Na vprašanje, v čem je resnost težav in nalog, odgovarja minister v glavnem takole: Omenjeni pomembni razvoj bfeztčnih panog je bil v veliki meri Razdelitev Marslialloviii kreditov ECA v VVashingtonu je objavila, da je bilo iz Marshallovih kreditov za maj nakazanih 143,9 milijonov dolarjev (v aprilu 244,8 mil. dol). Odkar je bil uveljavljen Marshallov načrt (3. aprila 1948) do konca maja 1950 so ZDA v ta namen potrosile 9,115,1 milijona dolar- jev. Objavljamo pregled nakazil v milijonih dolarjih v okviru Marshallovega piana za maj 1950 in skupno za čas od J. aprila 1948 do 31. maja 1950: Države Maj 50 Ud 3. IV. 48 V. tsritanija 24,2 2485,7 Francija 57,8 1959,3 Italija 10,7 1013,2 , žap. Nemčija 3,6 870,0 ‘ Holandija 15,1 835,0 Belgija-Luks. 0,7 476,3 Avstrija 5,5 420,5 Grčija 8,8 319,6 Danska 4,1 194,5 Norveška 2,0 187,0 irska 1,4 119,6 Švedska 6,0 92,4 Turčija 5,7 88,3 Trst 0,6 25,7 Portugalska 1,3 15,5 Island ■ 0,6 12,1 dosežen na račun predelovalnih panog. Zato, da bi zagotovili osnovno kapitalno gradnev, so v prvem polletju s plansko odločitvijo občutno zmanjšali prvotni plan za uvoz tekstilnih surovin, s čimer so ludi sam letni plan za tekstilno industrijo znižali za 1 milijardo 3UU milijonov dinarjev. Zaradi tega znaša izpolnitev tekstilne industrije v primeri z lanskim prvim polletjem samo 91,7. Iz istih vzrokov je bil zmanjšan prvotni plan za kemično industrijo; zaradi tega in zaradi splošnih deviznih težav je nastal nekakšen zastoj v kemični industriji, ki je povečala svojo proizvodnjo samo za 2 odsl. Iz notranjih gospodarskih vzrokov, predvsem zaradi slabe letine sladkorne pese, je občulno padla živilska industrija v primeri z lanskim letom; dosegla je samo 85,5 odsl. Zmanjšanje proizvodnje živilske industrije je oteževalo boj za povišanje življenjskega standarda. Povečana je bila proizvodnja usnja, tobaka in kovinske industrije, ki je namenjena široki potrošnji. Na podlagi celotnega gospodarskega razvoja so se pokazali kot pravilni virmani, ki so bili izvršeni v korist bazičnih industrijskih panog in v začasno škodo predelovalne industrije. Brez njih bi namreč ogrozili bistvene postavke petletnega piana, medtem ko se začasna škoda, ki jo utrpi predelovalna industrija in s tem tudi življenjski standard zaradi zagotovitve bistvenih postavk petletnega plana, lahko v precejšnjem delu popravi že v drugem polletju. V istem času, ko je bil zmanjšan uvoz tekstilnih surovin, so uvažali sladkor za ljudsko prehrano (14.064 t in maščobb 9.042 t.). * * LOV NA STRUPENE KAČE. Hercegovski lovci na kače so od začetka tega leta ulovili 600 strupenjač, katerih strup uporabljajo za izdelavo seruma proti kačjemu piku. Letos so se namenili uloviti 2.000 kač. Račun nemških oblastev, da bo po dveh letih, odkar je bila izvedena denarna reforma in so se splošne življenjske razmere izboljšale, prenehalo tihotapljenje blaga čez mejo in da bo odpravljena črna borza v notranjosti, je bil gotovo račun brez krčmarja. Črna borza v Zahodni Nemčiji se je samo prilagodila novim razmerajn, ki jih je prinesla denarna preobrazba. Tisti, ki so se nekdaj bavili. s tihotapljenjem sladkorja in masla, kremena in krušnih izkaznic na drobno in debelo, tihotapijo zdaj čez zahodno mejo cigarete in kavo ter to blago pošiljajo globoko v notranjost po široko razpredeni mreži. Danes se dajo v Nemčiji na ta način zaslužiti tisočaki morda še lažje kakor včasih, ko je vrednost marke padala. V zadnjem mesecu so v Zahodni Nemčiji zaprli 4272 tihotapcev — pač dokaz, kako je ta čedna obrt razvita. Zvijače, ki jih uporabljajo tihotapci, so neverjetne. Včasih poženejo čez mejo nogometno žogo, napolnjeno s prepovedanim blagom, drugič uporabljajo celo letalo, tretjič izkopljejo pod mejo rov. Včasih se zaženejo čez mejo tudi v oklopnem avtomobilu, ki zdirja mimo vseh obmejnih straž in se ne ozira na znamenja carinikov. Pogosto se vname ob meji. tudi pravo streljanje. Zavezniški finančni uradniki računajo. da je znašala vrednost blaga, ki je bilo vtihotapljeno v teku prejšnjega leta 4 milijarde nemških mark (1 marka je 120 lir). Računajo, da predstavljajo vtihotapljene cigarete 25 % vse potrošnje tobaka v Zahodni Nemčiji, medtem ko doseže vtihotapljena kava kar 50% potrošnje. Zaradi vtihotapljenega tobaka pretrpi država v enem samem letu več kakor 300 milijonov DM zgube Da bi nemške stranke prišle temu v okom, so predložile, naj se zniža davek na potrošnjo kave in tobaka. G. prof. Andri, načelnik prosvetnega ouueiaa, je v imenu zavezniške voja-sne uprave odml tuui prošnjo za sio-vensKo kmetijsko solo. (Glej poročno v vestniku Kmečke zvezei). Poprej je ze zavrnil prošnjo Slovenskega gospo-uarsnega zutuzenja za trgovsko dveletno solo. Motivacija najnovejse&a Ukrepa prot. Andnja pač ne Do prepričala nikogar, ua bi danes ne bilo mogoče potrositi nekaj milijonov za nakup primernega posestva, ko razpolaga ZVU z milijaraami iz kreditov Mar-snaliovega načrta? Radi objavljamo prispevek kmetijskega strokovnjaka o tem vprašanju: ♦ * Gospodarski in socialni napredek posameznika in človeške družbe sloni na ti.i»eijih spU<.»ue vzgojo in strokovne iz 'brazbe. Znam i?rf rni politik Ae-reboe piše n. pr. v knjigi «Agrarpou-lik», da je problem ljudske izoorazbe in ljudske vzgoje najvažnejše narodno gospodarsko vprašanje. Vse napredne države posvečajo kmetijstvu najveejo pažnjo, saj črpa človeštvo iz te panoge največ dobrin, ki so za obstoj človeka prepotrebne. -RAZMERE NA ANGLOAMERISKEM PODROČJU STO-JA Kaže, da oblastnike in upravitelje na tukajšnjem Tržaškem ozemlju ne vodijo v odnosu do kmetijstva taka osnovna načela. Njihovo ravnanje napram našemu kmetu nam vsiljuje vtis, da je kmetijska stroka na tem ozemlju postala res ((zanemarjena Pepelka« zlasti v razmerju z drugimi gospodarskimi panogami. Na angloameriškem področju STO-ja je razmeroma prav malo obdelovalne zemlje (komaj 3.920 ha). Travnikov in in pašnikov je 7.960 ha, gozdov ali gozdni)'. zemljišč 4.758 ha, poleg 3.781 ha neobdelanih zemljišč. Skupno razpolaga torej kmetijstvo na našem področju z nekaj nad 20.000 ha površine več ali manj rodovitnih zemljišč Glede na tak položaj so pristojni či-nitelji, ki se niso poglobili v tukajšnje kmečke potrebe- smatrali naše kmetijstvo za povsem postransko panogo tukajšnjega gospodarstva in mu niso za- O važnosti trgovinske izmenjave med tako imenovanimi vzhodnimi in zahodnimi državami je v laogih Evronske gospodarske komisije v Ženevi prevladalo v bistvu mnenje, ki ga je zagovarjala Jugoslavija. Njen delegat je vstal proti ustvarjanju gospodarskih blokov, ki' bi dokončno razdelili evropske države v »vzhodne« in »zahodne«. Takšno zbiranje gospodarskih področij bi bilo samo v kvar mednarodni trgovinski izmenjavi in gospodarskemu napredku. Nekaj dni po objavi lega jugoslovanskega stališča je italijanski gospodarski list »II Sole« (12. jul.) objavil poročilo o stališču Evropske gospodarske komisije o trgovinski izmenjavi med »vzhodnimi« in »zahodnimi« državami. »II Sole« poroča iz Rima v glavnem naslednje: Sporazumi, ki so bili sklenjeni v 1. 1950 med državami »Vzhodne« Evrope in državami1 OEEC (ERP, Marshallovega plana), ne predvidevajo povečanja trgovine med prizadetimi državami, medtem ko sporazumi iz 1. 1949, ki pred- Doslej se vlada še ni odločila za -.a korak. Tihotapci dobavljajo n. pr. kg kave po 22 DM, medtem ko stane kava v javni prodaji 32 DM; od te uradne cene odpade 24 DM na davke, ki se stekajo v državne blagajne. Nezakoniti zaslužek tihotapcev je razviden še iz naslednjih podatkov. Tisoč nemških cigaret stane 100 DM. Nad 70 DM odpade od te cene na davke in carino. Tihotapec vse to prištedi. "Cigarete »Amis« nabavlja v inozemstvu po ceni 1—3 pfenige, t. j, predvsem v Anversu in v drugih mednarodnih tihotapskih centralah. Ce’ tihotapec spravi čez mejo 3 milijone cigaret, lahko zasluži tudi 270.000 DM. Takšen zaslužek vzpodbuja tihotapca, da se pogosto izpostavlja tudi najhujši nevarnosti. Prav zaradi tega je carinska oblast skoro brez moči nasproti tem organiziranim tolpam. Tako prihajajo v Zapadno Nemčijo dolgi tovorni vlaki; tihotapstvo je razvito zlasti v prostih lukah. Vtihotapljajo se veliki tovori z Zahoda čez Bergen-Belsen in skozi Avstrijo ter romajo dalje v vzhodni pas, ki je pod sovjetsko upravo. Tako prihaja jajčji prah iz ZDA v zacinjenih škatlah, v resnici pa so v teh cigarete najrazličnejših vrst. V škatlah za razna mazila odkrijejo v Hamburgu pogosto cigarete »Chesterfield«. Skoro v vsem gospodarskem življenju naletiš na sledi tihotapske kuge. Tihotapijo s cigaretami, najlonom, čajem, čokolado, mamili, itd. Tihotapci že v inozemstvu pripravijo vse tako spretno, da se nemškim oblastvom redko posreči odkriti vtihotapljeno blago. Poleg tega je razmeroma število carinikov premajhno. Računajo, da se na zahodu bavi okoli 200.000 ljudi s tihotapljenjem, medtem ko je carinikov samo okoli 8.000. K. R. radi tega posvečali potreone pažnje. ce pa pomislimo, da se kljub temu na tej skopi zemlji preživlja najmanj 30 tisoč ljudi, se nam prikaže pomen te panoge v čisto drugi luči. Točnih podatkov o številu kmetij in kmečkega prebivalstva niso še do danes nažalost sestavili. Vsekakor ima tukajšnji statistični urad v svoji evidenci nad 6000 kmečkih posestnikov najemnikov in po-iovinarjev. Leta 1939 so nasteii na tem ozemlju samih trtorejcev 5.790, kar priča, da nase navedeno število kmeclcega prebivalstva ni pretirano. Vsa površina plodne zemlje znaša komaj 20.000 ha, kar pomeni, da odpade na vsako kmetijo povprečno 3,3 ha ali borih -3 tisoč kv. m' plodnega in neplodnega zemljišča. Kljub temu pa znaša vrednost kmečke proizvodnje okrog 3 milijarde lir letno. PRAVIČNE ZAHTEVE NAŠIH KMETOVALCEV Sicer pa menimo, da tukajšnji kmečki živelj že s samega socialnega vidika lahko zahteva vse pravice, ki jih tukajšnje omasti priznavajo urugim strokam. Ločim imajo osebe, ki se nameravajo posvetiti raznim poklicem izven kme-tijske stroke na luzp^.agr vsakovrstne strokovne šole in zavode, nima naša kmečka mladina nobene možnosti za iznojmlnitev svojega stiokovnega znanja. Res je kmetij^Ko nadzorstvo priredilo lansko zimo kmetijske tečaje, toda še to mnogokra- v italijanščini, ki je našemu kmetu, zlasti v strokovnih izrazih, tuja. Predavanja po radiu imajo lahko le pomožni značaj. To, kar nudijo tukajšnjemu kmečkemu življu na področju strokovne izobrazbe, je vse premalo glede na zahteve sodobnega gospodarstva. Na tako majhni površini zemlje bc naš kmet lahko uspeval edino, ako izboljša njen donos; za to je potrebna strokovna izobrazba. Naš kmečki naraščaj z vso pravico zahteva vsaj ((nadaljevalne tečaje« kmetijskega tipa, ki bi se bili morali že davno ustanoviti vsaj na podeželskih ljudskih šolah, kakor to predvideva šolski zakon z dne 22. IV. 1932 št. 490. Ta zakon še ni bil ukinjen. V resnici videvajo povečanje trgovinske izmenjave, niso bili izvedeni. Zar&di tega je izmenjava med Vzhodom in Zahodom daleč zaostala za predvojno In nili ni dosegla višine na katero so računali. Novi sporazumi v 1. 1950 so bili sklenjeni na osnovi iz 1. 1949. Mnogi sporazumi, zlasti med zahodnimi državami in ZSSR, niso bili obnovljeni. ZSSR je pokazala večje razumevanje za trgovinsko Izmenjavo z Nemčijo. Sporazumi, ki so jih sklenile Jugoslavija, Poljska, Cehoslovaška in Madžarska z Zahodno Nemčijo bodo Nemcem omogočili izvoz za 206 milijonov dolarjev blaga; prav toliko bo Nemčija uvozila iz teh držav. Ženevska gospodarska komisija kritizira takšen položaj zlasti, ker se je industrijska proizvodnja v zahodnih dr žavah povečala in bi zahodne države lahko mnogo več izvozile v vzhodne, ako bi ne bilo političndi ovir. Po mne-iiiu Evropske gospodarske komisije bi se gospodarski polo/aj v Evropi zboljšal, ko bi bili obe področji bolj pripravljeni na trgovinsko izmenjavo. Vzhodne države bi v zameno za industrijske proizvode lahko izvažali na Zahod živila in surovine, ki jih danes morajo uvažati zahodne države z dolarskega področja, to se praši plačati z do.arji. Tako imenozana gospodarska integracija (tesneiša povezava; med zahodnimi državami in povezava med vzhodnimi' državami ne bo prinesla Evropi pričakovanih koristi. Petrolej na Slovaškem Po poročilih dunajskih listov so češkoslovaški izvedenci odkrili bogate petrolejske vrelce 10 milj od Malacke-ga na Slovaškem, blizu avstrijske meje. Petrolejsko področje se razteza do Zistersdorfa v Avstriji. Vrelce v Zi-stersdorfu izkorišča Sovjetska zveza. Ceškoslovašlca "vlada je prosila sovjetsko vlado za opremo, rta bi lahko izkoriščala vrelce. Nato so prišli na novo slovaško petrolejsko področje sovjetski izvedenci iz Zistersdorfa. Ti so najeli 600 češkoslovaških delavcev in pričeli delati; slovaške vrelce so podredili sovjetski unravi v Zistersdorfu. Češkoslovaška vlada je Irončno pristala na Sporazum ,po katerem sovietska uprava dobavlja CSR dej petroleja iz slovaških vrelcev po nižjih cenah. POLJSKO INDUSTRIJSKO MESTO Ze v prvem poljskem štiriletnem načrtu, ki se je začel 1. 1947, -je bila pro-jelctirana ustanovitev nove železarne in valjarne z imenom ((Gigant«. Tehnično opremo naj bi v glavnem dobavila Sovjetska zveza. Dograditev naj bi se izvršila v času naslednjega plana. V začetku se še niso odločili, kje naj bi tovarno gradili. V zadniem času je moskovslta ((Pravda« priobčila nekaj podrobnosti o obsegu novesa ogromnega podjetja. ((Pravda« navaja, da vstala vzhodno od Krakova t. j. okoli 10 lem daleč, novo industrijsko mesto, ki bo štelo 100 tisoč prebivalcev. Prvotno so nameravali nostaviti samo železarno in lekarno. Danes pa gradijo cel industrijski kombinat s postranskimi nodietii. Gradnja se vrši po vzoru novih velikih mest v zapadni Sibiriji. Poleg tovarn nastajalo delavska naselja z gledališči in gostilnami. je nerazumljivo, zakaj ga niso upoštevali pri slovenskem šolstvu, kakor so vedno upoštevali ostale zakone, čeprav niso bili v prid domačemu kmečkemu Življu. . pij; Na podlagi izkustev na področju strokovne kmečke izobrazbe lahko trdimo, da najbolj ustrezajo potrebam ((dvoletne kmetijske šole«, ki jih ne smemo zamenjati za pravkar omenjene tečaje. Glede sestavljanja učnega načrta naj nam bodo za zgled dolgoletne izKusnje na arugin poaoonin soiah. Tukajšnjim kmetijskim razmeram bi najoolj ustrezala kmetijska šola s specializacijo v sadjarstvu —; vinogradništvu ter vrtnarstvu — cvetličarstvu, poleg seveda živinoreje in poljedelstva. Ta šola bi morala imeti na razpolago tudi primerno zemljišče za praktične vaje gojencev. UDiSKpvala bi jo mia-aina, ki je dovršna svoje 16. leto in bi tanko sledna pouku in se udeleževala prakticnin del na šolskem posestvu. soli bi se moral zaradi tega dodeliti internat ali konvikt. VZGLED NAJ BODO NAPREDNE DRŽAVE V podkrepitev pravic in zahtev naših kmetovalcev po otvoritvi navedene ((Dvoletne kmetijske šple« b6mp navedli, kako je bilo kmetijsko šolstvo urejeno v drugin deželah. Naslednji podatki nam nazorno prikazujejo stanje kmečkega strokovnega šolstva v nekaterin evropskin drzavan pred drugo svetovno vojno: Ena kmetijska šola na Države prebivalcev gospodarstev CSR 19.568 5.937 Avstrija 21.510 4.446 Danska ? 2.550 Švica 20,032 3.809 Znana je skrb za kmetijsko strokovno šolstvo v Jugoslaviji. Tudi Italija je imela razmeroma dobro razvito kmetijsko šolstvo. Naj navedemo, da je bilo v bivši Julijski krajini 5 srednjih dvoletnih kmetijskih šol.Ker pa so te šole služile političnim ciljem in je bil pouk v italijanskem jeziku, se je naša kmečka mladina v njih žal le malo naučila. Danes ni v naprednih državah več kmeta, ki ni dovršil z dobrim uspehom vsaj dvoletne kmetijske šole. Jasno je, da bi morale tudi tukajšnje oblasti slediti zgledu teh držav. Stroški za ustanovitev kmetijskih šol bi ne smeli biti pri tem ovira, saj se vendar danes trosijo ogromni zneski denarja za mnogo manj koristna ali celo nedonosna podjetja. Bojazen —- v kolikor ni to le običajen izgovor za odbijanje upravičenih zahtev kmetovalcev da ne bodo našli gojenci kmetijskih šol zaposlitve, je po našem mne-nju popolnoma odveč. Kdo pa mora danes zagotoviti popolno zaposlitev vsem onim, ki dovršijo druge strokovne šole? Nasprotno, prav kmetijska šola bi nudila že sama možnost, da bi se njeni gojenci laže pozneje preživljali na domači grudi in da ne bi več toliko kmečke mladine 'zapuščalo svojega doma in iskalo kruha v mestu ter tako povečalo vrste nezaposlenih. A. C. GOSPODA RSKA ABECEDA ,,POOL“ je angleška beseda (izg. pul). O poolu govorimo, ako se združi več. podjetij, ki so si dotlej med seboj konkurira!« pri proizvodnji in prodaji, in se ta dogovorijo, da bodo sporazumno uredila svojo proizvodnjo in prodajala svoje izdelke po dogovorjenih cenah) V novejšem času je mnogo govora o francosko-nemškem poolu za proizvodnjo premoga in jekla, h kateremu naj bi pristopila še Italija,- Holandija, Bel-gija in Luksemburg. LIBERALIZACIJA. Gre za f)sprosti^ tev“ mednarodne trgovine. Po vojni je prišlo v mednarodni trgovini v navado tako imenovano kontingentiranje, to se pravi: uvoznik šme uvoziti iz tuje države samo določeno kd)ičino blaga (kontingent), ki jo določijo pristojna državna oblastva. Za to mora imeti posebno uvozno dovoljenje (licenco). Temu načinu zunanje trgovine zlasti nasprotujejo Američani, ki zahtevajo „liberalizaci-jo“ mednarodne trgovine, t. j. odpravo kontingentov in licenc. Trgovei naj uvažajo svobodno, le carino naj plačajo. DVOJNE CENE. Ako države (njihova trgovinska podjetja) prodajajo blago v inozemstvo po ceni, ki je različna (danes navadno višja) kakor je cena temu blagu v notranjosti, govorimo o dvojnih cenah. Angleži n. pr. prodajajo premog v inozemstvo za 1 funt (okoli 1700 lir) pri toni dražje, kakor je cena doma (po najnovejših podatkih „National Coal Bo-arda“). Po višjih cenah lahko prodajajo države blago, ki ga same lahko proizvajajo v velikih količinah in se jim ni treba bati tuje konkurence. Schumanov načrt za mednarodno nadzorstvo proizvodnje in prodaje jekla in premoga je proti dvojnim cenam. DUMPING. Kadar države prodajajo blago v inozemstvu po nižjih cenah, kakor veljajo doma, torej na zgubo, z namenom, da bi izpodrinile tujo konkurenco, gre za dumping. Danes očitajo zlasti Nemcem, da so pričeli prodajati svoje industrijske izdelke na Bližnjem vzhodu na zgubo z namenom, da bi izpodrinili druge države na tem trgu. Račun je tale: prodajali bomo na zgubo pač samo, dokler ne izpodrinemo drugih tekmecev; ko prevladamo na novem ttga, bcimo cene lahko zopet navili in nadomestili prejšnjo zgubo. Skupaj 143,9 9115,1 PETLETNI PLAN FLRJ .Minister Kidrič o razvoju plana v 1. polletju Boj proti tihotapcem v Nemčiji na vlakih, v letalih, v oklepnih avtomobilih in pod zemljo Izmenjava Vzhod-Zapad šepa ZLATO V SLUŽBI SPEKULACIJE Proga Anvers-Donava Prelom v zlatu — Zlato naj postane blago Objavljamo članek o vzrokih nihanja cene zlata in o vlogi zlata v finančnem in gospodarskem življenju. Glede na zadnje dogodke na svetovnem pozorišču in odmev, ki ga je imel korejski spopad tildi na trgu z zlatom, bo članek gotovo zanimal naše bralce. Glede splošnih piščevih zaključkov o vlogi zlata v gospodarskem življenju pa prepuščamo odgovornost njemu samemu. Vprašanje je prekomplici-rano, da bi se dalo izčrpati v enem samem članku. Uredništvo Med vojno in v prvih štirih povojnih letih je predstavljalo el ato varno pristanišče za vsakogar, ki je bil v skrbeh za svoje premoženje in za svoj gospodarski položaj. Glavna borba za zlato se je vodila med ZDA, ki imajo največje rezerve zlata, in Južno Afriko, ki ga največ pridobiva. Med vir Jama imenovanih držav je v veljavi pogodba. po kateri kupuje ZDA vse zlate, pridobljeno v Južni Afriki, razen tistih množin, ki jih ta potrebuje zase. 1 UNCA ZLATA JE 35 DOLARJEV V tej pogodbi določena cena znata 35 dolarjev za unčo čistega zlata. Unča, t. j. dvanajsti del »Troy-funta;< — s katerim se tehta zlato — ustreza 31,103496 grama; gram zlata stane torej po tej pogodbi 1,1252754 dol. ali 714,5 italijanske lire po milanskem tečaju, dne 11. t. m. (1 dol. je 635 lir). Ako primerjamo to pogodbeno ceno ziata s ceno na milanski borzi istega dne (lir 855 za 1 gr.j, vidimo, da je ta cena še vedno zelo ugodna za Ameriko in prav tako neugodna za Juž. Afriko. Najvišjo stopnjo je dosegla razlika med obema cenama v septembru lanskega leta, ko je zlato notiralo na milanski borzi 1205 lir za 1 gr. Po tem vrhuncu je njegova cena padala takole: febr. t. L 890, 15 jun. 770, pred 26. junijem, t. j. neposredno pred izbruhom vojne na Koreji 775, 26. junija 820, 4. julija 900, 5. julija je zopet padla na 840; od 6. do 10. se je začasno ustalila na 850, 11. julija pa na 855. Na drugi strani je pogodbena cena med omenienima državama (714,5 lire) ostala seveda ne-izpremenjena. ZDA KOPIČIJO ZLATO Vzrok podražitve zlata v svobodni trgovini je dejstvo, da je Amerika zlato načeloma le kupovala za pomnože-vanie svoie zlate rezerve, ni ga pa prodajala kljub teijru, da je bilo povpraševanje po njem zelo živahno, ker je še vedno cenjeno kot najboljše jamstvo za gospodarske rezerve. Zaradi tega si ni težko razlagati, zakaj je postaialo zlato med volno in v negotovi povojni dobi vedno dražje. PADANJE CENE DO KOREJSKE VOJNE Bolj zanimivo in v gospodarskem pogledu važnejše je zgoraj ugotovljeno padanje cen zlata, ki se je začelo ob koncu lanskega leta in trajalo do izbruha korejske vojne. To padanje te predvsem posledica prizadevanja Južne Afrike, da bi se izognila škodljivim posledicam zanjo neugodne pogodbe z Ameriko. V dosego tega namena so začeli v Južni Afriki izdelovati iz novo pridobljenega zlata razne okraske, ki so jih prodajali po cenah, ustrezajočih visokemu tečaju zlata na svobodnem tržišču. Cim več takih zlatih nakitov so prodali, tem manj zlata so mogle od njih kupiti ZDA po dogovorjenih nizkih cenah. Zaradi te politike se je povečal pritok zlata iz Južne Afrike na svetovno tržišče. Visoke cene pa so privabile dotok zlata tudi iz Sovjetske zveze, ki je tudi važen pridobitnik te dragocene kovine. Poleg teh dveh glavnih čini-teljev so seveda tudi manjši zasebni špekulanti skušali izkoristiti visoke cene zlata in s svojimi ponudbami še bolj pomnožili splošne ponudbe zlata. Na ta način je ponudba prekosila povpraševanje in je povzročila zgoraj navedeno pocenitev zlata. Na padanje cene zlata pa je začel medtem vplivati še neki drugi činitelj, ki je postal bolj očividen ob izbruhu vojne na Koreji. Ze prve vesti so takoj dvignile ceno od 775 na 820, osem dni pozneje jo najdemo na 900; splošno so pričakovali, da se bo bržkone v kratkem dvignila zopet na 1200, kjer je bila lanskega septembra. Namesto tega je dan pozneje zopet hadla na 840, in se je za nekaj dni ustalila na 850; to nam dokazuje, da vojna na Koreji in strah pred novo svetovno vojno ne vplivata na podražitev zlata v isti meri, kakor so pričakovali. Zakaj? Kaj je zadržalo hitro naraščanje cene zlata? POLITIČNI IN GOSPODARSKI CINITELJI Na pozorisče sveitvnega gospodarstva se je pojavil nov činitelj. Medtem ko se je zlato takoj po izbruhu vojne začelo podraževati po vsej Zahodni Evropi in tudi v Hcng-Kongu, ki je glavni. in največje ang.eškt trgovsko središče prav pred kitajsko obalo, se je počasno padanje cene zlata v Bombayu neindcii-. mitl.il.-eva) . Tam je.namreč trajala ponudba zlata, ker so z njim kupovali surovine za vojno: kavčuk, kositer in dr. In prav to nadaljevanje počasnega padanja v Bombayu je normalen gospodarski pojav, medtem ko je podražitev zlata, ki jo opažamo povsod drugod, v današnjih gospodarskih razmerah nenormalno, kar je posledica vmešavanja negospodarskih činiteljev v gospodarsko življenje. To vmešavanje se izraža v nakupovanju zelo omejenih množin ne zlatih palic, temveč zlatnikov, s katerimi bi si hoteli slučajni diletantski špekulanti zagotoviti svoje kapitalčke. Podraževa-nje zlata, ki ga je povzročilo to nestro-kovnjaško vmešavanje in ki se je pričelo s korejskim spopladom dne 26. junija (1 gr je 820 lir), pa je že 13. t. m. skoraj popolnoma prenehajo (1 gr. je 830 lir). V glavni gospodarski struji pa se nemoteno razvija nov gospodarski proces zamenjavanja zlata za razne vrste blaga, ki je bodisi za življenje ali pa za vojno najbolj potrebno. ZSSR ZAMENJUJE ZLATO ZA BLAGO Sovjetska zveza se n. jrr. že davno več ne zanima za kopičenje zlatih rezerv in skrbi samo zato, da bi svoje zlato čim ugodnejše zamenjala za najbolj potrebno inozemsko blago. Vse kaže, da zapadni gospodarstveniki ne morejo tega prav razumeti, ker menijo, da meče SZ velike količine zlata na svetovno tržišče z namenom, da bi ceno zlata potisnila navzdol. To mnenje pa je seveda nesmiselno, ker SZ sama proizvaja in izvaža zlato in so v njenem interesu visoke, ne pa nizke cene. Isto politiko vodijo tudi Evropske države ki sledijo moskovskim smernicam, in Mao Tse-Tungova Kitajska. Po polomu nacionalistične Kitajske se na Daljnem vzhodu sploh ne kupuje več zlato. VLOGA ZLATA V DANAŠNJEM GOSPODARSTVU Iz vsega tega se da sklepati, da zlato ne igra več svoje nekdanje odločujoče vloge v svetovnem gospodarstvu in da prihaja človeštvo polagoma do spoznanja, da so določene vrste blaga za nas važnejše od zlata. Postaja namreč vedno bolj jasno, da v kritičnih položajih ne bo tako lahko priti do neobhodno potrebnepa blaga z zlatom, ali pa bo treba dati. preveč zlata za potrebno blago. Zato skušajo zlato pravočasno zamenjati za blago; zlato se torej ponuja in povečana ponudba potiska njegovo ceno polagoma navzdol. To je glavna smer, po kateri se pomika da- Skok zlata na pariški borzi 6 00.00 0 550.000 500.000 450.000 400.000 4.500 4.000 3.500 3.000 450 400 350 300 Z LATO v r- >cuzjcori \ ■ v — — v \ LOUiči . / v. N dolar Na grafikonu se jasno vidi nazadovanje zlatih vrednosti (zlata v palicah in zlatnika »louis«) in dolarja na pariški borzi od januarja 1950 do prvih vesti o spopadu na Koreji (26. junija). Od leve proti desni so označeni meseci (januar, februar, marec, april, junij 1950), ob strani pa tečaji dolarja, zlatnika »louisa« in enega kg zlata v palicah, vse v francoskih frankih. Skrajna višina skoka je bila dosežena 6. julija. Prve vesti o korejskem spopadu so povzročile precejšen preplah na zahodnih borzah, ker je prevladalo mnenje, da je svetovna vojna skoraj neizogibna. Nikdo si ni bil na jasnem, kako bo reagirala Moskva na ameriško oboroženo posredovanje na Koreji Odgovor z orožjem bi pomenil neposredno ne- Načrt, da se med Anversom in Wuerz-burgom na Meni uvede plovna oroga, za katerega so se odločili nedavno v Anversu, je izzval veliko zanimanje tu-našnje gospodarjenje z zlatom. Ni pa na Dunaju progo bo finansirala ne-še splošna; Amerikam, pr. še vedno ko- - . belgijska družba ob sodelovanju nemškega kapitala. Nova proga bo povezana tudi z Donavo, in sicer po pre- Po industrijskem kmetijski Sclmmanov načrt piči svoje zlate rezerve, tudi Argentina je pred kratkim kupila zlata za 50 mil. dol. in 80 mil. švic. fr. Prej ali slej bo prišlo povsod do preloma tudi iz razloga, ker se današnji papirnati denar ne naslanja več na zlate rezerve, temveč je njegova veljava odvisna pred-v m od množine proizvedenega in ponujenega blaga, potrebnega za življenje. Ako upoštevamo vse to, pridemo do zaključka, da se bo cena zlata ustalila takrat, ko bo njegova cena ustrezala njegovi vrednosti; ko se namreč ne bo moglo več z zlatom špekulirati, temveč ga bodo kupovali samo za praktično uporabo, kakor se kupuje vsako drugo blago, in bo njegova cena noti-rala na blagovnih borzah. kopu Mena - Donava, ki zdaj omogoča plovbo samo majhnim ladjam. Zaradi tega bodo morali v Wuerzburgu prekladati blago na manjše ladje. Anvers je danes povezan že s 187 rednimi progami z zunanjim svetom. Od teh veže Anvers z Afriko 28 prog, s Severnim in Baltiškim morjem 26, 24 s Severno in 23- z Južno Ameriko, 19 z Daljnim vzhodom, 14 s Sredozemskim morjem, Črnim morjem in Bližnjim vzhodom, 12 s Srednjo Ameriko, 11 s Španijo in Portugalsko, 6 z Avstralijo, Novo Zelandijo in 4 s Perzijskim zalivom. Sl __ Na pobudo Splošne kmečke zveze (Confederation General Agricole) v Franciji je bil na sestanku Mednarodne kmečke zveze v Stockholfu sklenjen splošen sporazum s predstavniki nemških kmetov, ki naj bi dovedli do ustvaritve enotnega francosko-nemškega trga kmetijskih pridelkov. Čeprav gre samo za zasebno pobudo kmečkih organizacij, so ta načrt spravili v zvezo z znanim Schumanovim predlogom o organizaciji skupnega nadzorstva nad proizvodnjo in prodajo francoskega in nemškega premoga ter jekla. Kakor je Schumanov predlog zadei na odpor pri Angležih, ki se bojijo, da bi njegova izvedba prizadela korist, angleške industrije in angleškega delavstva. tako je predlog francoske Splošnv. kmečke zveze naletel na nerazumev^.- V „DEŽELI JUTRANJE ZARJE“ Gospodarske in socialne razmere na Koreji Koreja adežela jutranje žarje» (v prevodu) — se kot polotok na površini 220.700 v km (polotok 214.077, otočje okoli 6.000 k v km) žariva globoko v Rumeno morje proti Japonski.. Prav zaradi tega so jo Japonci imenovali «srce Japonske«'. Po površini je za -polovico manjša kakor Francija. Na severu meji na Mandžurijo, ki jo ob-daja Sovjetska žemlja, na zapadu pa na Kitajsko. Ze v davni preteklosti, se je razvil boj teh treh inejašev za nadvlado, go-_. spodarsko iri tudi politično, ha Koreji. (Korejski cesar Li.Hui se je n. pr. že. leta 1895 zatekel k ruskemu cesarju za pomoč proti Japoncem; nato so ruski častniki organizirali kdrejsko j(£>jsko, ki je kljub temu podlegla Japofi^em). Ko so se Korejci otresli Monglftcev, šo prišli pod vpliv Kitajske, po nesrečnem zaključku rusko - japonskč vojne (1. 1905) pa pod japonsko oblast. Pod Japonci je Koreja ostala vse do zloma japonskega imperializma v 1. 1945, ko so jo osvobodile sovjetske in ameriške, čete. Med ZDA in ZSSR je .prišlo do sporazuma, po katerem so severno od vzporednika 38 ostale sovjetske, južno pa ameriške čete. Leta 1948 so ameriške in sovjetske čete zapustile Korejo. V severnem delu je bila organizirana oblast po sovjetskem vzoru, na jugm pa po zapadnem. INDUSTRIJA NA SEVERU — POLJEDELSTVO NA JUGU Na Koreji živi danes okoli 28 milijonov ljudi, od tega 20 južno od vzpo-,-rednika 38, ostalih 8 pa severno. Prebivalstvo Koreje se zelo naglo množi, prebitek rojstev nad smrtnimi primeri znaša okoli 228.000 v enem letu. Pp japonskem štetju iz leta 1925 je bilo . na Koreji 19,015.526 ljudi, ki so bili razdeljeni takole: 18,5 milijona Korejcev, 442.326 Japoncev in, 47.000 «tujcev» povečini Kitajcev. Za časa trde japonske oblasti so se Korejci zelo izseljevali, tako da je danes v inozemstvu okoli 1,5 milijona Korejcev, predvsem v Mandžuriji, Sibiriji, na Kitajskem in v ZDA. Koreja ima razmeroma malo velikih mest. Prestolnica Seul šteie -pokoli 315.000 ljudi,, industrijsko mesto Heijo 119.000 in luka Fusan ali Pusan 108 ono prebivalcev. Severni del Koreje je pretežno gorat in pokrit z gozdovi, toda bogat z rudami, kakor z zlatom, Jielezom in magnezitom, medtem ko je premoga manj. Prav zaradi boeatih rudnikov je severni del industrijsko mnoeo bolj razvit, industrija zlasti prevladuje v mestih Heijo, Cinffon in Konan (tovarne amonievesa sulfata in magnezija). Koreia razpolaga z vodno silo okoli 22 milijonov kwh; od tesa je izkoriščenih okoli 300.000. V Chosenu je ena največjih hidrocentral v vzhodni Aziji. V JAPONSKEM SUZENJSTVjUj Južni del Koreje ni tako gorat,'‘“na njem prevladuje gričevje. Tla so Ugodna za razvoj poljedelstva, predvsem za gojitev riža. Japonci so po zasedbi pričeli načrtno organizirati gospodarstvo. Na jugu so predvsem pospeševali gojitev riža na škodo pšenice, ječmena in graha. Gojili so tudi bombaž. Lotili so se industrializacije, da bi čimbolj izkoristili naravna bogastva dežele. Koreja je pod japonsko oblastjo gospodarsko sicer napredovala, toda ne v korist Korejcev, temveč Japoncev. Korejo je upravljalo okoli 200.000 japonskih uradnikov in nameščencev, ki so zasedli vsa najvažnejša mesta, do po- stajnega načelnika v zakotni vasi in do preddelavca v tovarni; zdravniki, inže-.nirji in učitelji so bili Japonci. 60% ..zemlje je bilo v japonskih rokah, Japonci so kontrolirali 80% vsega investiranega kapitala. Riž najboljše vrste so izvažali na Japonsko, medtem ko so za korejskega kmeta uvažali- najslab-še vrste mandžurskega graha. Korej-‘ ski delavci so bili mnogo slabše plača-, ni kakor japonski. . Korejci sb se ye,čkrat poskušali upre-. ti. temu izkoriščanju, da bi dosegli vsaj avtonomijo. Toda vsi poskusi so bili zaman. Do osvobojenja je na Koreji prevladoval sistem kolonstva. Kmet je delal za gospoda, ki je navadno živel v mestu. Obdelovanje zemlje je bilo povsem primitivno, kmet je obdeloval zemljo z lesenim orodjem., Del prebivalstva živi tudi od. ribolova, ki sicer ne daje velikega zaslužka. Zaradi tega je prebivalstvo ob obali manj naseljeno. Gosto so naseljeni predvsem poljedelski kraji na jugu, ozhoma na jugovzhodu. Deževno vreme traja tudi 2 do 3 mesece in prav v tem času ovira vojaške operacije. Seul ima n. pr. 113 deževnih dni na leto, Fusan pa 107. D prihoda Japoncev so bili Korejci zlasti pod Koiejci so nje predstavnikov nemških kmetov, pa tudi francoskih industnjcevl Sporazum,' ki je 'dil podpisan v Stockholmu predstavlja bolj nekakšen čin vljudnosti s strani nemških kmetov, ki se nikakor ne navdušuje za to, da bi Nemčija odprla carinsko mejo francoskim kmetijskim pridelkom. Nemški kmeije se bojijo konkurence francoskih pridelkov; francoska zemlja je bolj rodovitna in torej cenejše rodi. Z druge strani nasprotujejo kmetijskemu francosko-nemškemu »poolu« francoski industrij-ci, ker vedo, da bi Nemčija lahko plačevala uvoz francoskih kmetijskih pridelkov z izvozom strojev, kar bi bilo seveda v škodo francoski industriji. Kljub težavam, ki so se pojavile, preučujejo predlog o kmetijskem franco-sko-nemškem »poolu« izvedenci francoskega ministrstva za poljedelstvo. Da še ni prišlo do stvarne pobude s strani francoske vlade v tem pogledu, je kriva predvsem zadnja vladna kriza. Francosko poljedelstvo mora iskati nove trge v zunanjem svetu, ker je njegova proizvodnja v zadnjem času silno na-rastla. Francozi so končno opustili stari način obdelovanja zemlja in naglo mehanizirajo poljedelsko orodje. Prav tej okornosti se morajo zahvaliti, da se pridelek nagib dviga. Leta 1948 je Francija s svojimi kmetijskimi pridelki komaj krha svoje potrebe, medtem ko je v letu 1949 imela na razpolago že velike množine kmetijskih pridelkov za izvoz. Računajo, da bo Francija v kratkem času s svojimi pridelki lahko pre-nranjevala poleg svojega prebivalstva (42 milijonov) še 20 milijonov ljudi. Zaradi takšnega položaja so Francozi pričeli tipati okrog svojih sosedov. Vse kaže, da niso pri Angležih naleteli na pravo razumevanje, ker niso ti še dovolj vajeni francoskih pridelkov. Nato je prišla pobtida za sodelovanje z Nemci na tem področju. Francozi nagovarjajo Nemce, češ, da jim Francija zagotovi prehrano za dolgo dobo po mnogo nižjih cenah. Nemci bi francoske pridelke lahko plačevali z izvozom svojih strojev. Namesto da bi gojili pšenico in drugo žito na zemlji, ki ni pripravna za te kulture, bi se lahko bolj posvetili živinoreji' in uvažali francosko žito. Z druge strani bi Francozi pričeli opuščati živinorejo v korist nemške. Po robu so se francoskim kmetom postavili francoski industrije!, ki rušijo najnovejši načrt, kjer le morejo. Vlada računa, da bo uresničenje Srhuma-novega načrta o mednarodnem nadzorstvu nad proizvodnjo premoga in jekla izravnalo dosedanje neenakosti med francosko in nemško industrijo in tako ublažilo strah francoskih industrij-cev pred nemškimi. Gre za odpravo predvsem konkurence med francosko in nemško mehanično industrijo Francoski kmetje so nriprav'jeni nadaljevati z započeto akcijo neglede na uradne predloge. Skušali bodo doseči neposreden sporazum z nemškimi kmeti vsaj na omejenem področju, predvsem glede žita, mesa in sladkorne repe. Splošno prevladuje mnenje, da bo francoska vlada prišla na dan s predlogom za francosko - nemški kmetijski »poolc šele tedaj, ko bodo pogajanja o Schumanovem načrtu dovolj napredo-, vala. m omarice vplivom kitajske kulture, sicer narod zase. Njihova zunanjost odkriva kitajsko - mongolsko navlako,- v manjši meri se na Korejcu poznajo tudi japonski sledovi. Kitajski vpliv se čuti tudi v korejskem jeziku, tako imenovanem «onmum>. Zagrebški sejem v mednarodnem svetu Za zagrebški sejem, ki bo trajal od 23. septembra do 9. oktobra, se je doslej prijavilo 12 držav iz Evrope in Amerike. Razstavljale! iz Italije, Avstrije, Zah. Nemčije in Anglije so zahtevali obsežnejši razstavljalni prostor kakor lansko leto. Tuji razstavljalci bodo razstavili predvsem blago, ki pride v poštev za trgovino z Jugoslavijo. Kakor znano, bodo imeli razstavljalci in obiskovalci na jugoslovanskih progah 50% popusta. To bo četrti povojni velesejem. Prvega se je udeležilo 783 razstavljalcev in 258.000 obiskovalcev, medtem ko .je razstavljalo lansko leto 1.500 podjetij in obiskalo sejem nad 600.000 ljudi. Pridobitve jugoslovanske Iz Amsterdama poročajo, da je odplula nova jugoslovanska ladja «Fuia», ki je jhla. zgrajena v holandskih ladjedelnicah Alblasserdama. Tonaža doseže 2.300 BRT; «Pula» je torej nekoliko manjša kakor «Rijeka», ki se je že večkrat pojavila tudi v Trstu. V ladjedelnicah v Hardinxveldu so dogradili za Jugoslovansko linijsko plovbo na Reki ladjo «Zadar» (4.000 ton). V Amsterdamu bodo dogradili motorno ladjo «Slovenija», ki so jo postavili na kobilico 18. marca 1950. Njena nosilnost bo dosegla 9.000 ton in brzina 16 milj. »Slovenija« bo v Lloydovem registru registrirana kot prvovrstna ladja z označbo «+ 100 A 1». * * TEHNIČNA OPREMA LUKE NA REKI se naglo izpopolnjuje. Nedavno je Jugoslavija kupila v Italiji 7 modernih žerjavov, ki jih zdaj montirajo. V kratkem bo reška luka razpolagala z 32 žerjavi. LETALSKO- PROGO BEOGRAD-ZA-GREB-PULA so odprli 6. julija. Letalo je v prometu vsak torek, četrtek in soboto. Odhaja iz Beograda ob 7,30,. pristane v Zagrebu ob 9,15 in v Puli ob 10,30. Iz Pule se vrača ob istih dnevih ob 16.30, iz Zagreba ob 17,45 in prispe’v Beograd ob 19,3. STUDEBAKER 1950 varnost za svetovni spopad. Ko so prispele prve vesti o pomirljivem taktiziranju ZSSR, se je strah na zahodnih borzah polegel in utrdilo se je zaupanje, da se bo spopad daL omejiti (lokalizirati). Pomirjenje se je pričelo odražati tudi v tečajih na borzah. Zlato je v prvem trenutku poskočilo na vseh mednarodnih borzah; močan je bil skok zlata v Parizu. Dne 25. junija, t. j. na predvečer spopada na Koreji, je unča zlata notirala v Tangerju 37 dolarjev. V četrtek 6. julija je oil tečaj zlata 39, 1/8, t. j. za 5,74% višji. V istem času je zlato v palicah (100 kg) poskočilo od 444.000 na 518.000 frankov, t. j. za 16,66%, zlatnik napo-leon pa od 3.030 na 3.650 fra., t. j. za 20,46%. . - -" - . TOVORNI IN OSEBNI POSEBNI AVTOMOBILI ZA PROMET NA VSAKOVRSTNIH CESTAH IN TEŽKIH LEGAH NAJMANJŠA PORABA GORIVA - CENE ZMERNE - NAJVEČJI UČINEK IZKLJUČNI DOBAVITELJ ZA FLRJ : TRST - Tvrdka ..AUTIMPORT" Ul. Palestrina 10/b, tel. 83 - 07 - TRST KOMPENZACIJE. Z VSAKOVRSTNIMI JUGOSLOVANSKIMI PROIZVODI SEDEŽ, TRST- ULICA F A B I O F I L Z I S T. I (| / I . - TELEFON ŠT. 7 II - (1 8 SPOmRSKFr.A ZORI I7FNJA Se o slovenski dveletni trgovski šoli ločene v teh razsodih veljajo za podjetja, ki niso člani strokovne organizacije. Podrobnejša pojasnila o tem prejmejo člani v tajništvu SGZ, ki jim na željo tudi pripravi prepis gornjih raz-sodov. V zadnji številki »Gospodarstva« smo že poročali, da je ZVU ponovno odbila zahtevo SGZ po ustanovitvi v Trstu slovenske dvorazredne trgovske šole. ZVU je utemeljila svojo odklonitev, češ, da imamo Slovenci v Trstu dovolj šol trgovskega značaja, ki našim potrebam popolnoma zadostujejo. Upravni odbor SGZ je na seji ponovno razmo-tril Vprašanje slovenske dvorazredne šole in utemeljitev odklonitve ter sklenil, da ravnatelja za civilne zadeve pri ZVU zopet opozori na krivico in zapostavljanje Slovencev v pogledu trgovskega šolstva in naslovi na njega nov dopis, ki ga tu prinašamo: »Potrjujemo prejem Vašega cenjenega pisma z dne 21. junija t. 1. Obžalujemo, da naši upravičeni zahtevi ni ugodeno in da nas Vaši pristojni organi niso pozvali, da ustno pojasnimo razloge, ki naše zahteve opravičujejo. Ker smatramo, da ste bili o ustro 'u naših šol trgovskega značaja ne zadostno obveščeni, si dovoljujemo slaviti k Vašim izvajanjem, s katerimi utemeljujete odklonitev zahteve, naslednje pripombe: V italijanski šolski organizaciji v Trstu obstajajo naslednje šole trgovskega značaja: 1. Nižja trgovska strokovna šola, ki daie nraviro do nadaljevanja študija na dvorazredni trgovski šoli, ne pa na trgovskem tehničnem institutu; 2. Dvorazredna trgovska šola (bien-nale), v katero smejo stopiti absolventi orej omenjene nižje trgovske strokovne šole; 3. Trgovsko tehnični institut, v katerega se lahko vpišejo absolventi nižje srednje šole (gimnazije). V slovenski šolski organizaciji v Trstu pa imamo samo dve vrsti šol trgovskega značaja, in sicer nižjo strokovno trgovsko šolo in trgovsko tehnični institut. Manjka nam torej vmesna šola, t. j. dvorazredna trgovska šola. Absolventom nižje slovenske trgovske strokovne šole je zaprta pot do nadaljnjega študija na slovenskih so-lah, dočim imajo absolventi italijanske nižje trgovske strokovne šole možnost Poglobiti svoje strokovno znanje z obiskovanjem dvorazredne trgovske šole. Medtem ko se ponovno sklirujemo na razloge gospodarskega značaja, navedene v našem pismu z dne 14. junija t. 1., s katerimi je utemeljena naša zahteva po ustanovitvi slovenske dvorazredne trgovske šole, poudarjamo, da tudi načelo o enakopravnosti obeh narodov živečih na tem ozemlju, kot je potrjeno v mirovni pogodbi z Italijo, zahteva, da imamo tukajšnji Slovenci isto vrsto šol kot Italijani. V prepričanju, da boste vprašanje slovenske dvorazredne trgovske šole ponovno vzeli v pretres, Vas pozdravljamo«. SGZ je torej odločeno, dn se ne odneha od zahteve po odpravi vseh krivic, ki se Slovencem godijo na področju strokovnega gospodarskega šolstva. Za povračilo gospodarske škode Upravni odbor SGZ je na švbp seji dne 14. julija t. 1. lazmotril tildi vprašanje gospodarske škode povzročene od leta 1918 dalje. Ugotovil je, da so bili uničeni vsi slovenski denarni zavodi in vse druge slovenske gospodarske ustanove, z edinim namenom, da se stre naša gospodarska moč v Trstu in tako olajša raznarodovanje. Po približni cenitvi znaša ta škoda v današnji vrednosti denarja okrog 20 milijard lir. Ugotovil je dalje, da ZVU do danes, ne samo da ni izdala nikakih ukrepov, da se Slovencem povrne na tako krivičen način odvzete imovine, ampak se še vedno ovirajo in onemogočajo vse naše pobude gospodarskega značaja. SGZ je zaradi tega naslovilo na ZVU spomenico, v kateri bo obrazložilo vso gospodarsko škodo, ki smo jo Slovenci utrpeli, in zahtevalo, da ZVU to vprašanje prouči in izda potrebne ukrepe. RAZSODI O MINIMALNIH PLAČAH USLUŽBENCEV RAZNIH PODJETIJ Razsodišče za minimalne mezde pri Uradu za delo, ustanovljeno po Ukazu št. 63 <1. decembra 1947), je izdalo v zadnjem času razsode o minimalnih mezdah in drugih normativnih določbah za delavce in uslužbence naslednje vrste podjetij: Razsod o minimalnih mezdah delavcev pri stavbenih podjetjih z dne 12. aprila 1950; razsod o minimalnih mezdah delavcev pri podjetjih v kovinski stroki z dne 8. maja; razsod o mini-•nalnih mezdah uslužbencev v pisarnah odvetnikov, pravnih zastopnikov, diplomiranih računovodij, diplomiranih komercialistov, davčnih svetovalcev, hišnih upraviteljev in trgovskih izvedencev z dne 9. junija; razsod o minimalnih mezdah za uslužbence pri petrolejskih družbah z dne 16. junija; razsod o minimalnih mezdah uslužbencev v industriji lesnih izdelkov z dne -6. junija; razsod o minimalnih mezdah uslužbencev pri agencijah ali zadrugah čuvajev z dne 8. maja; razsod o minimalnih mezdah uslužbencev frizerskih obrtnikov z dne 16. junija; razsod o minimalnih mezdah uslužbencev brivskih obrtnikov z dne 16. junija in razsod o minimalnih plačah uslužbencev pri kovinsko - mehaničnih in podobnih industrijskih podjetjih z dne 22. junija 1950. Minimalne plače in druge norme, do- POLETNI URNIK TRGOVIN S 1. julijem je stopil v veljavo poletni urnik, ki bo veljal do 31. avgusta. Za razliko od rednega urnika se trgovine na drobno popoldne pol ure kasneje odprejo in pol ure kasneje zaprejo. Za prodajalne kruha, vina in ledu ter za cvetličarne in slaščičarne ostane urnik nespremenjen. Za mlekarne velja od 1. julija dalje naslednji urnik: ob delavnikih od 6.30 do 12. in od 16. do 19.30; ob nedeljah od 7. do 12. ure. Opozarjamo člane, da je obvezno razstaviti na vidnem mestu urnik, kot je odrejen za dotično stroko. Priporoča se tudi, da se člani urnika strogo držijo, da se tako izognejo kaznim, ki.so po zakonu predvidene. Obrisi tržaškega sejma 13. t. m. se je v še nedovršeni zgradbi, ki je namenjena uradom Tržaškega velesejma, sestal upravni odbor. Na seji, ki so ji prisostvovali tudi novinarji, je predsednik velesejma podal pregled izvršenega dela in zarisal perspektive bodočega razvoja. Dela je finansirala VU s posojilom 130 milijonov lir. Upajo, da bo ta kredit še v tem mesecu narastel za nadaljnjih 10 milijonov. Okrog 9 milijonov lir so do danes nabrali med raznimi zasebnimi podjetji, kot brezobrestno posojilo. Trinadstropna palača narodov bo dolga 200 metrov in jo bodo pričeli graditi v jeseni. Iz poročila predsednika upravnega odbora so že razvidni točnejši obrisi te tržaške gospodarske ustanove. Na levi strani glavnega vhoda, ki je nasproti konjskega dirkališča na Monte-belu, je že postavljena zgradba za upravne urade velesejma. Na desni strani vhoda si je organizacija ERP zagotovila 1000 kv. m prostora za zgraditev paviljona, ki bo vseboval propagandni material. V paviljonih A in B, ki obsegajo skupno površino 5.500 kv. m vzdolž ulice Sette Fontane, bodo razstavljali tržaški in italijanski razstavljalci. Paviljon B bo imel tudi podzemski prostor, kjer bodo prikazovali proizvode mehanične industrije. Na desni strani glavnega vhoda, in sicer na prostoru, ki je namenjen gradnji palače narodov, bodo razstavljale tuje države. Največ prostora bo zavzemal jugoslovanski paviljon (600 kv. m). Gre za lesno konstrukcijo z originalnimi folklornimi motivi. Lesen paviljon bo zgradila tudi Avstrija na 400 ' kv. m: ž začasno ureditvijo sejmišča se bosta letos zadovoljili tudi Ceho-slovaška (200 kv. m) in Brazilija (100 . kv. m) poleg ostalih inozemskih udeležencev, ki ne bodo razstavljali v skupnih uradnih paviljonih. Preostali prostor na odprtem bodo uporabile tržaške ladjedelnice in podjetje «OM». Odprti prostor vzdolž dveh železnih paviljonov bodo razdelili med tržaške obrtnike in tržaško malo industrijo. Domače proizvode bodo na sejmišču lahko svobodno prodajali. V bli žini stranskega vhoda v ulici Rosetti bodo uredili manjšo restavracijo. Za inozemske razstavljalce so bili dokončno določeni izredni uvozni kontingenti za blago, ki ea bodo prodali na podlagi razstavljenih vzorcev Največji kontingent so dodelili Zapadni Nemčiji (120 inilij« nov lir); sledijo Avstrija in Francija (vsaka po 100 milijonov lir), Italija in Cehoslovaška (po 90). Španija (65), Švica (55), Vzhodna Nemčija (60), ZDA in Kanada (sku-pai 49), Jugoslavija in Anglija (vsaka po 40), Turčija (30), Egipt (16), Švedska (20), Madžarska (8) in Izrael (6 milijonov lir). Vsekakor čudna razdelitev kontingentov! O njihovi višini ni odločala intenzivnost tržaške izmenjave z razstavljalci — sicer bi moral biti jugoslovanski kontingent pač višji kakor n. pr. nemški — pač pa koristi italijanske zunanje trgovine. O višini kontingentov so odločali v Rimu. «Zadrugar» prinaša v zadnji številki bilanco Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo za leto 1949. Aktiva je 272,304.947,20, pasiva 269,958.765,80, dobiček torej 2,346.181,40 lir. Vrednost nepremičnin je narastla za 16,5 milijona lir. Dobršen del dobička pojde za povračilo odstotkov na nabavkah, ki so jih izvršili člani v poslovalnicah Delavskih zadrug. življenjski stroski v maju Po podatkih Urada za delo so se teoretični življenski stroški v Trstu v mesecu maju znižali v primeri z aprilom. Za 5-člansko družino s 3 nedoraslimi otroci so znašali 35.755 lir (indeks 4532 nasproti 100 v 1. 1398), medtem ko so v aprilu dosegli 36.536 (indeks 4631). Znižali so se stroški za prehrano (808 lir) in obuvala (7 lir); nekatere postavke so narastle. Draginja na naših trgih Gospodinje se tožijo, da je na tržaških trgih vse preveč drago, naj bo že zelenjava ali pa sadje. Poleg suše so tega krivi tudi tržaški amestni očetjen, ki se premalo brigajo za to, da bi naše gospodarstvo čim bolje uredili. Bolj si prizadevajo, da bi dali našemu mestu pristno italijansko lice. Zaradi tega pridno posnemajo vse, kar vidijo v italijanskih mestTh, ne marajo se pa učiti od mnogo naprednih in moderno urejenih srednjeevropskih mest. Tako so n. pr. Dunajčani pokrili svojo reko Dunajčico (Wien) in dobili na ta način prav v sredini mesta, na meji I. okraja, ogromen prostor za prodajo zelenjave in sadja na debelo in na drobno ter v jutranjih urah — za direktno prodajo kmetov in vrtnarjev. Poleg tega osrednjega ogromnega tržišča ima vsak okraj še svoj pokriti trg. Ta ureditev skrajša, kolikor je mogoče, trgovske in upravne stroške in omogoča dunajskemu prebivalstvu, da dober del svojih potrebščin lahko nakupi neposredno od okoliških kmetov in vrtnarjev. Od tega imajo koristi tako pridelovalci kakor potrošniki. Pri nas v Trstu so potisnili trg za trgovino na debelo tja dol k «Svetilnf-ku». prav na konec mesta, in od vse okolice naibolj oddalien kraj. Namesto okrainih trgov imamo vse mesto prenapolnieno z «botegihi» z razmeroma visokimi upravnimi stroški, našim kmetom in vrtnarjem pa je sploh prepovedano na trgih neposredno prodajati svoje pridelke potrošnikom. Toliko v pojasnilo tistim, ki tožijo, da so naši trgi dragi. Med zelenjavo so ta teden začeli prevladovati paradižniki, tudi lepi okoliški so že na trgu po 60 in 40, slabše vrste dobiš tudi po 20 lir. Sicer pa ni še nobene druge zele-niave v izobilju. Dobijo se tudi paradižnikom sorodne melancane in paprike: prve po 40-48 in 64, druge po 40-80. Po 80 so tudi majhne šiljaste paprike (uaveroni) za kisanje. Buč in bučic je biio tudi še precej. Buče (velike) po 20 in 28. srednje po 50: bučice no 60 in 68. Kumare po 36, 50 in 60. Krompir P p 40-46. Radiča razmeroma malo: po 80, 160 in 340; še manj glavnate solate: po 120, 140, 160; zelo malo špinače po 100: malo tudi zeleneča fižola v stročm. za solato po 180 in 200; za kozico v droben) po 240: debeli fižol za luščenje po 120, oluščen po 160 in 240. «B!fcde» (zelo malo) po 60, glavnato zelje po 50 in celo nekaj kg zelenega graha po 260: česen 120. 160; čebula po 36 in 40 (zelo lepa). Limone po 180 do 220, pomaranče 400. ostanki banan 600 in 650; lubenice (cele) po 50 in 60. meloni 140 italijanski in 240 zeleni ižolanski. Med navadnim sadjem so po količini, svojih krasnih barvah in voniavi na prvem mestu breskve: po 60, 80 do 180. večinoma italijanske, istrske pa po 140. Prve češplje, nič kai privlačne po 80. Hrušk malo: po 50-100, formentin-ke po 60; še manj jabolk po 100. Belo grozdie (drobno): 160-200. Končno tudi nekoliko zelo klavrnih marelic po 80 in 100 lir za kg. 'v' priiiardsču. Razvoj tujskega prometa v Avstriji Avstriji prinaša turizem čedalje več dohodkov. Tujce privablja predvsem izredno ugoden tečaj šilinga, ki jim omogoča često cenejše življenje kakor doma. Za same Avstrijce je življenje v Avstriji zelo drago, za tujce pa je prav iz valutnih razlogov razmeroma cenejše. V zadnjem času odhajajo radi v Avstrijo tudi Tržačani, zlasti na Koroško. Prav tako je v Avstriji mnogo italijanskih gostov, za katere so letovišča v Avstriji prav zaradi valutnih razlik cenejša kakor v Italiji. Za letošnjo sezono je bilo napovedanih tudi mnogo gostov iz Anglije, Holandije in Belgije. V zimski sezoni je bil tujski promet v Avstriji zelo živahen. V prvih treh mesecih 1950 je v primeri z letom 1949 narastel za 17% in dosegel 80% prometa iz leta 1937. Udeležba inozemcev pri tem je bila kar za 69% večja kakor leta 1948; Nemcev je bilo 33%, Italijanov 14%, Angležev 6% in Švicarjev 10,5%. Tujski promet v Jugoslaviji «Les Nouvellese Yougoslaves», ki izhaja v Parizu, poroča da se Francozi obračajo na uredništvo za pojasnila o tujskem prometu v Jugoslaviji. List objavlja, da ima jugoslovanska potovalna agencija «Putnik» podružnice v vseh velikih mestih in turističnih središčih v Franciji. «Putnik» je o pogojih za bivanje v Jugoslaviji dal naslednja pojasnila: Najboljši hoteli v letoviščih središčih, kakor na Bledu, Opatiji, na Rabu, v Dubrovniku in Splitu, se delijo v dve vrsti A in B. Pension (stanovanje in hrana) v hotelih vrste A stane 2.000-2.006 frankov na dan, medtem ko je pension v hotelih vrste B cenejši in znaša 1.300-1.750 frankov. Jugoslovanski konzularni uradniki izdajajo posebne turistične potne vizume z veljavnostjo treh mesecev. Turisti imajo 50% popusta na železnicah in na ladjah. Trst, 19. julija V zadnjih štirinajstih dneh se je ladijski in blagovni promet nekoliko zmanjšal, medtem ko je ostal tranzitni promet z lesom še vedno precej živahen. V tem času so priplule v naše pristanišče, oziroma odplule iz njega naslednje: AMERIŠKE LADJE «Excellency» (8000 t., New York) je razložila v luki pri Sv. Andreju razno blago in je po kratkem bivanju odplula prazna v ZDA, «Gulf Merchant« (9000 t., New York) je izkrcala v silosu tovor žita. «Extavia» '(9000 t., New York) je izkrcala ob hangarju 62 razno blago in po kratkem bivanju odplula prazna v ZDA. TRŽAŠKE LADJE «Duino» (7159 t., Tržaški Lloyd) je priplula prazna iz Benetk ter je naložila razno blago za Kalkuto in Bom-bay. «Astra» (7247 t., Tržaški Lloyd) je priplula v luko pri Sv Andreju in po kratkem bivanju odplula v ladjedelnico Sv. Marka zaradi popravila. JUGOSLOVANSKE LADJE Motorna ladja .»Sarajevo« (3199 t., Reka) je odplula iz luke pri Sv. Andreju s tovorom lesa, solitra in 10 Sko-dovih tovornih avtomobilov, namenjena v Egipt in Sirijo. Motorna ladja «Rijeka» (2400 t., Reka) je priplula v staro luko, kjer je izkrcala razno blago, med drugim tudi nekaj bombaža. «Užice»» (2927 t., Reka) je priplula iz Benetk, kjer je naložila nekaj tovora. V luki pri Sv. Andreju je ukrcala še približno 1500 kub. metrov rezanega lesa za Haifo. ITALIJANSKE LADJE «Saronno» (7176 t., Rim) je priplula v luko pri Sv. Andreju iz stare luke. Po izpopolnitvi tovora lesa je odplula v Egipt. «Campidoglio» (3702 t., Benetke, č>. A. Nav. Adriatica) je ukrcala manjšo Količino raznega Dlaga, v glavnem louu ion solina avstrijsuega izvora (Uesterreichische StičksioLvverke Line) za AieKsananjo. kaiouiios« loa/o t., Neapelj) je naložila 900 kub. m. rezanega lesa za AieKsandrijo. «Salina» (Ivuu t., iviessina) je naiozna večjo količino lesa, namenjenega v Egipt. GNSKE LADJE «Hellenie. Star« (.8300 t., Pirej, Hel-lenic Lines) je po izkrcanju kompletnega tovora žvepla, zapustila piazna luko pri Sv. Andreju. »Marios U.» (2780 t., Pirej) je priplula prazna iz Pireja v staro luko, kjer je naložila veCjo količino lesa za Grčijo, v glavnem pa za Izmir (Smirno). Nadalje so priplule v luko pri Sv. Andreju: Angleška ladja «Baantria» (3200 t., Liverpool), ki je razložila ob hangarju št. 65 razno blago, med drugim avtomobilske motorje in manjšo količino sladkorja. — Francoska ladja «Chinon» (4700 t., La Rochelle) je pripeljala s Filipinskih otokov večji tovor kopre ter ga razložila naravnost v železniške vozove za Avstrijo. — Panamska ladja «Danubian» (3800 t., Panama) je naložila veliko količino lesa za Egipt. — Španska ladja «Castillo Bellver« (5000 t., Gadi') je razložila popoln tovor železne rude naravnost v železniške vo4 zove za Avstrijo. — Norveška ladja «Reias» (3200 t., Oslo) je razložila'rhanj-šo količino raznega blaga: Španska ladja «Oastillo Tordesillas» (3000 t;, Ca-diz) je razložila v stari luki ves tovor pirite naravnost v železniške vozove za Avstrijo; odplula bo v luko pri Sv. Andreju, kjer bo naložila tovor solitra. D. »EKONOMSKA REVIJA“ izide še ta mesec v Ljubljani. Revija bo obravnava-la vprašanja iz jugoslovanskega gospodarstva. Sledila bo razvoju vsega jugoslovanskega gospodarstva in razpravljala o vprašanjih, ki so važna ne samo za izgradnjo socializma v Jugoslaviji, temveč tudi drugod. (Uredništvo in uprava v Ljubljanit Gregorčičeva 23, naročnina za Jugoslavijo — 140, posamezna številka 40 din.) * * »MALI STOČAR“, popularni poljopri-vredni časopis za peradarstvo i sitno sto-čarstvo, br. 5, Zagreb, prinaša vrsto zanimivih člankov s področja perutninarstva. v tej številki je naveden tudi pregled strokovnega tiska. * * »SVEOPCi PRIVREDNI LIST" (Zagreb), br. 3—4, prinaša poleg raznih Člankov z gospodarskega področja v srbohrvaščini tudi pregled ,,Gospodarske novosti iz Slovenije" v slovenščini. V reviji je tudi članek „Morski ribolov" — važen ekonomski jaktor Jugoslavije". * * ,,PETROLIO E METANO". Regime le-gislativo in Italia e nel mondo. Milan, zal. ISE 1950, lir 800, * * * »DIZIONARIO VOGHERA DEI COMU-NI DELLE FRAZIONI Dl COMUNE". Rim) zal. Societa Editrice Dizionario Vo-ghera dei comuni. Lir 1200. Seznam italijanskih občin. DECENTRALIZACIJA JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV Na zadnji seji plenuma Glavnega odbora zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu so sklenili preobraziti dosedanji sestav sindikalne organizacije in ga prilagoditi izvršeni reorganizaciji v državni upravi in gospodarstvu. V državni upravi in vodstvu gospodarstva je bila namreč izvedena decentralizacija; poleg tega je{bilo upravljanje gospodarskih podjetij izročeno delavsk\m kolektivom. V tej zvezi bo tudi poostren boj zoper birokracijo. Odstranjene bodo vse slabe strani, ki so se pokazale pri dvotirnem vodstvu sindikalnih organizacij, ki je bilo v rokah centralnih uprav in glavnih odborov. Dvotirno vodstvo organizacij bo odpravljeno tako, da se težišče dela in vodstvo preneseta na sindikate. Decentralizirano bo vodstvo sindikalnih organizacij in največji del nalog v zvezi z vodstvom teh bodo prevzele centralne uprave, pokrajinski in krajevni odbori. Zmanjšan bo profesionalni kader v organizacijah, aktivizirali bodo neprofesionalne funkcionarje in sindikalne aktiviste. Največji del dosedanjih nalog glavnih odborov prevzamejo pokrajinski in krajevni odbori. Izkušnje so pokazale, da je treba pri razvoju sindikalnega življenja dati ves poudarek krepitvi pokrajinskih odborov, ki naj bodo neodvisni. PO SVETU iocialru m mm Iz italijanskega gospodarstva Trgovinski sporazum z Zahodno ^Nemčijo Te dni so podpisali v Rimu nov trgovinski sporazum z Zapadno Nemčijo, ki bo veljal eno leto, namreč do konca junija 1951. Obseg trgovinske izmenjave in plačil se ima povečati od dosedanjih 105 na 140 milijonov dolarjev v vsaki smeri. Pri nemškem uvozu bo odpadlo okrog 45 milijonov dolarjev na poljedelske proizvode, posebno na kislo in drugo sveže sadje, na povrtnine, vino in suho sadje ter riž; v industrijskerr sektorju bodo Nemci kupovali zlasti tekstilne proizvode in tekstilne surovine, kakor konopljo, surovo in umetno svilo ter polizdelane klobuke. -V nemškem izvozu v Italijo bo zavzemal prvo mesto premog, predvidene pa so dobave iz vseh industrijskih sektorjev, zlasti strojev, elektrotehničnih proizvodov ter železnih in jeklenih izdelkov. Dosedanja obveznost, da se fakturirajo zneski v ameriških dolarjih, je odpravljena in se bodo fakture smele izstavljati tudi na nemške D-marke in na katero koli drugo valuto. NOVA CARINSKA TARIFA Pod mednarodnim pritiskom, ki se je uveljavil zlasti na carinski konferenci v Annecyju in se bo še stopnjeval v Torquayu na jesen, se je italijanska vlada odločila za uvedbo nove carinske tarife, ki bo v veljavi samo eno leto (od 15. julija 1950 do 15. julija 1951). Carina se bo plačevala od vrednosti blaga, toda ne od fakturirane, temveč od vrednosti, izračunane na podlagi cen določenih po finančnem ministrstvu. Tarifa razlikuje 4 vrste blaga. V bistvu ne pomeni nova tarifa koncesije v smislu mednarodnih obvez za znižanje carin; rimska vlada namreč taktizira v tem pogledu in si je pustila proste roke do bodočih mednarodnih pogajanj. Nasprotno, premnoge carinske postavke so bile povišane. Priloga k Uradnemu listu št. 156 z dne 11. t. m. prinaša besedilo odloka predsednika republike z dne 7. VII. 1950, št. 442, o odobritvi nove uvozne carinske tarife, priloga k Uradnemu listu št. 158 z dne 13. t. m. pa predpise o prvem uporabljanju te tarife. ODPRAVA VARŠČIN ZA TRGOVSKE OBRTN1CE Italijanska vlada je predložila skupščini in je pristojna skupščinska komisija že odobrila zakonski osnutek, po katerem bodo odpravljene varščine, _,aterih polog je na podlagi zakona iz leta 1926 predpisan za tistega, ki prosi ali ki ima obrtnico za izvrševanje trgovine na debelo ali na drobno. Ko bo stopil zakon v veljavo, se bodo položene varščine na prošnjo upravičenih vrnile. Prošnjo za vrnitev, ki bo prosta vseh kolkovnih in registrskih pristojbin, bo treba vložiti v roku enega leta; sicer bo varščina zapadla v korist državnega zaklada. KONCESIONARJI ZA VELETRGOVINO Z BANANAMI V št. 149 Uradnega lista z dne 3. t. m. je bilo objavljeno imenovanje koncesionarjev za veletrgovino z bananami, obenem z navedbo področja za vsakega koncesionarja in z odstotkom kontingenta, ki se dodeli posameznemu grosistu. Za področje STO-ja daje rimski odlok koncesijo naslednjim tržaškim tvrdkam: Alberti Luigi 35%, Di Lenardo F.Ui 33% in Consorzio Agrario 32%. Koncesije veljajo do 30. junija 1951. Monopolna uprava za trgovino z bananami si pa pridržuje pravico dobaviti posameznemu grosistu do 10% več ali manj od določenega kontingenta. DEŽELNI ZAVODI ZA FINANSIRANJE SREDNJE IN MALE INDUSTRIJE ministra, da v sporazumu z ministro za industrijo in trgovino ter po zasl šanju medministrskega odbora za kr dit in štednjo dovoli za vsako deže (regione) ustanovitev zavoda, ki t podeljeval srednji, in mali- ihdustri kredite na srednjedolg rok. Pri Ustani vitvi bodo lahko sodelovali do ene d' setine fiduciarne mase tudi krediti zavodi vsake vrste in zavarovalnic Sredstva za kredite in poslovanje boč ti zavodi črpali iz lastnega dotacijski ga sklada, iz morebitnih prispevke države in iz obveznic, ki jih bodo sm li izdajati. Prepovedano pa jim ho žb ranje rednih hranilnih vlog. Najvišji znesek, ki ga bodo smeji z< vodi kreditirati posameznemu industri skemu podjetju, ne bo smel presCga 50,000.000 lir. Operacije v zvezi s kri ditiranjem bodo proste vseh davšči in taks razen menične takse, ki pa h znašala neglede na rok dospelosti s; mo 0,1 promile od menične vsote (rer na tnenična taksa znaša od 3 do 1 promile). Zavodi sami pa bodo pros' vseh poslovnih taks in dohodninskeg davka. Namesto njih bodo plačevali di žavnemu zakladu pavšalni davek v v šini enega promile od vsakoletno ugc tovljene investirane glavnice. CARINSKE OLAJŠAVE NA UVOZ STROJEV Rimska vlada je predložila te dni skupščini osnutek zakona, po katerem se bodo dovoljevale znatne carinske olajšave pri uvozu strojev in naprav, ki jih domača industrija ne proizvaja in ki bodo namenjene razvoju in modernizaciji industrijskih in poljedelskih obratov, pa tudi izvršitvi važnih javnih del ali pa modernizaciji mehaničnih in znanstvenih naprav javne uprave in javnih zavodov. Za uvoznike bo važno dokazati potrebo, da se stroji in naprave nabavijo v inozemstvu. Prošnje za uvoz bo treba vložiti do 30. IX. 1952, taka uvozna dovoljenja pa se bodo izdajala do konca leta 1952. Za carinsko svobodno Tržaško ozemlje POGOJI ZA INDUSTRIALIZACIJO TRSTA V zadnjem členku smo prišli do zaključka, da je obstoj našega mesta odvisen od razvoja njegove industrije. Trst v svoji sedanji velikosti je sicer zrasel iz tukajšnje svetovne trgovine (kakor je v. pr. Idrijo ustvaril rudnik živega sre-bra), ker pa tiste trgovine, ki je privabila semkaj stotisoče ljudi, ni več, si morajo njihovi nasledniki poiskati drugačno zaposlenost, ako se ne marajo izseliti. V tem pogledu pride v prvi vrsti v poštev tista tržaška industrija, ki je lakaj nastala kakor nekakšna oprema za bivšo svetovno trgovino: ladjedelnice, tovarna strojev itd. Tržaška industrija je nekdaj proizvajala za potrebe tukajšnje veletrgovine, lo-Tej tako rekoč za domačo potrebo, ker Qa je ta prenehala, je treba industrijo Vrcustrojiti za izvoz. Prav tako bo morala biti zgrajena na načelu »za izvoz" vsaka hova industrijska panoga v Trstu. To načelo je za naše ozemljef t. j. angloame-riški pas, samo ob sebi umevno, ker je to ozemlje premajhnoy da bi moglo kon-sumirati proizvode kakršne koli znatne industrije. To se vidi že pri obstoječih VQlepodjetjih, kakor so ladjedelnice, tovarna strojev pri Sv. Andreju, livarna Alva" in tržaška prosta luka. Da, tudi ta, ki je zaradi skoraj izključno tranzit-nega prejmeta izgubila svoj prejšnji trgo- vinski značaj jn se spremenila v nekako industrijsko podjetje, ki dela za inozemstvo, kakor že naštete veleindustrije. Po »zaslugi" angloameriške vojaške uprave je bilo sicer naše ozemlje v gospodarskem pogledu priključeno Italiji. Ta korak je bil za tržaško gospodarstvo, zlasti za tržaško industrijo, poguben, ker dela italijanska vlada vse mogoče ovire toliko že obstoječim industrijskim podjetjem, kolikor tistim, ki so še v načrtu. Z njenega stališča je to nasprotovanje povsem razumljivo, ker vlada države, ki ima tako težko gospodarsko dihanje, da mora namesto proizvodov izvažati delavce, res ne more ravnati drugače. To pa so njene skrbi in od nas ne more nihče zahtevati, da bi žTtvovali gospodarske koristi tržaškega prebivalstva gospodarsko zavoženi Italiji, tem [manj, ker bi taka žrtev prav gotovo ne spravila na noge italijanskega gospodarstva. Priključitev našega gospodarstva k italijanskemu je bila — blago povedano — preveč preprosta in komodna rešitev tega življenjskega vprašanja. Po takšni dvomljivo genialni Pilatovi politiki res ni težko dokazovati, da naše ozemlje nima žvljenjske moči v sebi in da tisti, ki jo vodijo, niso temu krivi, ker odloča v naših gospodarskih zadevah v bistvu italijanska vlada. Gospodje, ki so reševali to vprašanje, bi se bili morali zavedati, da je njihova dolžnost, da preskrbijo tukajšnjemu prebivalstvu primerno zaposlitev, da bo lahko živelo od svojega lastnega dela, ne pa životarilo od tuje pomoči. Kakor hitro bi se postavili na takšno stališče, bi se kmalu prepričali, da ima cona A veliko premalo zemlje za prehrano svojega prebivalstva. Ker je poleg tega izgubila tudi nekdanjo svetovno trgovino, je bilo takoj jasno, da je njena rešitev v izdelovanju industrijskih proizvodov za izvoz v zameno za hrano in za vse ostalo blago, ki ga potrebuje tukajšnje prebivalstvo. Prvi pogoj za izvoz so konkurenčne cene, to se pravi, da morajo biti cene naših izdelkov take, da bodo na svetovnem trgu lahko uspešno konkurirale izdelkom drugih držav. Glede na to, da so cene izdelkov v precejšnji meri odvisne od delavskih plač, te pa od cen življenjskih potrebščin, bi morala gospodarska politika na našem ozemlju gledati, da ustvari pogoje za kolikor mogoče cenejše življenjske potrebščine. V resnici so te danes pri nas dražje nego n. pr. v najvažnejšem italijanskem industrijskem središču, Milanu. Ako bi se vsa cona A proglasila za prosto luko, t. j. za carinsko svobodno ozemlje, bi na mah prišli do najnižjih blagovnih cen v vsej Evropi, ker ni nobene države na našem kontinentu z brezcarinskim uvozom vseh vrst blaga. Poleg tega ni tudi nobene države, ki bi si mogla privoščiti odpravo carinskih mej, ker so ji potrebne zaščitne carine za določene vrste industrije in kmetijstva. Ako bi katera teh držav odpravila zaščitne carine, bi bile zadušene tiste proizvajalne panoge, ki se držijo na nogah samo z zaščitnimi carinami; to bi seveda povzročilo veliko škodo in zmešnjavo v vsem državnem gospodarstvu. Takih zaščitnih carin naše ozemlje ne potrebuje, ker nimamo nobene važne industrije, ki bi proizvajala samo za notranje potrebe in od tega živela. Kakor je že zgoraj omenjeno, proizvaja vsa naša sedanja industrija in tudi morebitna bodoča bo morala proizvajati predvsem za izvoz, t. j. za mednarodni trg. Na mednarodnem trgu pa ne pomagajo ni-kakšne zaščitne carine. V zadevi zaščitnih carin so edino naši vinogradniki, ki delajo izjemo. Oni bi zares potrebovali zaščitno carino za svoje vino, da bi ga mogli prodajati po ceni, ki bi jim omogočala znosno življenje. Z gospodarsko priključitvijo našega pasu k Italiji, ki uvaža k nam svoja cenejša vi- na brez vsake carine, so bili naši vinogradniki že itak gospodarsko uničeni, n$ da bi si mogli pomagati na kakšen drug način. Z uvedbo carinsko prostega ozemlja za vso cono A in s splošno industrializacijo bi bilo izdatno pomagano vsemu prebivalstvu in brez dvoma tudi sedanjim vi-nogradniketm. Saj nekdaj ni bilo vino skoraj izključni pridelek naših okoliških kmetov, ki so na svoji zemlji pridelovali skoraj vso hrano za svoje družine. Razmere so se potem spremenile tako, da so se morali naši kmetje posvetiti skoraj samemu pridelovanju vina. In zopet so se razmere spremenile, tako da je v spodnji okolici vrtnarstvo izpodrinilo trto. Ako bi se naš kraj popolnoma industrializiral, bi si znali še preostali vinogradniki v zboljšanih gospodarskih razmerah gotovo bolj pomagati kot sedaj, ko vlada pri nas gospodarsko mrtvilo. Vsekakor moramo delati vsi na tem, da se premaga sedanja gospodarska paraliza, ki je popolnoma naravna posledica naše gospodarske priključitve k Italiji, in da se cona A spremeni v popolnoma neodvisno gospodarsko ozemlje brez carinskih mej, t. j. da se ustvari »prosta luka" za vse naše ozemlje. To je pogoj za popolno industrializacijo naše ožje domačije. —od— TRŽNI PREGLED 0¥cS[nIk KMEČKE ZVEZE SEDEŽ; TRST - ULICA F A BI O FILZt ŠT. 1Q I. - TELE FON ŠT. 54-58 Tržni opazovalci ugibajo o vplivu, ki ga ima au ga do imel sedanji mednarodni zapienjaj na poiek svetovnih m aomacm trgov. V tem pogieuu je poudariti, oa za zdaj ni se opazni zna-cnuejse tenoeme. Dejstvo je, oa so cene iieKaienn, ziasu KiuetijsKin proizvodov v napredovanju na tukajšnjih in niižjih trgin, ni pa se mogoče veneti ,an je to posledica mednarodnega poiozaja ali naravnega tržnega razvoja. V mnogih tržnih siediscih so se zopet pojavni spekuianu, ki izkoriščajo in sami ustvarjajo vojno psihozo v prid svojin spekulacij, tire pa vsaj za zdaj za poizkuse, ki niso imeli vidnejših uspehov. A * * ŽITARICE Pšenica se je v zadnjih tednih podražila na vseh trgih od lOO-ZUO lir za stot. Proizvajalci ne silijo s ponudbami. Koruza Deleži na bližnjih trgih nenavadno visoke cene, ki sp ponekod celo višje od pšenice novega pridelka. Poročajo, da so skoraj vse stare zaloge koruze pošle, nov pridelek pa bo precej omejen zaradi suše. Na našem področju bp pridelek koruze normalen. Rovigo: pšenica prvovrstna tj.uOO do 6.100 lir za stot brez vreče, II. 5.000 do 6.000, III. 5.800-5.000, koruza 6.500-6.600, bela koruza 5.800-5.000, oves 3.500-3.600, rž 3.900-4.100, ječmen 4.300-4.500, pšenična moka 00 8.600-8.800, ista 0 8.000 do 8.100; ista 1. 7.800-7.900 Ur za stot. Treviso: pšenica (teža 79) prvovrstna 6.000-6.100, II. (77-78) 5.700-6.000, III. (74-74) 5.800-5.900 lir za Stot. ŽIVINA V nasprotju z ostalimi poljedelskimi proizvodi vlada na živinskem trgu precejšnje zatišje. Cene goveje živine niso zabeležile večjih izprememb. Precej dobro kaže za teleta ter za odraslo živino boljše kakovosti. Povpraševanje po prašičih je kljub sezoni narastlo, medtem ko je ponudba precej omejena. Cene prašičev so zaradi tega nekoliko poskočile. Rovigo: voli 240-250 lir za kg žive teže; krave 240-250; biki 210-230; teleta 380-400; prašički 400-450; pitani prašiči 290-310; mršavi prašiči 270-280; kokoši 530-550; gosi 180-200; race 260-280; zajci 140-150 lir za kg žive teže. Modena: voli nad 4 leta starosti, prvovrstni 290-310 lir za kg, isti II. 210 do 250; krave I. 220-240, II. 180-200, III. 130-150; prašički do 20 kg 490-520, nad 20 kg 490-520; prašiči od 40-50 kg 400 do 420, nad 50 kg 350-380, od 100-120 kg 220-300, od 130-150 kg 300-310, nad 150 kg 350-380 lir. VINO Trst: belo «Conegliano» 48 lir za liter na debelo; Bardolino 58; briško 90; «Soave» 58; črno istrsko 58 lir za liter. Belo istrsko 408-409 lir za hl/stop; vipavsko 470-480; poreško belo 470-480; poreško črno vino 510 za hl/stop. MLEČNI IZDELKI Prodaja sirov je še vedno na mrtvi točki. Nasprotno, so se okrepile cene masla od 20-25 lir za kg zaradi zmanjšane proizvodnje. Pridelovalci mleka so še vedno v hudi krizi, čeprav poročajo, da se je zlasti v osrednji Italiji pridelek mleka v zadnjih časih precej znižal. Odkupovalci mleka so zaradi nazadovanja cen pričeli nasplošno spreminjati odkupne pogoje, ki so zdaj znatno slabši od prejšnjih. V Cremoni so n. pr. znižali ceno mleka, ki ga proizvajalci prodajajo centralni mlekarni. Nova cena fco centrala je 33,50 lir za liter, medtem ko je prodajna cena na drobno 56 lir za liter. Naj omenimo, da si mlekarne s tega področja najbolj prizadevajo, da bi plasirale svoje mleko na tržaškem trgu. V glavnih proizvodnih središčih Emi- lije, kakor n. pr. v Lodiju so cene naslednje: maslo najboljše vrste 740-750 lir za kg; maslo domače proizvodnje 660-680; parmezan 1949 560-590, isti 1950 870-990; ementhal 350-400; gorgonzola sveže proizvodnje 150-160, stari proizvod 350-400 lir za kg . OLIVNO OLJE Cene olivnega olja so se pričele nagibati navzgor. Kaže, da se bo podražitev olivnega olja še okrepila, ker bo verjetno po predvidevanju bodoči pridelek precej manjši od običajne po-vpreke. Podražitev olivnega olja pa je pripisati tudi znatno krepkejšim cenam semenskega olja in semen na mednarodnih trgih. KRMA Dajemo nekatere cenike krme iz bližnje Benečije: Rovigo: lucerna na kraju proizvodnje 1.400-1.500 lir za stot; ista stlačena fco kamion 2.100-2.200; pšenična slama 300-325; ista stlačena fco kamion 450 do 560 lir za stot. Treviso: seno 1.100-1.300; lucerna, prva košnja, 1.100-1.300; slama 500-550; stlačena slama 600-700 lir za stot. Verona: novo seno 1.300-1.400;, nova lucerna 1.300-1500; stlačena slama 400 do 450 lir za stot. LES Na področju lesne trgovine ni beležiti nobenih važnejših izprememb. Povpraševanje je precejšnje, kar pa ne vpliva na cene zaradi razmeroma velikih razpoložljivih zalog lesnega materiala. V Milanu so zadnji ceniki lesa naslednji: žagana konična jelovina in smrekovina, prvi sortiment A 38-40.000 lir za kub. m; I. 36-38.000, II. 27-20.000, III. 15.500-18.500; tramovi «Trst» 13.000 do 15.000; orehovina 38-50.000; hrasto-vina 34-38.000; naravna bukovina 24.000 do 26.000; javor 26-40.000; uvožena slavonska bukovina 52-54.000; slavonska hrastovina 75-76.000; 3 mm vezane plošče 100.000, iste bukove 160-170.000 lir za kub. m. V Trstu se cene lesa gibljejo okrog naslednjih kvotacij: Žagana jelovina in smrekovina «tombante» 12-14.000 lir za kub. m, tramovi «Trst» 7.500-8.000; hrastovina 35-40.000, neobrobljena parjena bukovina 27-32.000; ista obrobljena 31 do 34.000; naravna neobrobljena bukovina 17-18.000; neobrobljeni javor 28 do 30.000; bukove vezane plošče 80 do 85.000; hrastovi parketi 1.000-1.800; bukovi parketi 700-800; bukova hlodovina za luščenje 17-20.000; ista za žaganje 11-13.000. RAZNA ŽIVILA V Trstu na debelo fco skladišče: maslo 820-1060 lir za kg; sir gorgonzola 420-520; furlanski sir 420-610; ovčji sir 800; ementhal 610-650; mast 480-500; slanina 290-310; furlanska salama 1.100; Cene glavnih proizvodov svetovne važnosti so usmerjene na podražitev, vendar ni ta pojav še zavzel zaenkrat splošnega in velikega obsega. V največji meri so se podražili bombaž, cink in kavčuk, nekoliko manj pa žitarice, maščobe in olja, kava, kakao in sladkor. Veletrgovina na Zapadu beleži v sedanjem obdobju veliko aktivnost. Očividno se trgovci prizadevajo, da bi izpopolnili svoje zaloge, ker so verjetno zaskrbljeni zaradi morebitnih ome-jitev pri izmenjavi blaga ali celo zaradi racioniranja. Ne kaže pa, da so se nakupi povečali v nadrobni prodaji. Iz ZDA poročajo n. pr., da so se prodaje potrošnega blaga v velikih skladiščih povečale v sedanjem obdobju le za 5 odst. v primerjavi z Istim obdobjem lanskega leta. * * KOVINE Trdnost cen kovin, zlasti pa neželeznih, se je v zadnjih tednih pojačala. Zdaj pričakujejo tudi podražitev postranskih kovin (tungstena, antimoni-ja, živega srebra itd.), ki že delj časa beležijo stalne kvotacije, a so zdaj precej iskane zaradi svoje strateške važnosti. Med ostalimi kovinami se je podražil svinec, čeprav so vsi potrošniki razmeroma najbolje založeni s to kovino. V porastu so tudi cene cina, ker se ta kovina proizvaja v glavnem na področjih, ki so posredno ali neposredno ogrožena zaradi vojne na Daljnem vzhodu. Svetovne zaloge cina se krčijo (20.000 ton sredi junija, 19.000 ton sredi tega meseca). V Londonu se je cin podražil v kratkem času od 620 na 720 funtov šterlingov za tono. Tej ceni so se prilagodila tudi ostala tržišča. BOMBAŽ Cene bombaža so na vseh svetovnih trgih, zlasti pa v Ameriki v odločnem porastu. Opazovalci pripisujejo podražitev bombaža vojnim dogodkom na Koreji, deloma pa tudi dejstvu, da bodo letos na svetu pridelali manj bombaža kakor so še pred kratkim predvidevali. V ZDA so n. pr. posejali z bombažem 19 milijonov akrov zemlje, t. j. za 32 odst. manj kakor lansko leto. Lani je pridelek bombaža znašal 16,1 milijonov bal vlakna (1 bala je 500 funtov), medtem ko cenijo, da ne bo letošnji pridelek presegel 12 milijonov bal. Zaloge bombaža ne bodo zaradi tega večje od onih, ki so jih imeli pred lansko žetvijo. VOLNA Na koncu tržne sezone so cene volne na svetovnih tržiščih zabeležile najvišje povojne kvotacije zlasti v Avstraliji, ki je najvažnejši svetovni proizvajalec volne. Računajo, da so v tekoči sezoni Avstralci piidelali 3,6 milijonov bal volne, t. j. 100 000 bal več kakor lani. Na podlagi sedanjih cen (okrog 100 avstralskih funtov za balo) znaša vrednost proizvodnje avstralske volne ogromno vsoto 360 milijonov avstralskih funtov (okrog 455 milijard lir). Zaloge volne, ki so jih nakopičili med vojno v Avstraliji in v drugih čezmorskih deželah so zdaj že popolnoma pošle. Zanimivo je dejstvo, da so samo ZDA kljub visokim prodajnim cenam pri upravljanju teh zalog zgubile okrog 90 mil. dolarjev, zaradi velikih stroškov za skladišča, zavarovalnine, manipulacijo itd. Stroški za strateške zaloge so po tem takem silno visoki. ŽITARICE Najnovejše vesti o letošnji žetvi pšenice na svetu niso več tako optimistič- ogrska salama 1.000-1.400; olivno olje JaO Soo; semensk. olje 225; krušna mo-kor 254, kava Brazil običajna 1.040 do ka 80c5 72 .'8, ko. uzna moka 65-70; slad-1.180, Santos ekstra 1280-1.380; Kostarika 1.420-1.440: San Domingo 120-1380; ka 1.420-1.440; San Domingo 120-1380; riž 93-103; kakao 22-24% 900-920 lir za kg. ne, kakor so bile to še do nedavnega. Tako bodo ZDA pridelale le okrog 956 milijonov bušlov pšenice, medtem ko so lani pridelali 1.146, predlanskim pa 1.313 milijonov. Predvojna povpre-ka pridelka pšenice v ZDA se je gibala okrog 900 milijonov bušlov. Računajo pa vsekakor, da se ne bo zaradi obstoječih velikih zalog žitaric prehrambeni položaj v svetovnem merilu poslabšal. Boljša letina se obeta na svetu za koruzo; ZDA bodo pridelale n. pr. 3.176 milijonov bušlov koruze, v primerjavi z lansko proizvodnjo 3.377 milijonov bušlov in predlansko 3.682 milijonov bušlov. Pred vojno je Amerika pridelala vsako leto okrog 2.100 milijonov bušlov koruze. • Cene žitaric so na vseh svetovnih trgih zelo trdne in se razvijajo z izrazito tendenco k podražitvi. SLADKOR Cene sladkorja težijo na svetovnih tržiščih navzgor. Pripomniti pa je, da je bil prav sladkor vedno predmet največjih špekulacij, ki so se zdaj osredotočile zlasti okoli kubanskega blaga. Cena kubanskega sladkorja je že presegla 4,30 stotink dolarja za funt, medtem ko je bila še pred dobrim mesecem okrog 4.10 stotmk dolarja. Po statistiki republike Kube je lani Jugoslavija uvozila iz te dežele od 1. do 30. novembra za okrog 13 milijonov dolarjev sladkorja. AVSTRIJSKO - NEMŠKI DUMPING UMETNIH GNOJIL Nemci in Avstrijci so postali v zadnjih časih silno aktivni v trgovini z umetnimi zlasti dušičnimi gnojili. Iz Trsta odhajajo n. pr. velike količine dušičnega gnojila v čezmorske dežele. Poročajo, da so cene teh gnojil zelo konkurenčne. Ne dolgo, tega je n. pr. Nemčija poslala na Kcrejo večji kontingent gn-.jila. ki ga je prodala po 148,81 dolarja za tono. Pošiljke avstrijskega gnojila pa so se izvršile na podlagi pogodbe, ki je predvidevala ceno 163,49 dolarja za tono. Američani so pričeli odkrito govoriti o dumpingu in so celo uvedli preiskavo. Kljub dobri ameriški organizaciji in veliki proizvodnji znašajo samo proizvodni stroški v ameriških tovarnah dušičnih gnojil od 165 do 175 dolarjev za tono blaga. * * V HERCEGOVINI se vršijo poizkusi z nasadi pomaranč in limonov na 600 ha površine. Prvi uspehi so zelo dobri. * * V ITALIJI BODO LETOS pridelali skoraj 31. milijonov stotov krompirja, t. j. nekaj nad 18 odst. več kakor lansko leto. „ GOSPODARSTVO" izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava: Trst, ulica Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 200 lir; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«. Tiskarna Založništva tržaškega tiska. OBVESTILA Urad Kmečke zveze posluje v ulici Eabio Filzi 10 in je na razpolago svojim elanom vsak aan od 8 do Iz ure tet od 16 do 18 ure. Po možnosti naj se člani poslužujejo urada v jutranjih urah. PRAVNO PRIZNANJE KZ Consko predsedstvo je z dekretom 17. junija 1950 priznalo Kmečko zvezo za pravno osebo ter odobrilo v celoti predložena pravila. Prav tako je bila že prej Kmečka zveza vpisana v seznam sindikalnih organizacij pri Uradu za delo. S tem b je Kmečka zveza pridobila tudi formalno vse pravice, ki ji pristo-jajo kot strokovni oiganizaciji in bo lahko zastopala svoje člane napram oblastem ter predlagala svoje predstavnike v razne ustanove, kjer je to po pravilih predvideno. ZA POLOVINARJE IN ZAKUPNIKE ZEMLJIŠČ Pričakuje se odlok, ki bo podaljšal za poljedelsko leto 1950-51 vse sedanje pogodbe polovinarjev in zakupnikov zemljišč. Zakupnina bo verjetno ostala nespremenjena. Vsi člani, ki bi moreoitno potrebovali pojasnila in zaščito v tozadevnih vprašanjih (sklepanju pogodb, določanju zakupnine, v sporih) se lahko obračajo na Kmečko zvezo, ki ima med drugim tudi svojega predstavnika na Višjem tržaškem sodišču, ki je pristojno za reševanje vseh sporov, ki zadev-a jo poljedelske pogodbe polovinarjev in zakupnikov. ZA VOJNE OŠKODOVANCE Vsi člani Kmečke zveze, ki potrebujejo kakršno koli pojasnilo ali intervencijo glede izplačevanja vojne škode, naj se zglSsijo v uradu. Pripominjamo, da zaenkrat ni še nobenih določb V začetku letošnje pomladi se je, kakor je vsem našim kmetovalcem znano, nenadoma razširila vest, da bodo v tržaški občini ustanovili centralno mlekarno, ki bi morala prevzemati vse domače in uvoženo mleko in ga razdeljevati med tržaške potrošnike. V ta namen je vojaška u-prava nakazala iz kreditov Mar-shalovega načrta 120 milijonov lir, in ga brez vsakega predhodnega posvetovanja podelila podjetju Canetta, zastopnikom veleposestniških krogov v Cremoni. Ker je 120 milijonov le lepa vsota, so se za mlekarno začela potegovati tudi druga velika podjetja, ki se bavijo s trgovino z mlekom, in zahtevala svoj delež. Zadeva je prišla pred tržaški občinski svet, kjer je demo-krščanska večina načelno odobrila načrt za ustanovitev mlekarne, a se navidezno postavila proti odločitvi Vojaške uprave, da bi se uprava podjetja poverila eni sami tvrdki. Pri tem je zdaj tudi ostalo. Sklep občinskega sveta je bil poslan v vednost Vojaški upravi, ki pa ni še dala pravega odgovora, a ne skriva svojih simpatij do podjetja Canetta. Prav v zadnjih lednih so sc na pobudo tržaške občine zopet pričela pogajanja med prizadetimi velikimi interesenti (v glavnem Canetta in Postir), in sicer na sestankih, ki so se vršili na sedežu občine pod predsedstvom tržaškega občinskega odbornika Geppija. Kaj so na teh zasebnih sestankih sklenili, se ni točno dalo zvedeti. Govorijo, da so se podjetja skoraj sporazumela, pričakujejo pa še zadnjo pomirljivo besedo tržaškega župana, ki je bil odsoten zaradi operacije na slepiču. Seveda ni izključeno, da bo Vojaška uprava zaukazala ustanovitev centralni: mlekarne po smernicah, ki jih bo sama določila. Občinski svet, odnosno demokrist janska večina. ni imela toliko poguma, da bi z odločno odklonitvijo ustanovitve centralne mlekarne preprečila manevriranje velikih finančnih skupin, ki bi hotele dobiti monopol nad trgovino z mlekom v Trstu. za izplačevanje odškodnine za poškodovane nepremičnine (hiše, zemljišča, itd), medtem ko izplačftijejo le na račune za odškodnino premičnin (obleke, opreme, orodja, živil itd). Opozarjamo člane, naj skrbno hranijo potrdila o vloženih prošnjah, ker se je že večkrat dogodilo, da so finančni uradi zgubili ali založili prošnje in spise. Kdor še ni vložil prošnje za odškodnino v vojni poškodovanih premičnin ali nepremičnin, naj to nemudoma stori. Rok za vlaganje prošenj je že potekel, vendar ni izključeno, da bodo nove določbe ta rok podaljšale. Na željo članov sestavlja vse te prošnje urad Kmečke zveze. SKODA POVZROČENA PO VOJAŠČINI Opozarjamo vse kmetovalce, da je rok za vlaganje prošenj za izplačilo škode, ki jo povzročajo vojaške edinke 2 meseca po povzročeni škodi. Ce traja zasedba zemljišč ali poslopij več časa se omenjeni rok 2 mesecev računa od dne, ko jih je vojaščina zapustila. Prošnje za odškodnino sestavlja Kmečka zveza. Prizadeti morajo prinesti naslednje podatke: L dan ali čas, ko je bila povzročena škoda; 2 edinke, ki so povzročile škodo ali vsaj če je bila to angleška ali ameriška vojska; 3. kakšna škoda je nastala (na pridelkih, na površini v kv. metrih poškodovanega zemljišča, kubični metri porušenega zidovja itd); 4. točna katastralna številka poškodovane parcele. V težjih primerih in jjo potrebi on urad Kmečke zveze poskrbel :a obisk strokovnjaka na licu mesta. ODGOVORI NA POSREDOVANJE KZ ZA USTANOVITEV KMETIJSKE SOLE Na vlogo Kmečke zveze z dne 12. aprila 1950 za ustanovitev dvoletne kmetijske šole s slovenskim učnim je- Kar pa moramo vsekakor obsojati, je dejstvo, da so odgovorne oblasti še enkrat popolnoma prezrle interese 1200 krajevnih živinorejcev. Vse kaže namreč, da je tem oblastem mnogo bolj pri srcu, kako naj bi se 120 milijonov lir razdelilo med razna velepodjetja, kakor pa usoda in življenjski obstoj 1200 kmečkih družin. Na omenjene seje ni bil povabljen noben zastopnik krajevnih kmetov. Kmečka zveza se je že na prvi seji svojega glavnega odbora postavila na stališče, da bi ustanovitev centralne mlekarne ob sedanjih okoliščinah le škodovala interesom kmetov in potrošnikov. Na tem stališču, ki ga bodo brez dvoma podpirali vsi tukajšnji kmetovalci, bo Kmečka zveza še nadalje vztrajala in ukrenila, kar je v njeni moči, da se prepreči našemu kmečkemu gospodarstvu •ogromna gospodarska škoda. * * Grof M.arzotto, njegova mlekarna in naši živinorejci V poznih popoldanskih urah preleu-lega 6. julija je prispela iz Trsta v To-resello pri Portogruaru kolona svetlih avtomobilov: vse najvišje tržaške civilne oblasti s predsednikom cone Paluta-nom na čelu so se odzvale povabilu grofa Marzotta na obisk mlekarne, ki jo je pravkar dal zgraditi na enem izmed svojih veleposestev v Benečiji. Sam grof je pričakoval goste na pragu mlekarne in jih pozdravil z dvignjeno čašo penečega mleka. Po obisku je goste pričakovala okusna večerja . . . Novinarji, ki so se udeležili izleta, so v tržaških časopisih znali pripovedovati čudovite reči. 1500 živali bo kmalu imel grof v svojih hlevih. Krave holandske pasme so pripeljali iz Kanade, bike pa iz Združenih držav Amerike; pet bikov je prispelo iz Amerike kar z letalom. Sam prevoz bika je stal okrog pol milijona lir. Da bi se živali v hlevih ne dolgočasile, jim radijski aparati svirajo lepo godbo. »Nič ni nevarno, da te krava švrkne z repom po obrazu« — pripoveduje nek novinar — »rep je postal za Marzotti-jeve krave nepotreben ud, ker je DDT uničil sleherno muho«. zikom, jc urad za prosveto odgovoril z dne 10. julija 1950 z naslednjim pismom: nNaš urad meni, da ni sedaj možno ustanoviti slovensko kmetijsko šolo, ki bi bila popolna v vseh njenih vejah. Ta šola bi morala razpolagati s: kmetijo z vsemi napravami, s primernim zemljiščem, z živino, s kvalificiranim osebjem itd. Stroški bi bili zelo veliki, uspeh pa malenkosten, ker bi maloštevilni gojenci težko našit zaposlitev na tem zelo omejenem ozemlju, kjer preživljajo obstoječi dvoletni kmetijski lecaji — na Vrdeli v Skednju in na Opčinah — (z italijanskim učnim jezikom! op. uredništva) težko življenje, tako da obstaja težnja po njihovi pre-osnovi. Vsekakor se proučuje možnost, da bi preureaili v podeželskih občinah kakšen že obstoječi poosnovnošolski razred kmečkim potrebam vasi. žal nam je torej, da ne moremo zaenkrat ugoditi želji, ki jo je izrazila Kmečka zvezan. Načelnik prosvetnega urada prof. dr. Andri Od Urada za kmetijstvo in ribištvo pri VU je Kmečka zveza prejela dne 27. junija 1950 naslednji odgovor: 1. Vprašanje kakor je bilo postavljeno, bo težko našlo praktično rešitev, ker so šole te vrste konzorcialne (država - pokrajina - občina); poslednje se nahajajo v težkem finančnem položaju. 2. Obstajajo že na ozemlju nadaljevalni tečaji s slovenskim učnim jezikom, ki jih vzdržuje država (šolsko nadzorstvo); če se smatra, da njihovo število ni zadostno, bi se morda zahtevalo od pristojnih oblasti, da se to število poveča. Načelnik Urada za kmetijstvo in ribištvo R. Caprini Tudi mlekarna je po pripovedovanju novinarjev pravi čudež. Ko so krave z avtomatičnim aparatom pomolzli, pošljejo mleko v vrčih naravnost v mlekarno, kjer ga zlivajo v poseben bazen. »Pogled na belo tekočino« — nadaljuje s pripovedovanjem novinar -ste vabi, da bi se v njem okopal kot rimska cesarica Popeja«. Iz prvega bazena preide nueko skozi aparat za pa-steriziranje v drugi zaprti bazen. Od tod ga zopet avh.rr atičrii stroj preliva v litrske steklenice, ki so tako pripravljene za trg. Mlekarna je stala grofa 70 milijonov lir. Pravijo, da si g. Geppi, tržaški občinski odbornik, k; se bavi z ustanavljanjem centralne mlekarne v Trstu, ni znal pojasniti, zakaj bi za zgraditev tržaškega zbirališča mleka, morali po tem takem potrošiti kar 300 milijonov lir. Kaže, da je grof Marzotto in to ne brez podpor, ki jih je prejel v obilni meri iz raznih državnih in ameriških kreditov, prehitel vse ostale pobudnike centralne mlekarne v Trstu, med katerimi je bil v začetku on sam, in zmešal nekako štreno ostalim konkurentom. Obisk tržaških oblasti in časopisna reklama, ki mu je sledila, je vsekakor utrla grofu Marzottiju pot na tržaški trg. Vsi so morda že opazili, da prodajajo danes v Trstu mleko iz Toreselle v litrskih steklenicah po 70 lir za. liter, medtem ko je cena oslalega mleka v prodaji na drobno 66 lir. Pri vsem tem zakulisnem delovanju raznih močnih finačnih skupin, ki si na vso silo prizadevajo, da bi osvojili tržaški trg mleka, moramo ponovno Ugotoviti, da so oblasti še enkrat po. kazale, da so jim interesi naših kmetovalcev postranska zadeva. Ce so se najvišji predstavniki te oblasti potrudili na obisk 100 km oddaljenega posestva, lahko po vsej pravici zahtevamo, da se isti predstavniki seznanijo z domačo kmečko stvarnostjo, ki je, kakor vse kaže, ne poznajo in jim je povsem tuja. Seznanili naj bi se s težkim in trudapolnim življenjem našega kmeta ter z njegovimi težnjami. Naš kmet ne razpolaga z milijardami veleindustrijcev in mu ni za kromi-rane okove in za bleščeče plošče na stenah svojega hleva. Vendar pa si želi napredka iz zaostalosti, v katero so ga pritisnile težke razmere in pogosto-ma tudi nerazumevanje njegovih vprašanj. Zaščita, in skrb za domače kmetijstvo spadata med dolžnosti naših upraviteljev. Naši kmetovalci pričakujejo dejanj in ne lepih besed. Predvsem pa zahtevajo soodločanje pri vseh ukrepih, ki zadevajo njihovo usodo in sam njihov življenjski obstoj. VALUTE V 7. VIL MILANU 20. VII. Min. Maks. Funt šterling 7.800 7.400 7.400 7.800 Napoleon 6.300 6.000 5.900 6.450 Dolar 633 632 632 635 Francoski frank 174 174 172 174 Švicarski frank 147 147 146 148 Funt št. papir Avstrijski šiling 1.580 1 550 1.550 1.580 23,50 23,— 23,- 23,50 Zlato 850 815 815 855 BANKOVCI V CUR1HU dne 19. VII. 1950 ZDA (1 dol.) 4,33 Anglija (1. f: št.) 10,80 Francija (100 fr.) 1,18 Italija (100 lir) 0,67 Avstrija (100 šil.) 14,40 Čehoslov. (100 kr.) 0,95 Belgija (100 fr.) 8.56 Holand. (100 fi.; 106.— »vedska (100 kr.) 67.— Izrael 1 f, št.) 5.90 Španija (100 pez.) 9.40 Argent. (100 pez.) 29.— VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič »Istra-Trst«. »Lošinj« Martinolič Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni 7. VIL 20. VII. Min. Maks. 1.848 1.083 1.755 1.895 4.930 5.400 4.700 5.400 7C0 700 680 700 1.445 1.450 1.350 1.470 1.700 1.700 1.700 1.700 540 500 500 540 7.300 7.300 7.300 7.300 1.475 1.475 1.475 1.475 3.215 3.215 3.215 3.215 6.500 6.500 6.500 6.500 580 580 580 580 991 991 991 991 158 165 153 165 163 167 158 167 109 105 105 109 800 800 800 800 1000 1000 1000 1000 BAZZANELLA UMBERTO TRGOVSKA ZASTOPSTVA INDUSTRIJSKE, SANITARNE IN KMETIJSKE DOBAVE Uam nudi: Tehnične, sanitarne in vinarske predmete, vinarske stroje in kemikalije (za trgatev, ohranitev vina in vinske bolezni) Poljedelske stroje in traktorje — Stroje za raznovrstno industrijo — Motorje za pomorstvo in stalno inštalacijo Razne kovinske, železne in gumijaste cevi ŠKROPILNICE ,,V E R M 0 R E L“, ROČNE IN MOTORNE EJradi in skladišče: Trst, Ulica Felice Venezian št. 5 Telefon št. 41-97 AVTOPODJETJE SJflR Tovorni prevozi Tei. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTOCrARAŽA - TRST ULICA M O REKI 7 — ROJAN MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Koruza „ „ „ „ ............ NEW YORK Baker (stot. dol. za funt).......... do ,, „ ,, ............ Svinec „ „ „ ............. dnk „ ,, „ ............. Aluminij „ „ „ ............. Nikelj „ „ „ ............. Krom (dol. za tono) ................ Ž. srebro dol. za steklenico ....... LONDON Baker (f. šter. za d. ton )).... Baker blister „ „ ........... Svinec „ „ „ „ ........... Antimon „ „ „ ., ........... ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) „ „Zagora“ I. „ „ ) SANTOS 20/VI 4/VII 18/Vil 211 50 221 25 224.75 144.— 152.35 154,— 22.50 22 50 22.50 76.75 79.25 91.- 11.— 11.25 12.— 15.-- 15. - 15.- 17.50 17 50 17.50 48,— 48.— 48,— 38.— 38.— 38.50 72,— 71.— 71,— 186. - 186 — 186.- 178,— 178,— 178,— 88.69 88,— 96,— 160,— 160.— 160 — 73.55 73.90 85.— 184.60 192.50 209.40 Ivaj je s tržaško centralno mlekarno ?