Srčno zalivalo izrekam svojim p. n. znancem in prijateljem, ki so se trudili, to moje delce razširjevati med slovenskim razum - ništvom. Kad bi je naštel poimenee, kar bi pa temu ali onemu ne ugajalo; tedaj naj zadostuje ta splošna zahvala in njihova zavest, da so podpirali narodno delo. Prelagalelj. Malavika in Agnimitra Indijska drama Kalidasova Na slovenski jezik preložil dr. Karol Grl as er c kr. gimnazijski profesor. TRST. Založil dr. K. Glaser. -— Tisk. V. Dolenca 1885. ' \ f, UVOD. Tukaj podajem slovenskemu občinstvu drugi zvezek »Indijske Talije“ in sicer preje, kakor sem sam mislil, izdelovaje prvi zvezek. Ta zvezek obsega Malaviko in Agnimitra; igra je samo ena. dasi nosi na čelu dvoje imen. Kralj Agnimitra se zaljubi v krasno vjeto robkinjo. ki je po vsem svojem vedenju kazala, da ni hči prostega naroda. Legitimni kraljici Dharini in Iravati kaj neradi gledate ta uzorni predmet kraljeve ljubezni; ko se je pa konečno izvedelo, da je Malavika knežjega rodu, jo vsprejmete kot enakorodno vrst¬ nico, — Ta igra je tako ustvarjeno, da bi se skoraj tudi v naših glediščih dala igrati. Sanskrtski tekst te drame je naj- poprej izdal Šved O. F. Tullberg leta 1840, pa v precej slabi obliki, ker se je opiral samo na eden Wilsonov rokopis, kateri je bil Brockhaus več let poprej prepisal. 3 Na to izdajo in na nekej lastnih rokopisov naslanjaje je Malaviko prvi¬ krat preložil na nemško A, Weber, leta 1856. Berlin, Dummler. Indijski učenjak, Shankar Bandit jo izda na novo leta 1869. kot 6. zvezek Bombaij Sankrit Series ; njemu je služilo v podlago sedem dobrih rokopisov; sam pa je spisal prav primeren anglešk ko¬ mentar. Leta 1881. je to dramo na nemški jezik preložil L. Fritze verno in lepo. kakor je to njegova navada in jo je izdal v Rcclamovi biblioteki. Moji pripomočki so bili: Shankar Banditova izdaja in dva omenjena nemška prevoda. Da bi se Malavika bila še na kak drugi evropski jezik preložila, mi ni znano; slovensko slovstvo je tedaj drugo v Evropi, katero ima Malaviko prevedeno. Boslal sem bil I. zvezek „Indijske Talije“ omenjenemu prelagatelju indijskih dram na nemški jezik, mojemu prijatelju L. Fritze-ju; ta mi je pisal 12. decembra lanskega leta med drugim to le: „Sadhu, sadhu (dobro, dobro) sage ich insonderheit angesichts der slo^enischen Uebersetzung der Ur vaši, obgleich ich sie wegcn meiner Unkenntniss des Slovenischen nicht lesen kann. Doch zweifle ich keinen Augenblick, dass Sie ihren Landsleuten im eingeren 4 Sinne dcs "VVortes durch das so zierlich ausgestattete Biichlein Freude und Gtenuss in ungeahnter Weise gervahren. Nun, Sie haben noch dankbare Stoffe zu aehnlichen Arbeiten und konuen auf herrliche Stun- den tvahrend der Arbeit recbnen“. S tem drugim zvezkom se konča slovenski del „Indijske Talye“. Začel sem se hrvaščine učiti in hočem ob primernem času 3. in 4. zvezek v blagoglasnem jeziku naših sosedov izdati, tako da si bosta Slo¬ venec in Hrvat pod isto streho podajala bratsko roko. Prvi zvezek moje Talijo je bil po¬ svečen veleč. g. župniku Trstenjaku, kot mojemu učitelju na Mariborski gimnaziji. Pa še eden odličen Slovenec je bil takrat moj učitelj v Mariboru, to je naš dični Božidar Raič. Mili Božidare! Daši se slovenski profesor v obče ne moro pobahati, da bi bila njegova pot z rožicami postljana, smem vender reči 5 da je bila in še je moja posebno trnjeva, in le ta zavest, da imam vender prijateljev ; h katerim se morem zateči v prijeten zavičaj mi daje pogum v življenji. Pri Tebi, milj pobratim, sem bil preložil večji del TJrva_ šice na slovenski jezik, pri Tebi nahajam uže toliko let krepčilen odmor za krajši ali za daljši čas v jesenskih počitnicah; vsprejmi tedaj tudi eden zvezek ,,Indijske Talije“ kot znak vernega prijateljstva. Trst, meseca junija 1886. Prelagatelj. i o OSOBE: Aghimitra, sin Pušpamitra, kralja Vidišanskega na Vidiši. Gautama, brahmanec, njegov prijatelj (burklež v igri). Vdrhataka ,. minister. Maudgalja , dvornik. Hdradata, Ganadasa, učitelja plesa in mimike Samsa , služabnik Dharinin. Dhdrini , prva sopl-oga Agnimitrova, mati Tasu- mitrova in Tasulakšmina. Iravati, druga sopruga. MdlavikA, mlajša sestra Madhavasenova. Kattšiki, buddhistična puščavnica, mlajši se9tra Sumatijeva, Diajasend , vratarica kraljeva Vakuldvalikd , služabnica Dharinina, prijateljica Malavikina. Kaumudikd, Nagarikd, služabnici Dharinini. Madhukarikd, vrtnarica DharininA Nipunikd, služabnica Iravatina. Samdhitikd, služabnica Kaušikina. D&ojisnik.A, BAmanijd , pevkinji. Osobe , ki se v igri omenjajo : Pušpamitra , oče Agnimitrov, njegov vojskevodja. Vasumitra , sin Agnimitrov in Dharinin Virasena. brat Dharinin iz nižje kaste, poveljnik trdnjavi na meji ob Narmadi in vojskovodja Agnimitrov proti Jadžnasenu. 7 Jadžnasena, kralj Vidarbski na Varadi Sačiva, zet njegov iz roda Maverjev. Mudhavasena, stric Jadžnasenov, starejši brat Msi- lavikin. Sumati, svetovavec Mildhavasenov, starejši brat Kaušikin Dhruvasiddhi, zdravnik na dvoru Agnimitrovem. VasulakSmi , kraljičina, (hči Agnimltrova in Dlia- rinina). Melalcd , prvakinja v Dharininem haremu. Mddhavikd , služabnica Dharinina. Candrikd, služabnica Iravatina, 8 MOLITEV. (Predigra.) Gospod, ki sam je veliki vladar, In mnogo rad dobrot skazuje nam; Preprosto vender je opravljen clo,' Ker z eno samo kožo je pokrit; — S soprogo svojo združen prav tesno, 2 Celo puščavnike nadkrili vse ; — Gospod, ki z osmimi* * oblastmi svet Obvlada, vender pa ponižen je; — Ta naj odžene Tam temoto vso, Da lahko najdete zdaj pravo pot. (Po dokončanej molitvi nastopi gledališčni ravnatelj). Gledališčni ravnatelj (opiraje se na oblaČilnico). Prijatelj, pridi, no ! Pomagač (naslopivši). Gospod, tukaj le sem. Ravnatelj. Občinstvo mi je naložilo, naj dam ob priliki tega spomladanskega praznika predstavljati igro »Malavikain Agnimitra«, katero je zložil spretni Kalidasa. Godci naj začnejo gosti. 1 Gospod je bog Siva, oblečen v kožo; bil je iz prva bog viharja f Androgynična oblika Sivova, najprej omen¬ jena po BardesaneSu, vsled sporočil indijskih poslancev na Heliogabala 218 — 222 po Kr. * = Pet elementov, potem solnce, mesec in brahmanska kasta. Glej Molitev v Sakuntali. 9 2 „ Pomagač. Čakaj malo; zakaj pa prezirate igre staroslavnih pesnikov Bhasaka, Saumilla, Kaviputra in drugih in zakaj tako povi¬ šujete novega pesnika Kalidasa? Ravnatelj. Takoj se vidi, da malo razumeš, glej: Ne hvali vsake pesmi, ker je stara, Pa novih tud' ni’treba grajati; Kdor moder je, ta sam presodi vestno; Le tepce vodijo nazori drugih. Pomagač. Pa naj ho; odločilno besedo ima itak občinstvo. Ravnatelj. H ajd na noge! Izvršiti želim ukaz občinstva, Kateremu Velja zdaj moj naklon, Glej, spretna služkinja Dharinije Prihaja sem opravljat posel svoj. (Katisiktnja služabnica nastopi). Služabnica. Kraljica D h arini mi je naročila, naj uitelja plesa, Ganadasa vprašam, kako se Malavika v plesu Čalita vede, v katerem se uže nekaj časa podučuje. Hočem iti v pevalnico. (Hodi sem ter tja). (Druga služabnica nastopi, z nakitom v roki) Prva (\agledavli drugo). Draga Kaumudika, zakaj si pa tako zamišljena? Celo blizo hodiš, pa me še po¬ gledaš ne! 10 “D ruga. Opazujem ta krasni prstan z kačji- nim zrcalom, ki ga kraljici nesem od umetnika; ti me pa karaš' Prva (tja pogledavh'). Pa saj je tudi vreden, da ga gledaš. Videti je, kakor da bi ti rožice cvetle iz prstov vsled gostih žarkov, ki se vlivajo, iz prstana. Druga. Kam pa ti greš? Prva. Na povelje kraljičino grem učitelja plesa, Ganadasa prašat, kako Malaviku v pouku napreduje. Druga. Povej mi, draga, kako pa jo je mogel kralj videti? Prva. Videl jo je na sliki na strani krali- čini. Druga. Kako neki to? Prva. Poslušaj. Kraljica je v slikarnico šla in je ogledovala tam novp v blestečih bar vah lesketajočo se sliko. Druga. Ko sta se pozdravila, sede kralj; takoj zapazi na sliki deklica sredi služkinj, blizo kral. ice in praša — Prva. Kako neki? Druga. »Kako se imenuje deklica, naslikana celo blizo kraljice? Nisem je še videla « 11 Prva. Tako izredna lepota obrača pozornost takoj na se. Druga. Kralj, zapazivši, da se kraljica ne meni za njegova prašanja, jel je sumiti, in je kraljico vedno in vedno nadlegoval. Na, to reče kraljičina Vasulakšmi: -No, Malavika je!» Prva (smehljaje se). To je naravno pri otroku. Zdaj skrbno pazijo na to, da kralj Malavike ne vidi. Druga. Opravi zdaj svoj posel. Tudi jaz se odpravim, da kraljici prstan prinesem. ( Odhaja ) Prva (šetaje se o\ira sem ter tja). Glej prav zdaj gre sem Ganadasa, uči¬ telj plesa; hočem se mu pokazati. Ganadasa ( naslopivsi') Sleherni človek visoko čisla podedo vano vednost; da pa jaz ples tako visoko cenim, za to pa imam tehtne vzroke, kajti: „Bogovi ples najrajši gledajo", Tako nam modri pravijo možje; Razdelil ga na dvoje Rudra je/ Ko se je združil s krasno Umico. Ples nam predstavlja raznovrstni svet, Ko znana trojna* lastnost vodi ga. ’ To se nanaša na androgynieno podobo Ši- vovo, ki kaže moško in žensko polovico. Rudra je drugo ime za Šiva, ki jo vzel Urno — jaz som pritaknil slovensko končnico, Umico, — Himala- jovo hčer za ženo. Glej vstopno molitev, stih 3. ! Sattvam = dobrota, radžas = strast, tarna = duševna temota. 12 Okusa raznega so seer ljudje, Pa skupna radost vsem je vender ples. ‘Bakulavr.lika (pristopivii). Gospod, pozdravljam te. Ganadasa. Bog ti daj zdravlje in dolgo življenje BakulavaUkd. Kraljica Vas praša, ali Vam učenka Malavika kaj sitnosti dela v podučevanju? Ganadasa. Nikakor ne; le povej kraljici, da je izredno spretna : Karkoli jo učim v umetnosti, Takoj razume in mi vrne uk. BaAulavalika. (Zn se) Vidim uže, da bo Iravatijo iz¬ podrinila. Učenka tedaj izpolnjuje svojo dolžnost, ker je učitelj tak6 zadovoljen. Ganadasa. Ker se take lastnosli zelo redko na¬ hajajo, bi rad vedel, od kod je kraljica dobila to krasno stvarco? Baliul&vaUkd Deklica ima brata iz niže kaste, z imenom Virasena, ki ga je kralj imenoval poveljnikom mejni trdnjavi na reki Man- dakini; ker je spretna v raznih umfetno- stih, jo je brat kraljici, svojej sestri, v dar poslal. Ganadasa. Po njenej lepoti in po njenem rede- nju sodim, da ni nizkega stanu; tudi jaz se poslavim po njej; kajti I 13 Učitelja umetnost množi se, Učenci spretni če se v njej uče; Enaka ti je kaplici vode, Ki v školjkici se v biser spremeni. BaJiulavulika. Gospod, kje je zdaj Vaša učenka? Ganadasa. Ravno zdaj tam pri oknu stoji in gleda na jezero; podučeval sem jo v pan¬ tomimi »Pančanga«, in sem jej dovolil, da si malo oddahne. ‘Bakulavaliki. Poslavljam se tedaj od tebe, da mo rem poročati, kako si zadovoljen; to bo jo gotovo še bolj spodbujalo. Ganada sa. Dobro: tudi jaz grem domu, da si malo odpočinem. (Oba odhaja'a) Konec predigre. u Prvo dejanje. (Kralj nastopi z ministrom Barhatalcom, hi drži Ust v roki. Spremstvo se ustavi v nekej daljavi od njega) Kralj (pogledavli ministra hi je tist p-rČital). Barhataka, kaj snuje kralj Vidarbski? Minister. Svoj lasten pogin. Kralj. Rad bi slišal zdaj njegovo poročilo. Minister. To nam je zdaj pisal. Tvoja Visokost mi je ukazala: «Kraljevič, Mahasena tvoj stričnik, je menil me pohoditi obljubivši mi, da namerava stopiti z manoj v so¬ rodstvo. Mejni stražnik ga je pa me! potom napal in vlovil. Na me se oziraje resi ga z ženo in sestro vred« To tirjaje pa se nisi ravnal po odnošajih med ena korodnimi vladarji: «Vaša Visokost ne sme s temi ali unimi potegnoti«. Pri tem na padu se je zgubila sestra: hočem jo iskati. Vsakako more to storiti Vaša visokost. Poslušaj moj pogoj; Če svaka hočeš oprostiti mi, Ki je minister muverskega kralja. Madavasena rešim krutih spon, Ki trdo ga držijo v sužnosti. 15 Kralj Kaj? Ta neumnež govori, da me hoče odškodovati? Barhataka, kralj Vidarbhski je uže po naravi moj nasprotnik. Zapovej tedaj moji vojski, ki jo vodi Virasena, da uničimo sovražnika, ker se prišteva tistim, ki zaslužijo smrt; saj smo tako odločili. Minister. Kakor zapoveduješ, gospod. Kralj. Pa vender, kaj pa misliš ti? Mi ni sl er. Ti si povedal to, tar zaukazujejo knjige govoreče o vladanju. Sovražnik, ki ne vlada dolgo še, In ki se ni utrdil v narodu Močno, presajenemu je enak Drevesu; vsak vihdr podere ga. Kralj. Tako govore modre knjige. Povoj tedaj vojskovodji vzrok vojske in daj mu navod Minister. Dobro. (Odide). (Spremljevalci se razpostavijo oholo kralja, vsak po svojem opravilu). Vidulaka (nastopi). Kralj mi je tako zaukazal: »Gautama, izumi sredstvo, da morem Malaviko, ki sem jo v sliki videl, živo videti«. Storil sem to in mu hočem naznaniti 'speh. (Hodi sem ter tja). Kralj. Tu le prihaja drug minister, ki opralja druge posle. Vidusaka (bližajoč se). Pozdravljam te, gospod! Kralj [\ glavo namignivli) Tu le sedi. Vididaka (sede). Kralj. Je oko tvojega razuma uže premo trivalo sredstva? Vidušaka. Poprašaj vender po izvršitvi načrta. Kralj. Kako stoje reči? Vidusaka (kralju na uho). Tako le Kralj. Začelo seje dobro; pri takem početku se nadjam, da se tudi težavna reč vspešno dovrši; kajti: Dovršiti težavno delo more Le til, ki ima dovolj prijateljev ; V temoti črni bistro i ok6 Ne vidi nie, če ni svetilnioe. [Za kulisami). Zakaj se tukaj prepirava? V navzoč¬ nosti kraljevi se uže pokaže, kdo je bolji od naju. Kralj. Tu razcvita cvetka tvoje modrosti. Vidusaka. Ti boš še gledal sad tega drevesa. ('Zdaj nastopi dvornih). 17 3 Dvornik. Kralj, minister Ti naznanja, da je Tvoje povelje izvršeno. Tukaj le sta Ha- radatta in (ianadasa, učitelja plesa. Oba te prosita, da ju poslušaš, Umetnost svojo da pokažeta; Premagal vsak bi rad nasprotnika, In vsak za so je strast osobljena. Kralj. V vedi ju. Dvornik. Kakor zapoveduješ, gospod. (Odide in kmalu ž njima vred pride). Tu le sem gospoda. Hat adatta fcagledavši kralja). Oh, veličanstvu se človek teško bliža, kajti, Neznan mi ni kralj, tudi ne sovraž, Pa vender se mu bližani prav teško. Dozdeva se mi, da enak je morju, Ki vsak trenotek zmeni svoj obraz. Ganadasa. Velika je ta luč v človeškej postav.i Dovoljen mi je vstop pri durih krasnih, In sluga spremlja do prestola me; Pa svetli žar njegov mi jemlje vid, In me podi od tod brez besedi. Dvornik. Tu le je kralj. Bližajta se. Oba ('približavši se). Bodi zmagonosen! Kralj. Dobro došla! (K spremljevalcem). Pri¬ nesite dva stola. Oba (sedeta na stola , ki so ju prinesli sluge). * 18 Kralj. Zakaj prideta v takem času, ko na¬ vadno podučujeta? Ganadasa. Poslušaj kralj. Svoje umetnosti sem se pri spretnem učitelju dobro naučil. Tisi mi dal službo in tudi kraljica mi je pri¬ jazna. Kralj. To dobro znam, pa nadaljuj. Ganadasa. In vender je ta Haradatta pred od¬ lično gospodo trdil, da se jaz še s pra¬ hom njegovih nog ne morem primerjati. Haradatta. Gospod, on se je začel prepirati: »Večja je razlika med menoj in teboj, kot med morjem in lužo«, je prhril Ti naju tedaj skušaj, kdo se v umetnosti in v izvrše¬ vanju bolje odlikuje, kajti ti si izveden sodnik. VidtHaka. Ti si pravo pogodil. Ganadasa. Izvrstna misel to. Kralj naj rači paz¬ ljivo poslušati. Kralj. Le počasi, prijatelji. Kraljica-bi vteg- nila misliti, da smo enostranski Tametno bo tedaj, da stvar razsodimo v njenej in v Kaušikinej prisotnosti. Vidušaka. To je pametna beseda. Oba. Kakor kralju ugaja. 19 Kralj. Maudgalja, pokliči kraljico in učeno Kaušikijo in razloži njima stvar. Dvornik. Kakor zapoveduješ, kralj. (Odide tn kmalu pride s kraljico in Pari¬ vradžiko). Drornik. Tukaj le sem, kraljica. Kraljica [Parivradžiko pogledavh). Častna,kako sodiš o prepiru med Ha radattom in Ganadasom? Parivrddžikd. Neboj se za svojo stran, Ganadasu se nikakor ni treba umikati. Kraljica. Dobro, pa vender mu to daje prevago, da je s kraljem v zvezi. Pa rivrddžikd. Pa to ti je treba uvaževati, da imaš tudi ti kot kraljica veljavno besedo. Prelepi svet razširja žarno solnce, Ker svetli dan jej daje svojo raoo; Ugaja pa nam tudi luna bleda, Ko krije trudno zemljo temna noč. Viduak a. Glej, glej, kralj, tu le prihaja kraljica s Parivradžiko. Zares lepo se sveti v milem krasu S Kaušikijo v puščavniški obleki, Enaka je trojici 1 ) vedov, ki Enotno 8 ) sveto vero spremljajo. ') Rgveda, Samaveda in Jadžurveda. ’) Kauk o enotnosti svetne duše (\Veltseele) in i nje pošlih bitij. 20 I Parivradžihd (pistopivv. Zmaguj, kralj zmaguj. Kralj. Pozdravljam te, častna. Parivrddžikd. Sto srečnih let preživi kot soprog Dharinije in krasne te zemlje; Obe rodile sto zarod krasan, Obe potrpežljivi ste močno. Kraljica. Zmaguj, soprog, zmaguj! Kralj. Dobro došla. ( Parivradžiko {apa\iv$i ). Sedi, prečastna. (Vsi sedejo ). Kralj. Učiielja plesa, Baradatta in Ganadasa se pričkata, kdo druzega nadkriljuje v umetnosti. 'I i razsodi. Parivrddžika. Dovolj je zasmehovanja. Ali se žlahtni kamen iz mesta na kmete po^il„a v pre sojo ? Kralj. Ne tako. Ti, seveda, si učena, Kaušiki, jaz pa in kraljica sva pristranska. Oba učitelja. Pravo je zadel kralj. ’ i si dovolj ne¬ pristranska, da moreš najine vrline in slabosti pravično razsoditi. Kralj. Začnite tedaj pravdo. Parivrddžikd. Kralj, umetnost plesalcev se izkazuje 21 v djanju; zakaj je treba tukaj mnogo be¬ sedi ? Kralj. Kaj misliš, kraljica? Kraljica. Če me prašaš, moram odkritosrčno reči, da mi njijun prepir nič ne ugaja. Ganadasa. Ne stori mi te sramote, kra jica, da bi me glede na umetnost v eno vrsto sta¬ vila ž njim. Vidušaka. Poglejmo si prepir kozlov; saj ni treba, da zastonj dobita plačo. Kraljica. Prepir ti pač ni všeč? V>dušaka. Le ne tako vročekrvno. Če se dva po hotna oroslana poprimeta, ne bode prej miru, dokler eden ne podleže. Kralj. Ti veš, kraljica, kako izvrstno znata oba ' aditi svoje ude. Kraljica. Da. Kralj. Kak'n e dokaze moreta še dalje na¬ vesti? Parivradžihd. To bi rada povedala. Mogoče je, daje kdo spreten sani, In drugi pa izvrstno da uči ; Kdor pa združuje lastnosti obo, Tak stavi redno se na čelo vssm. 22 Vidušaka, Ste slišali^ kar prečastna pravi? Ona hoče reči: Sposobnost, ki jo vi kot učitelj pokažete, odločuje. Haradata. Ta predlog mi je všeč. Ganadasa. Dobro. Kraljica. Če pa nesposobna deklica poduk skazi, potem ona učitelju škoduje. Kralj. Tudi to je res. Ganadasa. Če učitelj nesposobnega učenca vzame v poduk, pokaže s tem, da ni dovolj pa¬ meten. Kraljica. Kaj tedaj? (Ganadasa pogled avli, glasno ). Nehaj od početja, ki nima svrlie; ne goji želj, čijih izpolnitev mojemu soprogu sit¬ nosti dela! Vidušaka. Kraljica pametno govori. Ganadasa dobil si službo kot učitelj' plesa in muzike na dvoru našega kralja; uživaj mirno po¬ gače, ki jih boginja umetnosti podeljuje in ne išči škodljivega prepira. Ganadasa. Prav razumevaš kraljičine besede; saj vidiš, kako se tu le vjema ta izrek. Kdor tako sodi: „Saj imam svoj kruh“, In se od drugih sramotiti da, Boječ se, da nebi nastal prepir, Umetnost svojo kdor le v ta namen 23 Goji, da kruh vsak dan zasluži si, Ta trgovec je, a umetnik ne. Vidušaha. Ni še dolgo od tega, odkar so ti iz¬ ročili učenko; neumestno je tedaj kazati uk, ki še ni pognal korenik. Ganadasa. Zarad tega se nič ne bojim. Vidušaha. Pokaži tedaj obe občinstvu. Parivradžikd. To ne dohaja, da bi eden sam, če reč razume, sodil; tako postopanje ško duje. Kraljica (Parivrddžiki). Ti ravnaš z menoj, kakor da bi jaz spala; saj bedim. (Nevoljna vstane in hode oditi). Kralj (Parivr&džiko na to opozori). Parivradžikd. Obraz tvoj mili luni je znak; Kraljica, ne obračaj proč oči. Če tud nad možem gospoduje žena: Brez vzroka jeziti pa se ne smeš ! Vidušaha. Gotovo ima povod za to: saj mora svojo stranko varovati (Ganadasa pogle- davši). Rešila te je navidezna jeza kralji¬ čina. V zadrego pride tudi najpametnejši, če mora pokazati, kako uči. Ganadasa. Poslušaj kraljica. Tako razumevajo te ljudje: Pokazati pa hočem ravno zdaj, Kar vem in znam; dovoli mi tedaj, Da začnem; če mi pa naklonjenost Odrečeš, zgubljen sem za vekomaj. 24 Kraljica (ja se). Kaj mi je početi? Učitelj ima na učenko moč. Ganadasa. Dolgo sem se bal, da bi mi ne odrekla. (.Kralja po g leda vsi). Kraljica dovoljuje; do¬ loči kralj, kedaj, v katerem predmetu mi¬ miko naj pokažem svojo spretnost. Kralj To naj prečastna določi. Parivrddžikd. Kraljici je nekaj na um prišlo, obo¬ tavljam se tedaj. Kraljica¬ ma boj se, govori brez strahu; saj morem zapovedovati svojej služinčadi. Kralj. Pristavi tudi meni. Kraljica. Govori tedaj, prečastna. ParivrAdžikA. Govori se o nekej igri, ki se imenuje • Calita« in ki obstoji iz četvorice posa¬ meznih delov. V tej igri bomo imeli pri¬ liko opazovati obeh gospodov spretnost ska- zujočose na istem prednjetu. V tem se najbolj- razvidi, v čem se poduk obeh gospodo v razlikuje. Oba učitelja. Kakor koli zapoveduješ, prečastna. Viduiaha. Idita tedaj oba in oskrbita muziko v dvorani: potem pa sporočita to kralju; bolje pa še bo, če nas trobente pokličejo tja. — Dobro {vstane j. Ganadasa (pogleda kraljico). 25 4 Kraljica ( Ganadasu ). Bodi zmagovalec. Oba učitelja (se odpravljata). Nekaj vama imam še povedati. Oba učitelja (pristopivi). Tukaj le s'a. Parivrddžikd Ker imam jaz tukaj zapovedovati, vama ukažem, da učenkama ni treba mnogo opra'e, da morete s ojo 'itko rast bolje pokazati. Oba učitelja. Tega nama ni treba pra iti. ( Odha¬ jala ). Kraljica (kralja pogledavši). Če ti 'sa svoja kraljevska opra ila tako spretno opravljaš, potem reči dobro sto^e. Krivico delaš mi, ženica, Jaz nisem kriv, da se prepirata; Ljudje enakih vednosti močno Zavidajo si čast in slavo vsč. (Za kulisami se sliši bobnanje; vsi poslušajo''. Začela se je uže muzika; Visok in nizek glas se družita. Uho ogluši in omamijo Se čuti, ker na boben bijejo : Kričeč pa pavi vrate stegajo: „Močan to grom je“, to si mislijo*). Kraljica, glej, tukaj le počakaj a, da si ogleda'a celo stvar. Kraljica (ia se). Skromen pa kralj ni. ( Vsi vstanejo.) *) Ko se bliža deževno vreme, zaženejo ve¬ seli pavi velik krik. VidulaTia [tiho). Le idi pozorno, kraljica bi se inače hudovala. Kralj. Prenagliti se nočem; vendar pa Me bobnov glas naganja prav trdo. Dozdeva se mi: t'i’o je glas želja, Ki ravnokar se mi spolnujejo. (Vsi odhajajo). Konec prvega dejanja. 27 Drugo dejanje. (Koncert je urejen. Pokažejo se kralj, sedeč na stolu, kraljica, Vidušaka, K a ul M in spremstvo po svojej dostojanstvenosti). Kralj. Prečastna, kateri izmed učitelje^ naj nam prvi pokaže svoj poduk? Parivr&džika Bi ne dohajala prednost Ganadasu, ker je stareji? Inače sta si enaka po ved¬ nosti in po svojem dostojanstvu. Kralj. Maudgalja, naznani to obema, potem pa opravljaj svoj posel Dvornik Kakor zaposedaš, kral ; . Ganadasa. Igra Sarmišta ima štiri dele, takt pa v sredini. Blagovoli pazljivo zasledovati predstavo štirjih delov. Kralj. Iz spoštovanja do učitelja bom pazljivo poslušal. Ganadasa (odide). Kralj. Mudi se draga mi Miilavika Se v oblačilnici in mojo pa Oko solzi se in želi zastor Predreti, ki zakriva ljubico. Vidu saka. Blizo je med za tvoje oči, pa tudi muha ni daleč; pazi teda'. (Mdlavihd nastopi; učitelj je skrbel ^a to, da se njeno lepo telo vidi). Vidušaba. Glej, glej, podoba njena ne prekosi njene lepote. (Kralj \a se) V podobi ko sem videl jo, sem bal Se zlo, da tako lepa pač ne bo; Prepričan pa sem zdaj, da je slikar Pogodil spretno ni, da je šušmAr. Ganadasa. Ne boj se, dete moje, pogum velja. Kralj (\a se ) Lepoti njeni ugovarjati Mogoče ni, popolna je celo. Okroglolična kakor na jesen Prekrasna luna, gleda me lepo. Čarobno dvigaje se polne prsi, Okrogle roke kažejo ti, da Kot riba v bistri vodi zdrava je. Y sredini šibko kakor jelkico Kipeči boki krasijo mjčnč! Lepote jo uzorne, da colo Učitelj plesa, izbirlj iv zelo Izmisliti ne more lepše si. A ddlavikd (glas si vjbravši papaje to le ostnerovrstno kitico). ZakAj, o srce moje hrepeniš Po ljubčeku predragem, ki ga ne Dobiš nikdar; pa vendar levo mi Oko utriplje polno nade zdaj! Oh, dolgo dolgo že želela sem Ga videti, objeti ga slastnč 29 Popolno sem udana ti, gospod, Izpolni sladke, dragi, mi želje. (Giblje se in k reče, kakor ugaja petju). Vidulaka (tiho k kralju . S to osemvrstno kitico se ti nekako ponuja, prijatelj moj. Kralj. Tako stoje najine srene zadeve; kajti Namesto da bi nežna deklica Prav prosto bi bila povedala: „Veruj mi, da te ljubim iz srca“, Je samo s kretanjem mi morala Naznaniti ljubav; na t&k način Mladenču le odkrije se srce, V nazočnosti Dharinije kako Inače bi mi razodela se? {Mahlvihd hoče po dokončanem pcvanju oditi). Vidnšaka. (Ganadasi). Čekaj malo. Pri predstavi se je nekaj pozabilo; po tem hočem vprašati. Gana dasa. Ko opravičim svoj poduk, potem slo- bodno odideš. Malavika [vstane). Kralj. Zapestnica še maje se na levi, Na polno ledje ki upira se; Desnica pa visi jej omahlela Enaka ovijalnici iz sjame*). Oče povešene so jej na tla, Kjer z levim palcem rožice rahla; Kot sveča ravno pa je nje telo Plešoča ni tako ugajala. Kraljica. Faj vender ne n vaz uješ besede Gau- tamove. (* Se inače tudi prijangu imenuje. 30 Ganadasa. Ne tako. Ker mu kralj skazuje za¬ upanje, sklepam, da mora biti Grautaina bistroumen; glej: Neumnež zbistri se, če s pametnim Občuje, in dobi duševno luč ; Tako se tudi sčisti kalna vodo, Oe vanjo vržeš le katakov*) sad. (Obrnen k Vidula.hu). Poslušajmo, kaj nam ima gospod povedati. Viduš.ika {Ganadasa pogledavii). Vprašaj najpoprej Kaušikijo; potem ti hočem jaz povedati, kar sem zapazil. Ganadasa. Prečastna ! Javi mi odkritosrčno, kar si dobrega ali slabega zapazila. ParivrddžiAd- Ničesar ne morem grajati, vse se je vršilo izvrstno; kajti Prav jasno izrazili so pomen Nje udje; menil bi, da govore Noge je stavljala mično po taktu, Popolno v djanje se zamislila; In kretala se je tako mično Da videlo se je jasno, kak 6 Razume položiij, m igrati Enako vidla nisem še nikdar Ganadasa. In kaj misli kralj ? Kr ulj. Moje zaupanje na mojo stranko oma¬ huje. *) Kataka se imenuje drevo, Strychnos po- tatorum, čegar sa l se v to porabi, da se vodo sčisti; treba je samo posodine steno od znotraj ž njim namazati. Gana Jasa. Zdaj sem učitelj plesa. Če strokovnjaki rečejo: „Poduk Ta hvale vreden je“, potem še. le Enak sem zlatu, ki se skušalo Je v ognju in se čisto skazalo Kraljica . Častitam gospodu, da se je skušnja tako dobro obnesla. Ganadasa Tvojej naklonjenosti se imam zahva liti, da sem vesel. ( Vidusakd pogledavii) No Gautama, povej, kaj pa misliš ti'? Viduša' a Če se poduk prvokrat na ogled stavi, se mora naj poprej brahmancem čast ska- zati; na to si pa pozabil. Parivr adžikd. To je prašanje, ki gre stvari do ži- vega. (Vsi se smejijo, tudi Malavihd) Kralj (\a se). Predmet v najlepšem svitu videlo Je moje zdaj oko, in gledalo Je zalooke lep obraz, ki ga Kraše zobjč, če sladko smeje se ; Enaka lotusu je, ki na pol Razvite prašne nitke kaže zdaj. Ganadasa. Veliki hrahmanec ! Gotovo to ni bila žrtev garderobina? Tukaj ne obhajamo praznikov v gledališčnej lepoti; gotovo bi ti ne bili odtegnili častnega daru. Vtdulaka. Godi se mi, kakor žejnemu ptiču ča- taku, kadar se čuje grom iz suhe megle Parivrddžika. Res, taka je. Res je neumno zanašati se na zadovoljnost učenjakov. Če je pa častna inače umestno govorila, jo hočem obdariti [Sname-s kraljičinih rok napestnico) Kraljica. Stoj, kako moreš ti darove delili, ki nisi zmožen pametno soditi? Viduša ka. Reč je celo naravna. Kr a Ij ica. Gospod Ganadasa, vaša učenka je pokazala, kar je imela pokazati. Ganadasa. Dete, odidiva. (Mdldvilcd z učiteljem odide). ■ Vidulaka tiho (kralju). ^Tako daleč seže moja moč. da Tebi služim. f/u nPl. Prijatelj dragi, iie zapuščaj mo S e dčj, ko mi oflhaja ljubica. Oh, zginila je zala slast oč'j, In zginil tud’ je praznik mi sred. Oh duša moja, pred teboj beži Na večno radost in veselje vse. Vidušaka ( tiho kralju). Enak si človeku, ki na revnosti boleha, in ki od zdravnika zdravila zahteva. Haradatla (naslopivli Zdaj pa rači ogledati si mojo pred¬ stavo. Kralj ja se). Jaz nimam nobenega vzroka, igro si ogledati. ISili se k prijaznosti,. Haradatta, zelo sem radoveden. Haradatae. Hvala lepa. (Za kulisa',vi). Zmaguj kralj, zmaguj, prišel je pol¬ dan, kajti Labud čepi u hladni senci pod Vejami lotusa na jezeru In spi; nad streho grada pa sede Golobje in se solncu umikajo. Glej, žejen obletava pav kolo, Ki se vrti in z vodo vse škropi. In v veličastnih žarkih sveti se Nam solnce, kakor ti vladar močdn. Vidušaka. Aha, zdaj prihaja čas obeda Zdrav¬ niki govore, da bi vtegnilo kralju škoditi, če za to določen čas p. ekorači: kaj misliš Haradatta? Kralj. Haradatta, kaj praviš? Haradata. Tu ni treba niti besede govoriti. Kralj Tvojo igro si tedaj jutri ogledamo. Haradatta Kakor zapoveduješ, kralj. (Odhaja). Kraljica. Kralj, opravi poldnevne obrede za poldan Viduš ika. Kraljica naj nam brž jedi in pijače priskrbi. *) Ptič circulus melanoleucus, ki neki živi samo o deževnice 34 Parivradžika ( vstavsi). Plava kralju! (Odhaja s kraljico). Vidušaka. Posluša 1 ! ne samo z ozirom na lepoto, tudi v igri je Malavika brez primere. Kralj. Ljubezni Bogu je kot pušico Strupeno stvarnik vstvaril to dekle, Prekrasno izobrazil jej telo, In obdaril jo z bistro pametjo. Da ne govorim dolgo: skrbi le za me. Vidutaha. Pa tudi za se. Kakor kotel na trgu mi kruli želodec v trebuhu. Kralj. Dobro; pa požuri se zarad mene. Vidulaka. Dobil sem tedaj svojo plačo. Mala vikin pogled je zavisen od drugih, kakor lunin svit, ki ga zakrivajo oblaki. Dozdeva se mi pa, da si vsled gorkega hrepenenja po vresničenju svojih želja skorej zbolel in da si požrešnemu jastrebu enak, ki leta okolo mesarnice Kralj. .. Kako naj ozdravim? Kajti Od vseli prelepih deklic v haremu Srce se moje je obrnilo In njo edino si izvolilo, Ki milolepe jo oči krase [Vsi odhajajo). (Konec druzega dejanja). ao Tretje dejanje. (Predigra). {Služabnica Parivr&džike nastopi}. SamdhitUd. Častna mi je naročila, naj jej iz kraljevega grada citrono pri nesem, ki jo hoče kralju pokloniti; zavolj tega iščem Madhukariko, nadzornico, tega vrta za sprehajanje in razveseljevanje, * (hodi sem ter tje in se ogleduje okrog) Glej, glej, tukaj le stoji in ogleduje zlati ašoka') (Potem nastopi nadzornik vrta) SamdhitUd {pristopivli'. Pi ijateljica, vrtnarsko delo ti naj vspešno napreduje! Madhuiutrikd. Dobro došla prijatelical Sannihitikd. Častna mi je tako govorila: »Ker ljudem naše vrst ni spodobno, dabispraz- ‘) Jonesia ašoka, drevo srednjo velikosti s cvetjem, ki je s počotka žolto, potem pa prihaja rudeče, in po noči jako lepo diši Malo katera cvetica se more z njenim krasom meriti Boht- ling-Rotb, Sanskrit-Lexicon. nimi rokami prišli pred kralja, prosi te za citrono, da jo more kralju v znak spo¬ štovanja izročiti. MadbukariM. Drage volje, citron imamo dovolj. Kraljica je videla oba učitelja plesanju, ki sta se lila sprla; po^ej, kateremu pa je dala prednost? SamdbitikA Oba sta v nazorih in izvrševanju svoje umetnosti popolnem podkovana; posebno pa je pohvalila Ganadasa, ker se je nje¬ gova učenka po posebnih lastnostih od likovala. Madhuharikd. Kake novice pa prihajajo o Malaviki. Samdbilik d. Kralj je vanjo zaljubljen; da bi kra- bice Dharinije ne užalil, svoje želje ne izrazi. Tudi Malavika je v teh dneh celo ovenela, kakor malatin** 'enec, ki se na solncu peče. Druzega nič ne včm. Dovoli mi, da odidem. Madhukarikd Vzemi tedaj to citrono, ki na eji visi. Simidhilikit. (si jo v^ame), Ker si tako n dvori iva proti dobrej gospej, pridobi si še lepše plačilo **) Jasninum grandifiorum, z velikimi lepo dišečimi cveticami, ki se na večer odpirajo 37 Mci dhuiarikA Hodive obe Jaz imam kraljici nazna¬ niti; da ravnokar zlati ašoka razcvita, ki je zelo zakasnel. Samdbilikti Dobro, to je tvoj posel. (Konec predigre). {Zaljubljen kralj nastopi in Vidmaka) Kralj sa¬ mega sebe opazujoč. Telo je scer popolnem ovenelo, Ker ga predraga ne objema več; Ok6 solzi se in rosi močno, Saj krasne deve videti ni več. Zakaj tuguješ ti, srce predrago':' Nikakor te ni zapustilo še Deklč, ki ima srnine oči, Tn ki je večnega veselja vir. VidulaTia. Zgubil si svojo stalnost in vedno plakas. Videl sem Rakulavaliko, ljubo prijateljico Malavikino in jej povedal, kar si mi naročil. Kralj. In kaj je rekla? Vidušaka. »Naznani kralju, da me njegov nalog zelo časti; kraljica nad revico strogo pazi in jo čuva, kakor kače svoj zaklad; teško se ji tedaj bližaš. Pa vender se hočem truditi« — tako je nadaljevala. Kralj. Sveti bog ljubezni ti vodiš moje na¬ gnjenje tje, kjer se mnogo zaprek nahaja : moj položaj je tako siten, da ga komaj prenašam (s iagudnjem / : 39 Bolčst srca pregrenka se ne zlaga, Z orožjem, ki mi vzbuja sladki up. Sladkost in britko srčno bol združuje Prekanjeni vladar, ljubezni Bog! Vidusaha. Ali nisi sliš 1, da sem našel sredstvo v dosego Tvojih namenov; ohrabri se vender. Kralj. Kako naj prenesem kone3 dneva ter mi za delo nič ni mar? Vidusaka. Ali ti ni ravnokar Iravati, pod pretvezo, da se bliža mlada spomlad) mladih kurava- kovili-cveticih ki so tako ljnbe po svojej prvi rasti, poslala in ti po Nipuniki glas dala, da bi rada s taboj v zibalnico sto¬ pila? '1 i si jej tndi obljubil; hodiva tedaj na vrt za sprehajanje in razveseljevanje. Kralj. To ni mogoče. Ženske so po naravi zvite: kako bi ona ne spoznala, da drugo ljubim, če se njej še tako lepo dobrikam; kajti jaz mislim: O pusti rajši ljubkovanja z drago, Gotovo najdeš vzrok, da jo pustiš ; — Ne prilizuj se ženski premočno ; Ce pametna je, te pregleda brž. Ki d ii Stika. Prijaznosti, ki si jo do zdaj kazal do epega spola, ne smeš tako na enkrat popustiti. Kralj ( premisHvii). Pokaži mi tedaj pot do vrta. 40 Vidušaka. Tu sem, tu sem, prijatelj. (Oba se sprehajata). Vidušaka. Glej, ta vrt te vabi s svojimi ovijal- nicami, prstom enakimi, ki se v vetru majajo, da stopiš vanj. Kralj. Res, spomlad je prijazna, glej: Po petju slavčekov zaljubljenih Pozveda rad o srčnem bolu in Pošilja južni veter, ki je poln Vonjav, da nježno pahlja mi telo. Vidušaka. Vstopi, da se pomiriš. (Oba vstopita). Vidušaka. Da bi se narava, lepa krasotica*), tebi prikupila, se je zagrnila v svoje najlepšo cvetlično obleko, ki vso krasoto deklic prekosi. Kralj. Zares načuditi ne morem se, Kako pfesega tu rudeč" ašoka Po svojem sjaju ustnic bimbinih 2 ) Lepoto! Cvetkam kuravakovim 3 ) Kudeče, temno, belo barvanim Umika znak se, ki čelo krasi ; ') Tu jo naravina lepota osobljena. 2 j Ustnice rudečo, kakor bimbin sad; bimbi Momordica monadelpha, ima rudečo barvo, ka- terej se ustnice dostikrat primerjajo. 9 ) Itudeči amaranth, ali pa tudi neka vrsta Barlerie. 41 (5 Iti tilaka 4 ) ki nosi med očmi Navadno se, se mora skrivati Pred tilakom cvetočim ; saj lepo Mazilo mu nadomestujejo Bueelice; tako lepo se žene Same ne morejo nališpati. (Oba si ogledujeta prekrasno naravo). Zdaj nastopi žalostna M&lavihd). MalaviM. Skorej se sama pred seboj sramujem, da kralja ljubim, čigar srce še nepoznana; kako bi tedaj premogla dragej prijateljici o tem kaj javiti Rada bi vedela, kako dolgo me bog ljubezni pusti v tem ne ¬ znosnem bolu [gre n coli o sto pinj naprej ). Kam se naj napotim? (Premišljevaje). Uže se spominjam. Kraljica mi je rekla: »Ker sem vsled nepazljivosti Gautamove pala iz zibalnice, me noge bole; zarad tega izpolni ti željo zlatega ašoka; če razcvete v petih dneh, ti hočem milost skazati (zdihuje), da ti izpolnim tvoje želje«. Tj e hočem iti, kamor me kliče moj nalog, Bakulavalika pa naj pride za menoj z nanožnicami; med tem pa se hočem za nekaj časa prepustiti svojej tugi. (Hodi sem ter tje). Vidusaka. Glej, gle ; , tu pa je zdravilni sladkor¬ ček za našega prijatelja, ki se je preveč žganjice nalezel! 4 ) Tilaka je ime znaku na čelu, ki se ali z mazilom ali z rudečo prstjo napravi in služi v dozdevno lepoto (Sehonheitspflaster). 42 Kralj. No. kaj pa je? Vidušaka. Celo blizo tam se seta Malavika sama, žalostnega obraza v priprostej obleki. Kralj [veselo). Kaj praviš? Malavika je blizu? Vidušaka. Gotovo. Kralj. Ko slišal sem od tebe, da preljuba V bližini biva, oživelo mi Srce na novo je; saj tudi potovalec, Če žeja ta r e ga, z veseljem ti Pozdravlja čapljo, ki naznanja mu, Da bližnja reka mu krepčila da. Kje je? Povej? Vidušaka. Ravnokar je stop la iz drevoreda, in se je napotila sem, kakor je videti. Kralj. Prijatelj,! vidim jo. Ta deklica je polnih bokov, šibka Okoli srede in kipečih prs, In lopo velike oči krase Jej lice; glej, kaj mično giblje se! Modno se je spremenila; to se takoj vidi, kajti Obraz bledi jej kakor sarakandu*) Obleka njena je brez lepotičja; Jazminu**) je celo enaka, ki Začel mladike je poganjati. *) Na katero cvetlico je pesnik mislil, se ne da določiti, **) Jasminu m multiflorum, ima mnogo strdi 43 Vidušaka. Ljubezni bol tudi njo zlo tare, kakor tebe. Kralj. Samo iz prijateljstva do mene tako govoriš. Malavikd. A šoka v svojej priprostej obleki in v svojem hrepenenju po nežnej lepej cvetki mi posnema mojo bol: na kamenitno klop v hladnej senci hočem sesti in se pomiriti. Vidušaka. Si slišal, da je rekla, da jej srce hre¬ peni? Kralj. Iz tega še ne sklepam, da je tvoje mnenje utemeljeno, kajti Spomladni veter, ki po zraku nosi Mešič.je kuravakovih cvetlic, Ki z nežno roso perje oživi Tn mladim cvetkam novo moč deli, Ta lahni veter v srcu vzbuja rad Želje, če tudi vzroka ni za to. Skrijva se tam zadi za ovijalnico. Vidušaka. Jaz uže vidim v duhu Iravatijo blizu. Kralj. Oroslan se ne boji krokodilov, če vidi blizu lotusovje. Malavikd. O moje srce, ne goji želj, ki se ne mogo vresničiti; zakaj me trpinčiš? (Vidušaka pogleda kralja ). 44 Kralj. Kako te ljubim, draga, sama veš, Zakdj da koprniš, mi scer ne javljaš. Kdor tuhta in ugiblje, ta ne pride Resnici vselej in celo do dna. Pa vender mislim, da sem jaz predmet, Po lctereni hrepeni ti srčice. Vidušaka. Skorej boš rešen vseh dvomov. Tukaj' le pride Bakulavalika celo sama, katerej sem bil izročil glas o ljubezni. Kralj. Pa bo tudi mislila na naše prošnje? Vidušaka. Ta robska hči vender ne pozabi tako važne naloge. Bakuldvalikd prinese uanožnice). Bakuldvalikd P e ima dobro ljuba prijateljic,a ? Mdlavikd. Glej, glej, Bakulavalika pride. Dobro došla! Sedi no ! Bakuldvalikd Tebi se izroči nalog,” ki je tebe vre¬ den. Pomoli mi nogo, da jo z rdečilom in nanožnico okrasim. Mdlavikd ({a se.) Tvoja sreča je zdaj zginila; pristopila je tuja moč; kako se morem rešiti? To je lepotičje za mojo smrtno posteljo. Bakuldvalikd Zakaj se obotavljaš? Kraljica zelo želi- da ta zlati ašoka razcvete. 45 Kralj. To se godi tedaj zarad tega. da raz cvete ašoka? Vidttfaka. Gotovo; misliš mar, da jo kraljica brez vzroka ukaže tako krasno obleči ? [Malavikd jej pomoli nogo). Oprosti, da te nadlegujem. Bahuldvalihd Odpuščanja ni treba, ti si moja du¬ šica. Kralj. Glej glej, prijatelj, lepe črtico, Katere dela jej prijatljica Na nožiči! Kaj krasno se blišče! Enake se mladikam, ki jih je Drevo želja ppgnalo prav lep6; Žal da bog Šiva jih vpepelil je!'j Vidušaha. Nožicam primerno delo e se naročilo gospej. Kralj, Prav imaš. Prelepa deklica je vredna, da Se dveh dotakne s svojo nožico, Ki je rudeča kaker mladi cvet, Tn ki presvetle nohtece ima. Naj se dotakne mladega ašoka, Saj slastno ta želi si cvetja kras; Naj se dotakne tudi ljubčeka, *) Drevo želja = ljubezen. Siva je boga ljubezni z jeznim pogledom iz svojega tretjega očesa na čelu zežgaltako da je brez telesa == ananga. Ta pravljica se obširno pripoveduje v Kumarasumbhavu. To pa jo prisiljeno razlaganje besede ananga = ljubezen. 46 Ki se ponižno klanja jej do tal, Ker se je bil pogrešil ravnokar. Vidiiiaka. To pa še vender dosežeš, da se smeš pregrešiti nad njo! Kralj. To, kar praviš, smatram kot dobro znamenje naznanjajoč goto i speli, ker je brahmanska beseda. (lrdvatt nastopi , koprnečo Ijubav javljajoča in služkinja). Ir avali. Draga Napunika. slišala sem dostikrat, da je ljubezenska pijanost najlepša dika žensk; je li to tudi res ? Nipitnikd. Ta izrek se je še le zdaj vresničil. IrAvali. Prijaznost le ti narekuje te besede: pa pustive to. Od kod pa veš, ali je kralj Jel v zibalnieo ali ne? Nipunikil." Iz tega ker se njegova prijaznost do tebe ni zmanjšala. IrAvali. Dovol' je laskanja, go ori trezno. Nipunikd. To mi je pravil častivredni Gautama, ki hrepeni po darovih spomladanskih praznikov; požuri se tedaj. 47 Ir ovali. (Se seta izrazujoc svojemu stanu primerne čute) . Draga Nipunika, moje srce mene ki sem po ljubezenski omamljenosti pohab ljena naganja k hitrosti, da skorej vidim soproga; noge mi pa obtičijo na zemlji. Nipunika. Glej prišle sve uže do zibalnice. lrdvali. Nipunika soproga pa ni znotraj. Nipunika. Le bliže poglej, vladarica! Gotovo se je za šalo skril. .laz pa hočem sesti med tem na kamnato klop pod ašokom, ovito po prijanginih ovijalnicah*). Ir dva ti. Dobro. Nipunika (smehljaje se). Ko mangino vejo na stran porivam, takoj zapazim mravljišče"). lrdvali. No, kaj pa meniš ? Nipunikd. Tam le v senci ašokinega drevesa de lje Bakulavalika Malaviki krasne na- nožnice na nogo. Iravati (i\ra\uje sumnjo). Kaj pa ima Mala vika tukaj opra ljati? Kaj misliš? . *) Prijangu zdravilna rastlina in lopo dišeča masa, Panicum italicum. **) Bržkone prislovica, naznanujoč kako ne¬ pričakovano reč. 48 Nipuni/td. Jaz mislim, da je kraljica, ker je iz zibelke padla in si tam nošo pokvarila, Malavild naročila, naj ašoku želje iz polni Kako bi mogla inače kraljica svoje nanožnice, ki jih sama nosi, služabnici prepustiti ! Irdvali. .laz pa slutim močno kaj druzega. 'Nipunikd. Zakaj ne iščete soproga? Irdvali. Moje noge se nočejo premikati naprej d ojbi hočem priti do dna, dasi me moti moja omamljenost. (Mdlaviko opazujoč, za se) Baku lava liha (na nogo ka\oč) Ti li uga a ta razdelitev barv ? Malavikd. Ker je to moja noga me je sram. da bi jo h' alila. Kdo te je pa tako temeljito podučil v tej umetnosti? BaktiMvalikd Kralje a učenka šerp. Vi duša ka. Le požuri se, da se mu dostojno za¬ li ališ. Mdlavikd. Plagor tebi, ti smeš biti ponosna na to. Bakuldvalikd V resnici sem ponosna, ker sem našla dve nogi, ki ste vredni tega poduka (barvo opazujoč; ža se). Moj ponos pa je 49 7 I tudi popolen. (Glasno). Eno nogo sem viže pobarvala; sapo t oj ih ust samo porabi še, da se posuši; pa saj je tukaj prepih. Kralj. Glej glej, prijatelj moj, primerna je Priložnost zdaj, uslogo da storim, In z sapo posušim jej nožiče, Maziljene in vlažne še precej. Vidušaha. Zakaj tako siliš? Imel boš še dovolj priložnosti navžiti se. Bahuldvalikd Prijateljica, noga se ti sveti, kakor rudečkast lotus. Počivaj skoraj na prsih gospodovih [gleda Nipuniko). Kralj. Tc je moja želja. Malavikd. Ne govori ošabno. ‘Bahuldvalikd. Povedala sem samo to, kar sem imela povedati. Mdlavihd. Sem li tebi draga? Bahuldvalikd. Ne samo meni. Mdlavikd. Komu pa še? ‘Bahuldvalikd. Tudi kralju, ki zna sako krepost ceniti. 50 M&ldvikA. Ti govoriš neumno,- teh uprav nimam. Bahul&valika Tega ti ne verjamem, kajti bledi in oveneli udje kraljevi govore nasprotno. Nipunikd. To je prva pametna beseda, ki io je govorila deklica; saj sem uže skorej obu¬ pala nad njo. Ba kuldvalikA. Ljubezen je treba z ljubeznijo vzpre- jeti; po tem načelu dobrih se ravnaj. Mdlavik a Go oris li iz lastnega nagiba? Bakuldvalika. Ne; to so kralja ljubeznipolne besede? ki mi jih je povedal brahmanec. M&lavikd.. Če mislim na kraljico, moje srce ne more nad gojiti. B ihulavalika. Kdo si ne natakne mangine mladike za uho, boječ se bečel, ki ga obletavajo ? Mdlavik a. \ Uprav ti zlobnica, mi ga natakneš. Bakul&vulihd. Podobna sem cvetici, ki nosi moje ime; čim bolj se jo drgne, tim prijetniše diši. Kralj. Lepč, lepo je to, kar govoriš; Beseda tvoja, ki na prvo je 51 Spoznala njezino srce, potdm Nalogo izvršila spretno, in Zlomila trdovratni njen upor; Beseda ta je vso jo zmagala: Zares ljubav odvisna je od tega, Ki pošlje se, da bi nam javil jo. Irdvatt. Glej. kako lepo je Bakulavalika Ma laviki nogo okrasila. Nipunikd. Nagovarjanje omaja tudi stalnega. Ir dva H, Po pravici se je tedaj moje srce balo: zdaj poznam razmere in morem premiš¬ ljevati, kaj mi je dalje vkrenoti. ‘Bahul&valikd. Tudi druga noga je okrašena; zdaj jej še hočem nanožnice nataknoti. [Stori to). Vstani in izvr i povelje vladaričino, da razcvete ašoka. lrdvult. Si slišala, daje govorila o kraljičinem naročilu ? Kaj bo tedaj ? Bahildvaliku. Tukaj le stoji, z rudečico oblit in pričakuje zaužitka . . . Malavikd. Kdo ? Gospod ? Bahuldvalikd (smehljaje se). Ne gospod, nego mladika, ki visi ob ašokovej veji: natakni si jo za uho. IMd- lavikd kaže da je pobila). Viduša k a Si li slišal? Kralj. Kar se, prijatelj, je zgodilo zdaj, Edino to je prav zaljubljenim. Osobi dve če družite se kdaj, Ljubeča in pa hladna prav močno, Užitek pravi to nikakor ni! Milejša slast je, če pogineta Oba, enako ki se ljubita Pa oh! se družiti ne moreta ([Malaviid si vtakne mladiko uho in prav ljubko nogo položi na asokaj. Drevesu vzela je mladiko in Podala mu noge, ker se ga je Dotaknila, obema na korist; Oh žal in joj, jaz pa ubožček sem! M&laviid. Ali bomo imele vspeh, da sve častile drevo ? Bahuldvakd. Saj tvoja krivda bi ne bila; ašoka bi moral 'biti celo brez vseh kreposti, ko bi se obotavl al razcvesti, ker si ga počastila z nogo! Kralj. K Ce zdaj, ašoka, ne razcvetel koj, Ko se te deva je dotaknila Z nogo, prenežno kakor lotuszal, Z nogo, okrašeno z nanožnioo, Potem zastonj gojiš želje, ki so Enake željam mož zaljubljenih. Prijatelj dragi, stopil bi rad k njej, Besede sladke bi rad pravil njej! Vidušaka. No, stopi, jaz se pa hočem pošalili. 53 Nipunikd. Vladarica, kralj prihaja. Ir dva ti. Na to je moje srce kar z poeetka mislilo. ' Vidušaka { pristopnih). No, povej ali se doha a, ob dragega prijatelja kraljevega z levo nogo butati? Obe ( vstrahni). Oh, kralj je! Vidulaka. Bakulavalika, zakaj se temu nisi ustavljala, čeprav si to vedela, da je to neskromno početje? (Mdlavikd se boji). Nipunikd. Slišiš vladarica, kaj ta Gautama tu počinja ? Ir dva ti. Kako bi mogla inače ta štorklja ži¬ veti ? Bahulavalikd. Ona je izvršila kraljičino povelje in se ni pregrešila; kralj tedaj naj odpusti (pade na Kolena in tudi Mdlaviko k temu primora ) Kralj. Če je temu tako, si brez krivde, vstani. Vidu$aka. Tako se dohaja; kraljici ide čast. Kralj. Tc ne boli prenežna noga zdaj, Ašoka ker si se dotaknila ? 51 Mladiki lotusovi slična je Ti nožiča, drevo pa je trdo. Malavika /se sramuje). Iravati. Srce gospodovo je mehko kot sveže maslo. Malavika. Rakulavalika, pojdi; naznanive kra¬ ljici, da sve njen nalog izvršile. Kralj. Dobro; poslušaj pa še poprej mojo, ker sem vender enkrat priložnost vlovil, da ti jo objavim. Bakuldvalika. Poslušaj jo pazno. Kralj. Že dolgo, oh! se mi prokazal ni Veselja cvet, predraga deklica! Objemi me, nebeška deva in Izpolni tajne želje mi srca! Iravo.H (naglo pristopivi). Le izpolni le; zlati ašoka ne kaže cvetja, pa ta le je uže zopet razcvel! (Irdvatijo xapa%ivh se- vsi vstrašijo ). Kralj (tiho Vidušaku). Prijatelj dragi, kaj mi je zdaj storiti ? Vidulaka. Tvoje hitre noge te naj rešijo; druge pomoči ni. Ir dva ti. Bakulavalika, to je lep začetek to. In ti, Malavika. le izpolni željo gospodu le. Obe. Odpusti kraljica! ali je to naša krivda, če kralj ljubi? (Odstopite). Ir dva ti. Zares, možem pač ni zaupati. Tako tedaj v prsi meč zasadiš tvojej zvesti soprogi, ki je zaupljivo prišla sem vero vaje tvojim hinavskim besedam. Tega bi si pač ne bila mislila, da bom pala kakor brezskrbna srna, katero je lovčev klic privabil sem / Vidutaka na tihem kralju). No. zini kaj! Zakaj ne govoriš?Če se tata zasači pri zločinu, mora reči, da se je učil zidove predirati. Kralj. Predraga, z Malaviko nimam ničesar opraviti. Malo le sem se zabaval ž njo, ker tebe dolgo ni bilo! Ir dva ti. Tebi ne verujem nič! Ali nisem sama videla, v kolikej meri si se zabaval. Inače bi jaz v svojej žalostj ne ravnala tako. Vidulaka. Prijaznosti gospodovej se vender ne smeš tako ustavljati! Videl je blizo slu¬ žinčad in se z njo začel razgovarjati: samo to mu je treba odpustiti; sploh pa imaš ti razsoditi. Ir dva ti To bi naj bil razgovor ? Zakaj se pa neki sploh jezim? ( Jt\na se odpravlja). Kralj ide \a njo). Odpusti draga I {Razvezujoči se pas zadržuje havatijo v hoji). Mila moja, besede zaljubljenega moža prezirati se pač vender ne dohaja. Irdvati Hudobnež ti! Tebi ni zaupati. Z besedo to: „IIudobnež ti“ naj ti Nevolja do vrhunca prikipi. Glej, draga, pas ti pada sam do nog, In milo prosi te: »Odpusti mu“. Irdvati. Tudi ta peklenšček ti prihaja na po¬ moč. Pas zgrabivli hoče kralja biti). V solze vtopljena in prav jezna Močnč me hoče s pasom biti zdaj, Se pasom zlatim, ki jej leze z ledij, Ter mi prihaja uprav na pomoč ! Enaka megli je, iz ktere šviga Zareči blisk na goro Vindhja tja. Ir dva ti. Kaj, ali me še hočeš dalje zasmeho¬ vati '! (Iravali roko se pasom vred nagne). O draga, ki te kodrasti lasje Kraše, zares li nagneš ti roko, Ki na me si jo vzdignola jezno f Kako si mila zdaj, o ženica, Ko te je grozna jeza minola, In ko se ne grdiš več, milica! (Pade na kolena pred njo). Irdvati. To niso noge Malavikine, ki bi ti vzbujale sladko koprnenje! (Odide se služabnico). 57 8 Vi duša.la. Vstani; ni se te vsmilila. Kralj. (Vstavši se ogleduje se \a Irdvalijo). Oli, je zares odšla predraga? Vidušaka. Veseli se, da je odšla, ne odpnstivši ti krivde. Odstraniva se takoj, da ti ne škoduje, vrnivši se, kakor Mars, če se vračajoč zvezdam bliža. Kralj. Kako krivična vender je ljubav! Uprav sedaj še čutim le, da mi Srce je vnela draga ženica, Ko me ponosno tu odbila je; Ljubav edina to storila je. Prijatelj dragi, hodi zdaj z menoj, Pomagaj mi, kako le znaš in včš, Da zopet se sprijaznim z dragico. (Odideta). (Konec tretjega dejanja). i I 56 Četrto dejanje. (Kralj nastopi otožen in vratarica]. Kralj (za se). Drevo ljubezni, ki se je močno Takr&t že bilo vkoreninilo, Pohotno ko poslušal sem, kar so Prekrasna usta pravila sladko; — Drev<5, mladike ki pognalo je, Ko so jo željno gledale oči; — Drevo, ki cvelo je, ko sem prejel Za roko jo, drhtečo v roki se; — Drevo to daj mi vender že enkrat Uživati življenja milo slast. [Glasno). Prijatelj, Gautama! Vratarica. Zmaguj, gospod, njega ni tukaj. Kralj [\a se . Uže vem, poslal sem ga, da bi zve¬ del kaj o Malaviki. Vidušaha (nastopi). Zmaguj, kralj zmaguj 1 Kralj. Džajasena, pozvedi kje da je kraljica Dharinija, in ali so jej noge uže ozdravele Vratarica. Kakor zapoveduješ, kralj. (Odide). Kralj Povej no, Gautama, kako se počuti moj srček, tvoja prijateljica ?*) Vidušaka. Kakor kukavica, katero je vlovila mačka. Kralj (skrbno). Kako to ? Vidulala. Dharinija, mačka, jo je v klet, v žrelo vrgla. Kralj. Je to storila; ker je zvedela, da sem jaz občeval ž njo? Vidusaka. Gotovo. Kralj. Kdo mi je tako sovraž, daje kraljico vjezil? Vidusaka. Poslušaj gospod! Parivradžika mi prepoveduje: »Včeraj je prišla Iravati k bolnej kraljici in je vprašala, kako se počuti; pri tej priliki jo Dharini vpraša: »Zakaj nisi okrašena, kralieva ljubljenka?« Ona je potem žalostna odgovorila: »Zakaj se krasiti, saj je kralj služabnici naklonjen«. Kralj. Če je še tudi izid neznan, se človek *) Nežen in dostikrat rabljen izraz za ljubica. I «0 mora uže zarad tega poročila za Mala- viko bati. Vidušaka. Ko je DhUrini dalje v njo silila je vse zvedela, kar si ti, prijatelj, zagrešil. Kralj. Zakaj neki Iravati svojo jezo tako dolgo kuha: pa pripoveduj dalje. Vidušaka. Kakor dve kačji deklici v Padali*), tako bivate uklenjeni Malavika in Rakulavalika v podzemeljski kleti in ne gledate solnč- nih žarkov. Kralj. Prijetna pevka kukavica in Bučelica, ki ljubi mangino Drevo, zbežale ste u starega Drevesa duplo, ker ste močno se Vstrašile burje pihajoče in Pa deža, ki ni prišel v pravi čas. Prijatelj dragi, al pomoči ni, Da iz temote bi jih rešila? Vidušaka. Kako bi se moglo to zgoditi ? Kraljica je Madhaviki, njujni ču-varici strogo zau¬ kazala, da šmentanih deklic ne sme iz¬ pustiti, če jej ne pokaže njenega pečat¬ nega prstana. Kralj (idibovaje, nezmožen premišljevati). Kaj je tu storiti? Vidušaka ( premišljevaje). Pripomoček, pridi mi na um. — Vtegnil *) V podzemeljskem svetu. 61 I bi naju kdo slišati, ki je skrit, teda iti to povčrn na uho. ( PrihližavSi se mu. ). »Tako nekako«. Kralj. Dobro si to reč izmislil; zdaj pa glej, da se tudi izvrši. Vratarica (nastopi). Na svojej blazinici počiva kraljica na prezračnem krau; služabnice jej nama¬ kajo nogo v sandalnovej vodi in Pari- vradžika jo zabava se pripovedkami. Kralj. Zdaj je čas primeren, da jo pohodim. Vidušaka. Dobro; tudi jaz hočem to storiti, pa se praznimi rokami tega ne morem. Kralj. Džajaseni tudi kaj odkrij. Vidušaka (jej na uho). Tako nekako. [Odstopi]. Kralj. Džajasena, pokaži mi pot do terase. Vratarica. Tu sem, tu sem, gospod 1 (Kraljica na mehkej postelji le&ec, Parivradžika in spremstvo v primernej daljavi). Kraljica. Kako krasna je pripovedka! O svetnica; dalje, dalje. Parivrddžihd (opiraje se). Hočem dalje pripovedovati. A, tu le prihaja kralj Vidišanski vladar. 62 Kraljica. Za res, gospod? (hoče vstati). Kralj. Dovolj je vljudnosti, ki ti mora de¬ lati težave Ne trudi se, predraga, da bi me Pozdravljala. Nogo, ki zlo teško Nanožnic zlati kras pogreša zdaj, Nog6 počiva ki na klopioi Premehki, za-njo le pripravljeni, Ne trudi več, pa tudi mene ne. Parivra džikti. Zmaguj, zmaguj! Kraljica. Zmaguj, soprog, zmaguj! Kralj se nakloni Parivr&džM in sede. (ViduSaka nastopi žalosten; mezinec mu je pokrit z brahmansku vrvico). Vidtišaka. Reši me, reši, kača me je piknola. (Vsi se v str alij o). Kralj. O velika nezgoda!'Kje si se pa klatil ? Vidusaka. Šel sem v vrt po cvetlice, da bi se kraljici naklonil. Reši me, reši! Kraljica. Joj, J°j! J az sem tedaj vzrok, da se nahaja brahmanec v smrtnej nevarnosti! Vidušaka. Stegnol sem roko po ašokinih cvetkak; 63 takoj me piči smrt v podobi kače, ki je prilezla iz dupla. Tu le ste rani. Parivrddžikd. Na prvo je treba rano izrezati: tako govore učene knjige. Tu se tedaj naj stori. Izreži rano, če še sveža je; Pa tudi paliti jo smčš, da se V skeleči rani koj ustavi kri; To pripomočki krepki so zares. Kralj. To je opravilo zdravnika za strupene rane. Džajasena, Dhruvasiddhi naj takoj pride. Vratarica. Kakor velevaš, gospod ! Vidni aha. Oh in joj, huda smrt me je zgrabila! Kralj Ne boj se tako močno; kačji pik ni vselej strupen. Vidusaia. Kako bi se ne bal? Udje mi uže vsi klopočejo, (dela, kakor da bi ga ■%*>ijalo.) Kraljica. Oh, oh, uže ga zvija! Podprite ga. (,Služabnica ga shuša podpreti). Vidušaka. [Kralju). Bil sem ti pri atelj od mladih nog; skrbi vestno za mater mojo, ki zdaj svojega sina zgubi. 04 Kralj. Ne boj se nič; zdravnik te v kratkem ozdravi; pomiri se! Džajasend [nastopi). Kralj, Dhruvasiddhi 'ele a , da se Gautama k njemu prinese. Kralj. Haremski sluge ga tedaj naj h Gau tamu spravijo. Vididaha. Kraljica, če ostanem na življenju ali ne odpusti mi, če sem se kralju na ljubo o čem pregrešil. Kraljica. Bog ti daj še mnogo let! ( Vidulaka in vratarica otideta.) Kralj. Re\ež je po naravi silno bojazljiv; še od Dhru'asiddhija ne pričakuje zdravja, ki svoje ime vender po pravici nosi. Džajasend (nastopi). Po Udakumbhovem prepisu se mora tukaj kačji pečatni kamen rabiti; iščite ga torej. Zmaguj, kralj, zmaguj. Dhruva¬ siddhi poroča. Kraljica. Tukaj le j°, pozneje mi ga pa moraš vrnoti. [mu ga da ) Kralj. Takoj ga nesi tje, da ga brž ozdravite. Džajasend. Kakor, gospod, velevaš. 05 9 Parivradžika Kakor jaz slutim, r < autarriova rana ni strupena. Kralj. Da bi le tako bilo. Džajasena. (nastopi). Zmaguj, kralj, zmaguj! Strup na moč se je zgubila in Gautami je zopet ozdravel. Kraljica. Srečna sem zdaj, da me krivda ne zadene. Džijasend Minister Varhataka je tukaj, ki na¬ znanja, da ima mnogo vladarskih zadev rešiti; račite tedaj dovoliti, da se vam pokloni. Kraljica. Da, le idi in srečno dovršita opravila. Kralj. Na tem kraju solnce preveč pripeka; zanesite blazinico kam drugod. Kraljica. Deklice, izvršite povelje kivijevo. (odide se spremstvom) Kralj. Džajasena, pelji me po skrivni poti na vrt. Džajasena. Tukaj le, tukaj! Kralj. So se Gautamu želje izpolnile? 66 I Džsjasend. Gotovo. Da si se mi dozdeva, da načrt, Ki sem izumil ga, premore me Privesti zdaj do cilja vseh želja, Pa vender le srce mi tare dvom In strah prevlada me, da mi Ne splavajo po vodi nade vse! ViduSak‘1 (nastopi. Zmaguj, gospod, zmaguj/ Sreča pri ha j a do vrhunca! Kralj Džajašena, tudi ti opravi svoj posel. Džajasend. Kakor t/elevaš, gospod. (Odide.) Kralj. Gautama, Madhavika je inače tako veitna; ali se nič ni obotavljala? Vidušaka. Zakaj hi se obotavljala? Saj je videla kraljičin prstan. Kralj u Ne govorim o pečatu; pa ni prašala, zakaj ste obe zopet izpuščeni, in zakaj ie kraljica ravno tebe poslala, pa nikogar od svojih ljudi? Vi dušah a. Pra 5 ala je; dasi sem bedak, pa sem vender imel pameten govor takoj pri¬ pravljen. Rekel sem jej da po mnenju astrologov tvojej zvezdi preti nesreča; da jo odvrneš, če izpustiš vse vjetnike. 67 Kralj (veselo). Dalje dalje. Vi duša ka. Ker se je pa kraljica Iravatije bala; je to slišavši mene poslala, da bi se videlo, kakor da bi bil ti naročil jih iz pustiti. To se je jej tudi primerno zdelo in tako se je potem zadeva vršila. Kralj (Vidušaka ohjemši). Tidušaka moj dragi, to uže Sprevidim zdaj, da ljubiš me močno. Prijateljev prebistra pamet koj Izmisli sredstva, da pomaga nam; Pa tudi poti najtežavniše Pokaže nam prijateljev ljubtiv. Vidušala. Ne obotavljaj se. Malaviko in njeno prijateljico sem pustil pri vodni hiši in sem tebi naproti hitel. Kralj. Dobro, hočem jo pozdraviti, hodi na¬ prej. Vidusala. Tu sem le, gospod, tu sem. ( Hodita sem ter tja). Tu le je vodna hišica. Kralj (v skrbeh). Tu le prihaja Čandrika, služabnica Iravatina in pobira rožice. Skrbva se malo za zid. Vidulaka. Zares: tatovi in zaljubljenci se pred mescem skrivajo. (Oba storita kakor povedano . 68 Kralj. Kako bi me neki tvoja prijateljica pričakovala? Hodi, hočeva je iz line opa¬ zovati. Vidusaka. Dobro. (Oba stojita in gledala). £Mdlavikd in Bakuldvalikd se prikažete). Bakuldoalihd Pozdravi kralja, ki ga tam zadej vidiš Kralj. Kaže jej, kakor slutim, mojo sliko. Mdlavikd f veselo) Poklanjam se ti; (proti durim gledaje , žalostno). Prevarila si me. Kralj Z veseljem opazujem, kako se Raduje deva in pa žalosti'. Čutila, ki jih izražuje lotus, Ko vzhaja solnce ali gre v zaton, Čutila prav nasprotna kaže nam Obraz device, jasen pa teman. 1 BahulAvahkd. Saj je to gospodova slika. (Obe padete na kolena). Zmaguj, gospod zmaguj! Mdlavikd. Ko sem onidan blizo njega stala, mi njegov pogled nikako ni tako ugajal — bila sem prestrašena — kakor zdaj, ko ga gledam samo na sliki Vidušaka. Si slKal? Ali ne sledi iz tega da te 69 ona še ni tako na tanko pogledala, kakor ti njo? Zastonj se tedaj ponašaš z mla¬ dostjo, kakor jerbas z dragocenostmi, ki so v njem. Kralj Ge je močno i zvedav ženski spol, Je vender blag pa nežen in pošten! Prav rado misli si dekle, kako Je z ljubčekom kramljalo prvokrat; Naravnost vender pa na dragega Ne gleda tje, ker se sramuje še. Malavi k A. Prijateljica, kdo pa je ta, katero kralj tako poželjivo po strani pogleduje? Ba k idava HA d KO, to je Iravati, ki poleg njega stoji Mala vil; d. Kralj se mi ne zdi uljuden, ker vse žene zanemarja in samo enej v obraz gleda Bakffldvali d ({a se). Ona bo še sliko gospodovo smatrala za gospoda samega in se še vjezi; hočem se malo ž njo pošaliti. Prijateljica, saj je gospodova ljubica. M&lavik d. Pa zakaj se mučim s tem? (Se obme nevoljno na stran). Kralj. Glčj, glej, prijatelj dragi, deklico, Kako se v jezi lice jej kremži, Da kruši se znamenje barvano Na čelu. Glej, kako prespretnn zdaj Predstavlja devo, jezno prav močno ; Učitelj bistri jo je naučil. 70 Vidusaka. Zdiij se bo zgodila sprava. Mdlavikd. Častni Gautama spremlja gospoda. [Hočem se povrnoti na svoje prvo mesto''. Ra kuldv ilikd (ladržuje Mdhviho) Ne, ne prijateljica, ti se ?e jeziš. In zarad tega ne smeš kralja pogledati. Kralj. Predraga, z lotusovimi očimi, Zakaj jeziš se radi djanja, ki Na sliki le nahaja se? Ne veš, Da tebi sami služim, dragica? ‘Bakul&valikd. Zmaguj, gospod, zmaguj ! Mdlavikd [\a se). Zakaj sem se jezila na gospodovo sliko. [Sramežljivo roke sklene). Kralj [je v ^adregi \arad ljubelni). FiduS tka. Zakaj pa tukaj stojiš in se ne brigaš za nič. Kralj,- Tvoje prijateljici ne morem zaupati- Vtdidaha. Na kaj se upira tvoje nezaupanje? Kralj. Oe kdaj pokaže se mi pred očmi, Takoj pa zopet že kot blisk zbeži; Ge nežno stvarco stisnem na srce, Izvije urno mi se izpod rok. Kako le moglo moje bi sreč, Ki se prevarilo je tolikokrat 71 Zaupanje imeti zdaj do nje ? Oh, srce moje, to ti je gorje! ‘Bakulavalikd Dostikrat se je gospod uže bil pre varil; glej tedaj, da ga navdaš s zaupanjem. MdlaviA d. •laz re ica pa si še v sanah nisem domislila, da bi se mi dva mogla kdaj združiti. Bahul&v tilikd. Odgovori jej. gospod! Kralj. Zakaj bi odgovarjal, deklica ? Pri ognju, kamu*) ki gori na čast, Predam se sam preljubi deklici, Ne kot gospod, ampak kot sužen njen. Bakulavnlika. Gospod zahvaljujem se ti za to milost. Vidušaka (hodi sirimo okoli). Glej Bakula v alika, srna hoče mladike asokove a drevesa oglodati, odpodiva jo. Bakulavalikd Dobro (se napoti}. Kralj. Zdaj me moraš skrbno varovati. Vidušaka. Tega pač Gautamu nikakor ni treba praviti. B ikuldvalikd. Častni, jaz se hočem tu' aj le skriti, ti pa pazi pri durih. *) Bog ljubezni. 72 Viduiaki 4 , Dobro. (Balulavnlika odide'). Na te kristalne stebre se hočem na¬ sloniti. ( Stori tako). Kako prijetno se da potipati kamen tako izredne lepote. (Za¬ dremlje). (Malavika stoji v zadregah). Zakaj se obotavljaš, dragica, So z menoj družiti, ki zlo gorko Te ljubim dolgo že ? Okleni se Okolj vratu mi in osreči me! Le misli si, da jaz sem mango, ti Pa atimukta, ovijalnica Malaviltd. Kraljice se preveč bojim ; inače bi rada to storila, česar si sama prav gorko želim. V idut aha. Ne boj se, draga, ne boj se. Mdlavikd (ocitovaje). Ti mi praviš, da se mi ni treba bati, sam pa si se bal, lm si kraljico zagledal! Prirojena je bila to' ukjudnost; To vselej bil je knežji običaj. Malavika, le tebe samo ljubim, Ljubav ml tvoja je življenja vir Edini! Tzami, draga me in vsliši Ljubezni sladki glas, o milica (Jo objame). (Malavika se ustavlja) Kako vabljivo vender je dekle, Oe sramežljivo ti umika se ! Skrbno odriva mojo si roko, Ki rada bi razvezala jej pas; Z rokama brani si kipeče prsi. 73 10 Ko deklico objemljem prav strastno. Obrazek mili pa na stran obrača, Ker skušam jo poljubiti gorko! Kot da bi vslišala mi tajne želje, Tako osreči me, odrekaje. (lrdvati in Nipunika nastopile), lrdvati. Ali je to res, kar ti je Čandrika pra vila, da je častnega Gautama samega vi¬ dela na terasi vodne hiše? Vidnsaka. Bi ti li jaz bila to inače sporočila ? Irdvali. Hodive tedaj tja ; .najpoprej pa hočem popraviti dragega prijatelja, svojega so* pruga, kako se mtmgodi, ko je rešen smrtnega strahu ? Nipunika. Mislim, da še hočeš nekaj druzega povedati. lrdvati. Prav imaš; soproga na sliki hočem pomiriti. Nipunika. Zakaj na slik', zakaj ne njega samega ? lrdvati. Ali je soprog, ki je srce drugej dal, bolji od naslikanega? Nipunika. Tu le hodi za menoj, vladarica. (Služabnica DhArinije nastopi ). Služabnica. Zmaguj, vladarica! Dharini poroča: Da bi tvoj ugled poveličala, sem Malaviko s prijateljico vred v verige vkovala; če želiš, naznanim to kralju. Ir dv ali, i tori to, Nagarika; kako bi jaz mogla prekositi dobroto vladarice ? S tem mi je skazala svojo milost, da je služabnice kaznovala; kdo drugi kakor ona me osreči s to naklonjenostjo Služabnica. Tako hočem poročati. [Odide). Nipunikd (hodec sem ler fje). Tukaj pred durmi vodne hiše leži častni Gautama kakor bik na javnem trgu 1 ). Iravalt. Oh, nesreča! iriorde je nekaj strupa še v njem ostalo? Nipunikd. Obraz mu kaže zdravo barvo; saj ga je Dhruvasiddhi ozdravil; ni se tedaj treba bati. — Vidušaka (v spanju govori). Gospica Malavika — — Nipunikd. Si slišala? Ta požrešnež, ki vedno le o jedilih govori, je ves čas napolnjeval *) Ob ženitvanju m drugih prilikah Indi radi dajo prostost bikom, ki se potem po trgih in ulicah vlačijo sem ter tje. To je Indom zaslužno delo. Bohtlingk, Indische Sprucho št. 1475. 75 svoi trebuh z darilnimi pogačami iti sanja zdaj o Malaviki. Vichtsaka. Izpodrini Jr&valijo. Nipunihd. To pa je vender odveč. Brahmanskemu fantalinu, ki se kač boji, hočem z njegovo lastno zakrivljeno palico nekoliko jih na¬ ložiti. IrAvali. Ta hudobnež pa tudi zasluži, da ga kača piči. {Ntpumkii vrže palico na Vidušaha) Viiaiaka (nagloma se \budivsi). Oh in joj! kača je padla na me. Kralj [pristopili). Prijatelj, ne boj se, ne Malavikd (\a njim. stopajoč . Ne idi tako hitro ven ; on pravi, da je kača tu. Irdvali. Kaj vidim? Tudi soprog hiti sem? Vidulaka I smehljaje se). To je samo palica; to uže vidim, da je ta strah kazen za to, ker sem kače razžalil, ko sem še se ketakovim trnjem zbodel in povedal, da so me kače piknile. Bahuldvolihd (naglo nastopj Ne hodi dalje, gospod! Tukaj le nekaj leži, kar je kači podobno. Inivati (naglo se kralju bližaj e). Ker sta se po dnevu sešla, sta gotovo 70 priliko imela, da sta brez ovir svoje želje izpolnila? (Vsi se prestrašijo, Iravalija %apaiivši) Kralj. Na taki način me še nisi pozdravila. Irdvati. Zdaj si svojo obljubo vender izpolnila- Bakul&va.lUd. Ali se po žabjem reglanju da gospod nebes motiti, da ne bi razveselil zemlje z deževjem*) ? Vidušaha. Ne ravnaj tako. Samo vsled tega, da te je kralj videl, je pozabil, da si odbila n egovo' pokoro. IrdvaH. Kaj mi je storiti, dasi sem jezna? Kralj. Nikdar ti ne pristoja jeza brez Povoda, draga; zak&j se ti obraz Brez vzroka je nakremžil prav jezno ? Kako le zatemniti moro se Presvetla luna v žrni. noči kdaj, Oe meju solncem in zemljd stoji ? IrdvaH Zares brez povoda; prav imaš, če tako govoriš. Če bi se še jezila, da droge to dobe, kar se mene dohaja, potem zaslu¬ žim posmehovanje. *) Ravno tako se tudi kralj ne briga za to, kar me želimo, in stori, kar mu je drago/ naju tedaj ne zadene nobena krivda. 77 Kralj. Ti krivo sodiš, kraljica: v istini ne vidim povdda, da se jeziš; kajti: Ce se služinčad tudi pregreši, Ne vrzi v ječo je na praznike. Izpustil sem tedaj ti deklici, Prišli ste, da se mi zahvalite Ir dva It. Nipunika! Sporoči kraljici: »Znam tvojo dvojezičnost*. Nipunika. Dobro. (Odidej. Vidušaka a se). Nesreča se je pripetila; golobica, ki je ušla sponam, je mački prišla pred oči. Nipunika (nastopi). Vladarica! Madhavika, katero sem slučajno srečala, mi je pripovedovala, kako reči stoje. ( Pove lrdvaUji nehaj na uho). Ir dva ti (xa se). To se zlaga. Ta fantalin brahmanski jo je bil skuhal ( pogleda Vidušaka). (Glasno). S tim je dokazal svojo modrost on, ki m j je tajni svetovavec v ljubezenskih zadevah. Vi dušah a. Ce bi jaz smel samo edno modro be¬ sedo tukaj ziniti, bi se gospod ne obotavljal toliko. Kr a Ij. Kako se morem iz te sitne zadrege rešiti ? Vratarica (naglo nastopivši). Kralj! ko je kraljičina Vasulakšmi 78 igraje se za žogo letela, jo je rujava tnrkavica zelo prestrašila; zdaj sedi na kraljičinem krilu in se od strahu trese, kakor šiba na vodi in ne more besedice ziniti. Kralj. To je hudo. lrav iti. Hiti, gospod jo tolažiti, da jej ne bode huje. Kralj. Jaz jo uže spravim do zavesti. Vidusaka. Dobro si jo pogodila, žolta mrkavica, dobro. Ti si re ila svojo stranko. (Kralj, Vidusaka, lrdvati, Nipunikd in vra¬ tarica odidejo). Mdlavikd. Srce mi utriplje, ko na kraljico mislim. Rada bi vender vedela, kaj mi preti od nje. — (Za kulisami). Čudno, čudno! Predno je še pet dni minolo, je uže razcvel zlati ašoka; to moram takoj kral ici naznaniti. (Obe poslušate veselo ). 1 Bakuldvahkd. Naj se prijateljica tolaži; kraljica iz polni obljubo svojo. Mdlavihd. Hočem takoj za vrtnarico oditi. (Konec četrtega dejanja). 79 F* e to dejanje. (Predigra). Vrtnarica. Oltar iz zeml e sem izkopala za zlati ašoka po navadni šegi; zdaj pa hočem kraljici naznaniti š‘, da sem izvršila njen nalog. (Sem ter tja hodeč). Da bi se vender zdaj osoda Malavike vsmilila! Jezi se kraljica nad njo; zdaj bo pa rotovo mi lostna, ko zlati ašoka cvete Kje neki je kraljica? ( Gleda sem ter Ije). Tu le pr haja iz grada grbavec, ki jej vodi hišno gospo¬ darstvo, in nese v roki zapečatan jerbas; njega hočem vprašati. (Grbavec nastopi, ka/tor povedano). Vrtnarica Sarasa, kam pa greš? . Sarasa. Vrhovnemu brahmancu prinašam ta dar za brahmance ki so učitelji vednosti, kot mesečni stalni donesek, da morejo živeti. Vrtnarica. Zakaj pa? Sdrasa. Kraljica je slišala, da je vo skovodja njenemu sinu, prestolonasledniku izročil varstvo čez kraljestvo, da more živeti; kra¬ ljica mu pošilja 801 ) rumenjakov. Vrtnarica. Kje pa je kraljica? Sdrasa. V slavnostni dvorani sedi; pisar jej čila list, ki gaje brat Virasena poslal iz Vidarbhske dežele. Vrtnarica. Kaj se novega pripoveduje o Vidarbh* skem kralju? Sdrasa. Kraljeva vojna pod poveljstvom Vi- rasenovim je Vidarbhskega kralja prema¬ gala; svojega strica MMhavasena je re' il spon in h gospodu poslal z bogatimi darili, dragocenimi zakladi in z mnogimi robkinjami; med temi se nahajajo deklice, ki so v umetnostih dobro podučene. Ta posel, ki to poroča, bo javelne zdaj pri zasli¬ šanju pri kralju. Vrtnarica. Idi in opravi svoje delo. (Obe odidete). (Konec predigre). 81 11 (Vratarica nasiopi). ( Vratarica ). Kraljica, obhajajoča ašokov praznik, mi je velela, naj soprogu sporočim, da bi ona ž njim vred rada ašokovo drevo ogledovala, kako razcveta; tukaj ho čem kralja počakati, ki še sedi v sodnej dvorani. (Hcdi sem ter tje). (Za kulisami). Slava kralju, čigar kaznovalni meč se suče nad glavami sovražnikov. Prvi. Enak prijaznemu bogu ljubezni, — Ti sam pa vendar nisi brez teli, — Uživaš spomlad v Vidišanskib vrtih, Poslušaš petje tu kobilovo. Sovražnik tvoj pa se uklanja tam Na reki Varadi vojakom zdaj, Ki si poslal je tje; umika se Tako i steber oroslanom še. Drugi. Bogovom slični pevci, ki junake Prav gorko ljubijo, izvolijo si Za predmet svojih pesni to, kar ti In Višnu delata, in pojejo Različno pesmi: zmagali so pa Vojaki tvoji Vidarblianskega A 7 ladarja, Višnu pa si jo s pestjo Ruhminijo priboril za ženo ! Vratarica. Glas zmagovalčev naznanja, da se je kralj napotil sem: jaz pa hočem na stran stopili in pod velikim obokom terase po¬ čakati. (Kralj nastopi z VidiiSakom) Kralj. Ko mislim na predrago, ki se ji Približati no morem, in ko slišim Vidarbhčana da moji zmogli so, Se veseli in žalosti sreč ; Saj je enako lotosu, ko ga Poletni dež opral je prav močno. Vicluiaka. Uže vidim, da boš še popolnem srečen. Kralj. Kako to ? Vidušaka. Danes je rekla Dharini Kaušiklji: »Če se hočeš pobahati s tem, kako znaš de¬ klice krasiti, pokaži mi- tedaj M:\laviko v ženitvanskej opravi. Malavika pa je tudi v resnici posebno lepo opravljena. Morda izpolni vladarica tvoje želje.« Kralj . Prijatelj, ti morda vsled tega tako sodiš, ker ti je Pharinija do zdaj še vse želje izpolnila. Vratarica (prislapivli). Zmaguj, vladar! Kraljica naznanja: 8B »S taboj vred želim krasoto razcvetajočega ašoka ogledavati, « Kralj. Ali je kraljica tam ? Vratarica. Da. Druge žene, katere je razveselila jo primerni vljudnosti, je poslala nazaj, z Malaviko pa in z drugim spremstvom pa pričakuje kralja. Kralj (z veseljem Vidusaka pogleduje). Džajasena, idi naprej! Vratarica. Tukaj le sem. gospod/ (Vsi hodijo sem ter tj e). Vidulaka (oziraje se oholo . Prijatelj, vidi se že na vrtu, da je spomlad nekaj zgubila od svoje mladostne moči. Kralj. Tako je. Sadje kuratovo*) Je zrelo in razpoka spredaj žo ; Mladike sahakarove**) venč; Tako se bliža koncu svojemu Spomladi kras in napolni srce Sč tugo britko in sfe žalostjo. Vidtišaka. Ašoka tako izgled;^ v krasoti svojih cvetlic, kot da bi bil se zlatino oblečen. Kralj. Celd primerno je, da ie z cvetjem *) Itudeči amarant. **) Jako lepo dišeča mangova. zakasnel; zdaj se tako blišči o svojem svitu, da je brez primere; le glej: Cvetlice vseh ašokov, ld so prej Cvetele prav krasno, prešle so zdaj Na njega, ker se ga je deklica S prekrasno nožico dotaknila. Vidulaha. Bodi tedaj tudi ti dobre volje; dasi sva mi dva tukaj navzoča, vender Dtihrini Mala iki do oli, da jo sme spremi,ati. Kralj (vesel). Prijatelj, glej; kraljica tu prihaja. In skromno jej sledi Malavika; Pozabila jo clo se igrati S pahljanem v rožici; in zdi se mi Kot da bi bližala se zemlja zdaj. ( Dbdrii.i nastopi; Mdlavihd in Parivrddžihd jo spremljate v primerni daljavi). Malavika se). Dobro 'etn, zakaj so me tako lepo opravili pa vender se mi trese srce, kakor kaplja na lotusovem listu: tudi mi utriplje levo oko. Vi dušak a. Ženitovanjska opra a Mahviko kaj lepo krasi. Kralj. Zakaj mi praviš to? Saj vidim sam, Da lahka, kratka jo krasi obleka, In da ne nosi lepotičja nič. Enaka spomladanski noči je, Ce prav prijazno zvezde migljajo, ln če toplotom veter zmaga mraz Kraljica (pristopivši). Zmaguj kralj 85 Vi duš a ka. Kraljici naj se sreča pomnožnje! Parivrddžikd. Zmaguj kralj! Kralj. Premastna, pozdravljam te! ParivrddrjJtd. Vse želje se ti naj izpolnijo. Kraljica (smehljaje se). Soprog, odločila sem, da se ti in ona deklica tam pri tem drevesu shajata. Vidušaka. To je velika milost za te, prijatelj! Kralj (gre sramežljivo okelo ifoka). Celč primerno je, da visoko Časti kraljica lepo to drevo Rodilo je, kar mu velela je; Spomlad se cvetkam; ti vrača trud. Vidušaka Podi dobre r olje in ogleduj si mla¬ dostno. — Kraljica. Koga misliš ? Vidušaka. A Sokovo krasoto. ! 'Vsi sedejo ). Kratj (Mdlaviko opaivjcf). Kak6 sva blizu si, o dragica, In vender sva oddaljena, oh žal! Dozdeva se mi, da sam fakravaka*), *) Samec in samica tega ptiča sta po dnevu vedno vkupej; ko pa nastane noč, se morata l I 86 Malavika da mi je ženica, In Dharini pa da je temna noč Tako se družiti ne moreva. (Dvornik nastopi.) Dvornik. Zmaguj, gospod zmaguj! Minister ti naznanja: »Med daroviVidarbhske?a kralja se nahajate tudi dve v umetnostih podu ceni deklici katerih nisem vvel, ker ste po potovanju še utrujeni; zdaj pa ste uže pripravljeni, kralju se pokloniti; radi uka¬ zati, da se ti predstavijo«. Kralj. Vvedi je. Dv mik. Kakor velevaš, kralj. (Odide in z obema Zopet nastopi). Prva (k drugej tiho). Draga liadžanikal ko vstopam v to kraljevsko palačo, katere še nisem poprej videla, se moje trepetajoče srce pomirja. Druga. Tudi meni se tako godi. Ljudje tako govore, da srce vedno naznanja prihodnjo srečo ali nesrečo. Prva. Da bi se to le tudi vresničilo! Dvornik. Tam le stoji kralj s kraljico. Gospe vsled prokletja ločiti in potem začneta oba pla¬ kati. Ker sta po dnevu vedno vkupej, se zovo ta ptič tudi dvandvacara, dvandvačarin — po dvoje bodeča. Bblitling Sakuntala 40, 17. 87 naj vstopi jo. (Ohc nastopite ; It o ju Malavika m Parivr idžikd iapa\iie, se pogledale). Oh e (pokleknete). Zmaguj gos; od, zmaguj gospod ! Zma¬ guj kraljica. Kralj. Dobro došle. Le 'stanite. (Obe vstanete.) Kralj. V katerej umetnosti ste podučeni? Obe. V petju sva izurjeni. Kralj. Kraljica, izvoli si eno. Kraljica Mala ika pridi sem, katera ti ugaja kot. spremljevalka ? Obe ( M&latiko \apa\'ru}i.) Oh, kraljiciha I (Obe p:dete na kolena pred M&laviko in se načnete jokati. Vsi gle¬ dajo \aiudeno). Kralj. Kdo ste vi dve in kdo pa je M&lavika ? Prva. To je naša kraljičina. Kralj. Kako to? Obe. Poslušaj, gospod! Vaša zmagovalna vojska je premagala Vidarbhskega kneza in je kraljeviča Mahasena iz sužnosti re¬ šila; Malavika je njegova mlajša sestra. 88 Kralj ca. Kaj? Ona je kraljičina ? Tako sera vonjavi sandel oskrunila da sem se ga dotaknila ker svojim obutalom. Kralj. Kako pa je gospica v ta položaj prišla? Malavika dihovaje ), Osoda je tako odločila. Druga. Poslušaj gospod! Ko je mladi kralje vič Mahavasena v oblast svojega strica pri'el, jo je njegov minister, častni Su- mati, spremstvo zapustivši. na tihoma saboj vzel. Kralj. To sem uže poprej slišal; dalje. Obe. Dalje ne veve ničesar. Parivradžika. Drugo vam morem jaz, revica, povedati. Obe. Kraljičina ! Zdi se - mi da je to glas prečastne Kaušikije. Mdlavikrt. Faj pa tudi je. Obe. 'beško je spoznati prečastno Dharinijo, ker je oblečena kot puščavnica. Prečastna, poklanjave se ti ! Parivra džihd. Bodite srečni! I 89 12 Kralj. Kako? Poznaš te deklice? Parivradžikd. Da. Vid vsaka. Povej, nam prečastna, kaj se je godilo z deklico ? Parivradžikd (bolestno). Vedi, da je Smnati, sluga Madhava šenov, moj starejši brat. Kralj. Razumem! Dalje. Parivradžikd. Uvidevši osodo, ki je brata zadela, vzel je kraljičino seboj in se pridružil karavani, namenjenej v Vidišo; namen mu je bil ta, svojega gospoda s teboj v svaščino spraviti. Kralj. Dalje, dalje. Parivradžikd. Utrujeni trgovci so se na potu malo pomudili. Kralj. Dalje, dalje. Parvrddžiki1. Razbojnikov velika tolpa nas Potom napade in kriči grozno, Do uh jim sega perje pavovo, In prsi jim preprega tulov vez, Preostre sulice v rokah drže: Ta prizor bil pa je strašno grozan (Mdlavikd se boji) Vidušaka. Kraljičina, ne boj se; prečastna pri¬ poveduje pretekle dogodke. Kralj. In potem? Parivrddžikd Po kratkem boju je divja tolpa naše vojake zapodila. Kralj. Zdaj bomo pa kaj hudega slišali. Parivradžik A. Moj brat je hotel devo rositi, Ker se sovražnikov je bala zlo In je z življenjem svojim plačal dolg Gospodu, ki mu služil je zvesto. Prva. Oh ! Sumati je tedaj mrtev. Druga. Tako se je tedaj zgodilo, da je prišla knezičina v ta položaj. {Parivradžik,Parvati’s Hachzait Ein indisches Sehauspiel, zum ersten Mal in’s Deutsche (iberselzt, (Ponatis iz pro grama Tržaške c. kr. gimnazije 1886). Založil sam. Za tisek se pripravlja: Indische Nomenclatur der Naturgeschichte. (Po Vaničekovih in prelagatelje ili zbir¬ kah).