Izhaja vsako soboto zjutraj.
Uredništvo ..Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2. lil.
. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Kokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne spre- j jemajo.	j
Poštno - hranilnienega računa štev 64439.
J
Tlpravništvo „Zarje" je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6. — za pol leta K 3.
Posamezne- številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enoatopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
jfašemu svobodomiselnemu dijaštvu!
", Naše načelo je o nasprotniku'misliti in ga soditi najboljše. Tudi tržaško in istrskd svobodomiselno di-jaštvo najde v nas objektivnega protivnika. Ne moti nas, da ravno med mladimi inteligenti naša borba za krščansko-demokratiške ideje zadeva ob največji odpor, tudi zasmehovanje nas ne iznenadi. Vse to stavljamo na račun mladeniške živahnosti, tiste . temperamentnosti, ki je, čeprav večkrat naravnana brez velike lastne krivde na napačno smer, vendarle vsled svoje globoke uverjenosti simpatična.
Zato nas pa nekateri pojavi med našo svobodomiselno mlado inteligenco bole. Bole — to morebiti ni pravi izraz, ker politike nobena stvar ne sme boleti, ampak iz vsake mora znati izkovati zase korist. Recimo, da se nam ti pojavi zde čudni.
Kako to, vprašamo, da v javnosti mnogo naših „mladih inteligentov£‘ tako rado in skoro bi rekel dosledno zatajuje svoja načela. Če n. pr. kak narodni prvoboritelj iz stare šole taji potrebo in celo faktični obstoj načelne ločitve v narodu, vsi mu verjamemo — dični starini — da res misli, kar pravi, čeprav ni res, kar misli. Toda če mi pride nasproti mlad dijak, ki srka veno ob njenih izvirkih, ki se nikakor varati ne more, du loči vos narod, kjerkoli, globoko pretržina v krščanskega in „svobodomiselnega“, pa mi začne dopovedovati da v Trstu in Istri ni tega, da je narodnostna ideja obsežna in krepka dovolj, da ni drugih treba, potem ši nehote mislim : Prijatelj, ti lažeš; ne * meni, ker se_ nalagati ne dam, ampak sebi, in sicer tako lažeš, da, čeprav napol veruješ, napol pa vendar ne veruješ. In tako — recimo labilno — I dušno stanje je zelo hudo za, mladega jbtdoveka, ki hoče jasnih ciljev pred ! Seboj, da se more odkrito zanje bojevati.
Prijatelj ! Poslušaj ! Ti vendar misliš, da Bog ni tak aii vsaj ne čisto
LISTEK
povodenj.
k spisov Krištofa Šmida, prosto poslovenil Fr. Salezij.
_____
.
VI.
Oče in sin se spoznata.
Gospod Svetličič in soproga sta čakala z i yečerjo, dokler ne bo prišel Danilo. Danilo i l6 peljal tujega moža v obednico k njima.
I Gospod Svetličič je bil precej nevcljen, ker §a tako dolgo ni bilo domu, ter ga je resno ; Pokaral. Da bi se opravičil, je povedal Da-I tilo, kaj se mu je pripetilo s psom, ki ga je tidrževal, da ni mogel priti o pravem času. j mapo d ge je nekoliko pomiril, vprašal pa je Potem tujca, kedaj in kako da je izgubil Mojega psa. Vidno ginjen pripovedoval je tiož, kako mu je v oni grozni noči narasla rava vzela ne samo zvestega psa, marveč ,udi ljubljenega otroka z zibeljo vred. Obema krati, gospodu in gospe je šinila v glavo ^’sel: kaj pa ko bi bil oni otrok najin rejene Danilo? Vjela sta se z očmi in precej azumela drug druzega, in že je hotela gospa > nekaj spregovoriti. A soprog 'jo je pre-8e e^‘ Previden mož in preudaren trgovec e je hotel prej natanko prepričati, koliko je va Vsei stvari resnice. „Danilo“, reče, „pojdi pisarne in takoj naredi vinskemu trgovcu I	račun, kajti jutri odpotuje na vse
či6 a)“". 'tinilo gre v pisarno, gospod Svetli-kakoa Je *zPra®eval tujca, kako mu je ime, 8e imenuje njegova domača vas, kate-
tak, kakor ga krščanstvo veruje in dokazuje. In, dasi se ti morebiti zdi, da biva Bog, meniš, da je modernemu naziranju prikladnejše misliti, da njegovega obstoja razum ne more spoznavati. Zato občuduješ Darwina. Ne zato, ker je učil razvojnost živali in človeka — saj veš, da se iz tega ne da več kovati kapital proti krščanstvu — zato ti je drag, ker je izpovedal agnosticizem, nespoznavnost. In zato vero pripisuješ zgolj čustvu in z Harnackom praviš, da je vse bistvo krščanstva v tem izraženo, da čutimo v sebi „sinovstvo božje“.
In kar se tiče Krista — ali mi moreš, ne da bi se zlagal, zagotoviti, da ga imaš za Boga ? Seveda mu neke božanstvenosti ne moreš odrekati, saj bi potem niti moderen več ne bil — o modernost, kako se menjaš! — toda to božanstvenost umevaš, kakor sam hočeš. Božanstvenost — to je nad-človečnost, ženialnost, utrinjanje večno snujoče svetovne misli, itd. itd. Vidiš, to je tvoja vera.|irj|j
In človek ? Mar je od Boga odrešen, od njega odkupljen ? Grehu izvirno zasužnjen in vendar vsled božje milosti dedič večnega blaženstva ? Kaj še ! Človek ni zgolj po snovi, tudi po duhu je stvor natore-kipni pojav — delček vsebožanstva, obenem pokolj enec živali — dober že spočetka, kakor je narava dobra. — Kaj greh ? — Le, kar škoduje zdravju, kar slabi pasmo, kar je v kvar kulturnemu napredku — le tega se ne sme storiti. -- Uživaj ouiej. kolikor je prav, ne črez mero, da ne okužiš svojih potomcev. Glej prijatelj, to je zate človek. °
Pa ti se izgovarjaš, mladi inteli-gent. Kaj verstvo ! Mogoče res, da o meni prav sodiš — tako mi porečeš — mogoče, da jaz za svojo osebo ne verujem ali vsaj ne veliko, toda kaj ima to z narodovim javnim, političkim življenjem opraviti? Vera je zasebna reč.
Tako ? Ge bi versko prepričanje bilo podobno prebavljanju ali bi se dalo primerjati vsakkratni sezonski modi, potem imaš čisto prav. Pa ni tako! Verski nazor je svetovni
rega dne in leta da je bila ona velika povodenj, in mnogo druzega. „Povejte še to“, pravi, „ali je imel pes kako ovratnico ?“
„Da, imel jo je“, odgovori oni, „iz rodečega usnja je bila. Na kovinasp pločici pa ste bili vrezani začetni črki mojega imena M. E., Martin Erjavec“.
Kakšna pa je bila zibelka, v kateri je ležal otrok?“ oglasi se gospa Svetličičeva.
„Bila je iz jelovega lesa, pa prav lepo rodeče in višnjevo pobarvana“, odgovori mož. Gospod in gospa dolgo Časa opazujeta in gledata njegove oči in njegovo obličje. Čeprav so mu skrbi in nadloge hudo nagubančile lice, vendar sta našla, da mu je Danilo jako podoben. Možu je bilo že kar sitno, ker sta ga gledala tako nepremično, ne da bi kaj govorila.
„Prav čisto nič ne dvomim več”, spregovori slednjič gospod: „Vaš sin, ki ga je pred 13 leti voda vzela in odnesla, ni utonil, marveč še živi*.
„Kaj, kaj ?“ zavpije mož ves presenečen in začuden. „0, kje je vendar ? Peljite me takoj k njemu !“
„Videli ste ga že danes“, odgovori mirno gospod Svetličič ; „mladenič, ki vas je pripeljal sem, ta je Vaš sin“.
„Kaj, ta mladi, lepo oblečeni, prijazni gospod •— moj sin? Jeli to mogoče? O Bog, kako čudovita so tvoja pota !* To reče, sklene roki in dolgo časa zre nepremično pred se, potem pa se mu udero obilne solze po zagorelih licih.
Ko se je razjokal, Vpraša : „Kako je bil pa rešen ? Kako je vendar prišel v tako dobro hišo ?“ Gospod je natanko povedal, kako je zvesti pes pomagal rešiti otroka.
nazor. Versko prepričanje razlaga ves svet, obsega ves svet, preobrazuje ves svet. Ni moč vere zakleniti v mežnarijo, ne zašiti jo v roket, kakor ni moč brezverske misli omejiti na kavarno. Verstvo in brez verstvo — oboje je životvorsko, se hoče dejansko uveljaviti, življenje preobraziti. In prva politična vprašanja so vprašanja verstva! Ali se ne suče politiško vprašanje okoli šolskega in cerkvenega? — Kajti cerkev in šola sta, ki vzgajata politike, može narodu, preobrazova-telje človeštvu ! In glede šole in cerkve nimaš politiškega programa, kaj ?
Toda, Vi pravite :T Prav imaš, neko svetovno naziranje treba imeti. Imamo absolutno narodno. — Ne razumemo vas, prijatelji. Že s tem, da hočete verstvo izključiti iz javnega življenja in snovanja, na njegovo mesto pa postaviti absolutno narodnost, sami izpričujete, da gre ta vaša ideja proti verski. Drugače bi je ne odrivali tako doslecprtb in krčevito. Sicer pe vas izdaja karakteristikon:	ab-
solutna narodnost. S tem hočete reči :	Moderni Slovenec naj veruje
izključno v narod, le vanj upa, zgolj njega ljubi. To pa je nemogoče. človek ni samo pripadnik te ali one pasme, ampak še nekaj več: pripadnik vsega kulturnega človeštva. Naj večje kulturne pridobitve so skupna last človeštva, ne poedinih narodnosti. Ni slovenskega Boga, kakor ni slovenske descendenčne teorije, ni 'slovenskega •socializma kakor ni slovenske morale. In če pravimo narodna kultura, moramo pa vedeti, da je kultura nad narodom. Kdor se z absolutno narodnostjo prepaja, ta hoče le samega sebe slepiti.
In to je, česar ne razumemo pri mladi tržaški generaciji. Dr. A. Dermota je svojčas iz Voloske pisal v „Slovanskem prehledu“, da se istrska mladina že loči v dva tabora. Zdaj pa se je v Pazinu tudi že osnovalo katoliško izobraževalno društvo. Quid novi? Moralo je priti. Zdaj pa beremo v „Edinosti“ dopis, o katerem se gotovo ne motimo, da je prišel iz dijaških krogov. Tu pravijo, da ni v
Potem pa nadaljuje : „Vzeli smo ga za svojega sina in ga odgojili. Bil je vsikdar jako priden in napravil je nama že mnogo veselja. Ker nismo vedeli njegovega krstnega imena, smo mu dali ime Danilo. On sam nič ne ve, da ni najin pravi sin, ampak ima naju za svoje rodne stariše. Predno mu povem to resnico — in povedati mu jo sedaj moram — ga pa hočem malo pripraviti. Tudi Vam prijatelj, treba nekoliko miru, da se okrepčate. Danilo prihaja, ga že slišim. Stopite ta čas v stransko sobo !“
„Prav rad“, odgovori razveseljen oče; „se bom mogel saj na tihem in kleče Bogu zahvaliti za neizmerno* veselje, ki mi je je pripravil“.
Danilo vstopi in poda gospodu Svetličiču spisani račun. Ker ptujca ni bilo več v sobi, pač pa je pudelj ležal pod mizo, vpraša: „Ljubi oče, sta se domenila z možem ?*
„Ljubi Danilo“, pravi gospod Svetličič, „sedi k meni; imam ti povedati nekaj važnega*. Ko je omenil par navadnih zadev, je rekel važno in počasi: „Mene in mojo soprogo si imel dosedaj za očeta in mater ter si naju tako tudi klical, a midva nisva tvoja roditelja“.
Danilo je kar osupnil ob teh besedah, dolgo časa kar besedice ni mogel spregovoriti. Slednjič reče: „O preljuba rednika, koliko neštevilnih dobrot sta mi izkazala v tolikih letih ! Kako prisrčno sta me ljubila; mene najdenčka sta vzela za svojega lastnega sina! Vse svoje življenje Vama bom hvaležen za to iz vsega srca. Pa zakaj sta mi povedala to skrivnost še le sedaj ? Ali me mar mislita zapoditi, zavreči ? Kaj sem vendar storil hudega ? S čim sem vaju razžalil ?*
„Nič se ne boj*, tolaži ga gospod Svetličič, „nisi naju žalil in tudi zapodila te ne
Pazinu liberalcev, češ, saj so vedno delali ramo ob rami z duhovščino in obsojajo prej ko slej ostudni boj na Kranjskem ....
če bi ta logika prišla iz starih možgan, bi se ji ne čudili — ampak, če se je izsnovalo to iz prožnega mladega duha, potem tega ne razumemo. Kako morejo prvič „takozvani“ istrski liberalci soditi, ali je bilo krščansko društvo potrebno ali ne ? Ali imajo oni monopol za tako presojo? In če pravijo, da načelnega boja na Kranjskem ne razumejo, ga pa razumejo tisti, ki so krščansko društvo zasnovali in to je zadostni dokaz. Kajti to je dovolj, da je že veliko krogov v Istri, ki ne mislijo več tako kakor dosedanji. Krščansko društvo
v	Pazinu je zato potrebno, ker je nastalo. V njegovem obstoju je njegova potreba. Enakomisleči se morajo med seboj in ne z drugimi združevati.
Gospodje, ki Masaržjka poslušate, berete Drtinov „Razvoj evropske misli“, občudujete naravoljublje Viljema Bölsche, avtonomno moralnost Ellen Keyeve i. t. d., ali se vam ta pisava „Edinosti“ ne studi ? Ali ne čutite tu dvoumja, neodkritosrčnosti, samo varanj a? Ali ni grdo in ne zadene pri vseh poštenih ljudeh le na zaničevanje, ako kdo, ki stoji na stališču evolu-cionistiške prosvete — kakor n. pr.
vi	— proglaša, da je krščanskega mišljenja in igra tako dvojno vlogo? Saj položi vsakdo v krščanstvo, kar sam hoče. In zakaj trdite, da niste proti veri, pač pa proti cerkvi? Aii ne veste, da je za kristjana ravno cerkev njegova vera ? Da je cerkev le takorekoč socializacija, organizacija vere ? Čemu nosite dva obraza, gospodje ? . . . .
Mi pa še danes zaupamo v moštvo in odkritost naše mladine. Tisti, ki so naši, se bodo našim vrstam priklopili, tiste pa, ki niso, opominjamo, naj bodo tudi nazunaj to, kar so v svojem srcu. To je pravo mladeništvo! Tiste, ki so še tako nesamostojni, da sledijo, nezavedajoč se nekonsekven-tnosti, stari ideologiji, izločite iz sebe; tisti, ki nič ne mislijo, pa itak nič ne štejejo. Potem šele bo mogoče lep
bova. Pa poslušaj, še nekaj moraš izvedeti. Ti si tisti otrok, ki smo ga rešili iz valovja narasle Drave ; tuji mož, na katerega si naletel ob reki, ta je tvoj oče“.
„Ta ?“ čudi se Danilo; ,.no, saj je jako dober in pošten mož, tako mi pravi oko in srce*.
Gospod Svetličič je hotel mladeniča djati na poskušnjo. „Dober in pošten mož je, gotovo ; a silno siromašen je, ti pa si postal po naši skrbi bogat. Kaj ti more pomagati in koristiti ? In v svoji siromašni, ponošeni obleki bi ti ne delal posebne časti. Mislil sem toraj, da je najbolje, ako mu dam nekaj denarja tqr ga pošljem domu“.
Danilo skoči kvišku, da pade stol po tleh, in zakliče : „Pa ga vendar nisi poslal na ladijo ? Moj Bog ! Prosim te, pusti me, da grem takoj za njim. Srčno rad bi še enkrat videl njegov očetovski obraz in se razjokal na njegovih prsih. In če tudi bi bil naj večji siromak na svetu, moj oče je ! Ne sramujem se ga in če vidva, ljuba rednika, dovolita, mu dam vse svoje prihranke“.
Stari Martin je stal v sosednji sobi. Duri so bile malo odprte in tako je slišal vse, kar je govoril Danilo. Hitro vstopi in pristopi k sinu in zakliče : „Moj sin !“ Danilo vsklikne ves ginjen:	„0 moj ljubi oče!*
Objela sta se in jokala samega veselja in sreče.
VH.
Dobrohotnost in hvaležnost.
Gospa Svetličičeva je velela hišni, naj pogrne še za enega gosta ter povabila očeta Martina k večerji. Gospod Svetličič in Martin sta ee ves čas razgovarjala prav živahno, in
in plodonosen boj duhov z nedvoumnimi cilji. Marsikje se bi potem tudi lahko našli skupaj — ampak tako, kot je zdaj, je nevredno mladine! Več resnosti, menj veseljaštva, več telesne in dušne abstinence, več načelnosti — mladi prijatelji — pa boste tudi sami s seboj bolj zadovoljni !
„Velik moment
(Konec.)
Organizacija je napravila močno socialno demokracijo; organizacija je privedla S. L. S. na Kranjskem do zmage; krščanski socialci po drugih avstrijskih deželah bi ne zmagovali, ako bi ne bili organizirani. Tako mora biti tudi pri nas. Učiti, buditi ljudstvo in potem organizirati! Vemo, kaj plaši mnogo naše somišljenike. Začetek. Res je ta težak, in človek doživi mnogo razočaranj, toda začeti je treba enkrat, in ne ob u-pati. Mi ne moremo in ne smemo spati, ko vidimo, kako se že giblje tužni Korotan, kako je sedaj živahno na Goriškem. Med nami je, žalibog, preveč črnogledov, pa premalo zavednosti in inicijative. Marsikateri ima dobro voljo, pa med tem, ko študira, tuhta in premišljuje, kaj in kako, ga pa že sovražnik — prehiti. Le učimo se agilnosti od naših nasprotnikov. Ko bi se mi toliko trudili za dobro stvar, kakor se oni za slabo, ko bi bili mi tako požrtvovalni in pa recimo tako — brezobzirni kakor oni, bi bilo tudi pri nas v vsakem oziru bolje. Torej, zadnji čas je, da se vzbudimo iz spanja in gremo delat med ljudstvo za ljudstvo !
Razven na organizacijo, polaga pisec „Velikega momenta« veliko važnost na dijaško gibanje. Z vso pravico! Dijaštvo prihaja zlasti v počitnicah med ljudstvo. In kakršnega mišljenja je to dijaštvo, take nazore širi med ljudstvom. In če se ozremo na delovanje pretežne večine dijaštva v naših pokrajinah, moramo zatrditi, da ono okužuje naše ljudstvo s slabimi nauki. Večina slovenskega dijaštva je v radikalnem taboru. Radikalni študentje so pa brezverci in nasprotniki katoliške cerkve. Dokazi: njih udeležba pri lanskem shodu svobodomislecev v Pragi, njih resolucija v Celju za brezversko šolo, shod slov. svobomiselcev v Ljubljani, katerega večino so tvorili radikalni dijaki, njih list „Omladina" itd. Naše primorsko dijaštvo je organizirano v društvih „Balkan" in „Istra". Tudi ti dve društvi sta radikalni. Sicer se le ti branijo z vsemi štirimi in trdijo, da ni res, če jim mi očitamo, da so na-

sprotni veri, toda to nam ne zabranjuje, da bi jih merili z drugim merilom kot „Slovenijo«, „Tabor« i. t. d. V „Zarji" smo se že večkrat pečali ž njimi in jim dokazali iz njihovih del, da so škodljiva veri. Njih knjižnice, razne njih prireditve, dogodki ob ustanovitvi društva „Istra", surova agitacija med srednješolci, zlasti pa d u h, ki vlada med našim dijaštvom popolnoma opravičuje naše trditve in našo pažnjo, ki jo posvečujemo njih gibanju. Toda ni zadosti, da samo g 1 e d a* m o na prste tej agitaciji, ampak zasnovati bo pa trebalo zdravo protiagitacijo. Mož, ki bo to storil, bo storil veliko delo, Bogu ljubo, mladini in narodu koristno.
Pažnjo je treba posvetiti tudi učiteljskemu gibanju. Skoro vse naše učiteljstvo je v „Učiteljski Zvezi". Niti dobrih med njimi ne moti to, da se je ta „Zveza" na neki skupščini izrekla za svobodno (t. j. brezversko) šolo in se s tem postavila v protislovje z državnim zakonom, ki zahteva versko-nravno vzgojo. Ne moremo si misliti, da bi si učitelji ne bili tega svesti. Da dobro vedo, pri čem da so, so pokazali zlasti s svojim nasprotovanjem proti upeljavi šolske maše. Naše učiteljstvo ne čuti in ne misli z nami, zato pa je potrebna — pozornost !
Protialkoholno gibanje! Pijančevanje, to je rak rana tudi našega ljudstva. Saj posledice neizmernega uži anja alkohola od strani našega ljudstva so strašne. Gine vanje verskega duha, strašno bogokletje, nenravnost, zakonsko nezvestobo, pomanjkanje značajnosti, podivjanost mladine, ničvredno domačo vzgojo, sploh duševno in materijalno revščino, ima na duši alkohol. Da napolnjujejo v Trstu pisarne in urade večinoma Slovenci iz drugih slovenskih dežel in ne domačini — okoličani, temu je kriv — alkohol. Res je, da so naše šolske razmere silno mizerne, toda lo ni ne jedini, ne glavni vzrok, da okolica ne producira skoraj #nič inteligence, ampak — alkohol. Da tako ljudstvo ni zmožno, umevati krščanskih idealov in se zanje ogrevati ter se pusti pitati s praznimi frazami, je umevno. Iz tega sledi, da je nujna potreba predvsem nastopiti za omejitev pijančevanja.
Zaključujemo naša razmišljanja. Iz zgodovine kranjske ljudske stranke ali iz boja kranjskega ■'krščanskega ljudstva, ali, da govorimo v žargonu „Edinosti" iz kranjskega prepira učimo se zidati našo bodočnost.
1РУ Sirite ZARJO
Politične vesti.
AVSTRO - OGRSKA.
Torej dne 10. marca se zopet snide državni zbor. Bo-li deloval ali ne? Kdo ve danes to ? Najbrže bo zborovanje zopet hrupno. Vlada je s preiskavo proti narodnim socialcem na Češkem izzvala vso češko javnost, in nje poslanci, zlasti radikalni in agrarni bodo najbrže iskali in tudi našli prilike, da, bodo dali duška svojemu ogorčenju. Res, da dosedaj še ni določevala o svoji taktiki „Slovanska jednota“, v kateri so združene vse slovanske stranke razu n Poljakov, torej tud: češki radikalci in agrarci, a nam se zdi skoro neverjetno, da ne bi ti pričeli zopet z obstrukcijo. V četrtek se snide izvrše valni odbor „Slov. jednote“, ki se bo posvetoval o faktičnem postopanju nasproti vladi in drugim strankam v zbornici. Druge slov. stranke „Slov. jednote“ radi čeških radikalcev in agrarcev niso za obstrukcijo, ampak le za opozicijo. Katera struja zmaga, se ne ve. Želeti bi bilo, da se posreči zmernejšim elementom, pomiriti radikalce. In to iz več razlogov:	Nemci zvračajo vso krivdo, da
državni zbor ne deluje, na Slovane. Največjo korist pa od tega, da državni zbor deluje, imamo Slovani. Nemci imajo itak skoro vse višje in nižje uradništvo na svoji strani, mi Slovani imamo pa samo drž. zbor. Dalje, če češki radikalci in agrarci hočejo na vsak način obstruirati, je obstanek „Slov. jednote“ v nevarnosti, ker zelo dvomimo, da bi se izrekle druge stranke za to skrajno orožje. Od razpada „Slov. jednote“ pa bi imeli zopet le Nemci dobiček; to se da sklepati iz njihovega strahu pred združenimi Slovani. Državni zbor bo moral najprej voliti zopet predsednika, podpredsednika in odseke. Predsednik postane namesto dr. Weisskirchnerja zopet nemški krš. soc. dr. Pattai. Za podpredsednike in člane odsekov bodo pa zopet izvoljene poprejšnje ličnosti. Vlada bo predložila zbornici predlog o vojaških novincih in o podržavljenju železnic. Ako bi pa zbornica ne mogla delovati zaradi obstrukcije, tedaj bo drž. zbor zopet zaključen. Baron Bienerth bi pa vladal з pomočjo § 14. — Madžari bi radi imeli sami svojo državno banko ali pa vsaj tako, da bi Avstrija plačevala, oni pa ukazovali. To je zahteva Košut o ve stranke, ki je pa zadela ob hud odpor avstrijske vlade in ogrskega — kralja. Vsi mogoči politiki in ministri ogrski so bili že zaradi te banke pri cesarju, pa niso dosegli nič. Slednjič je šel na božjo pot na Dunaj sam Košut. Pa je dobil od cesarja ravno tako „korbco“ kakor drugi. Cesar mu je dal zastopiti, da hoče skupno banko. Ker so Košutovci obljubili narodu, da bodo pridobili samostojno banko, a je šla ta sedaj po vodi, in ker nekateri poslanci Ko šuto ve stranke v tem oziru nočejo odnehati, je notranji politični položaj na Ogrskem jako resen. — Umrl je na Dunaju bivši poljski minister - rojak Pientak. Tudi sedanji poljski minister Abrahamovicz odstopi, njegov naslednik bo državni poslanec dr. Dulemba.
BALKAN. *
Položaj na Balkanu še vedno ni jasen in se vedno je nevarnost vojsko pred vratmi. Kakor znano zahtevajo Srbi od Avstrije, da ji ta odstopi del Bosne in Hercegovine, in od te zahteve nočejo odnehati. Evropske vlasti pa so sklenile, da opozorijo srbsko vlado, da nima pravice, kaj takega zahtevati in da naj ne izziva Avstrije, ker v slučaju vojske ji nihče ne bo pomagal. Dvomilo se je, če bo Rusija se pridružila tej skupni akciji. No, slednjič je Rusija pristala na to,
pa tudi sama svetovala Srbiji, naj opusti to svojo zahtevo. Srbski minister je odgovoril na splošno, da Srbija hoče mir, toda določnega odgovora ni dal. Avstrija pa hoče, da Srbija njej izjavi, da noče vojske, da ustavi mobilizacijo vojaštva, in da ji pove svoje želje, kaj da namreč hoče na gospodarskem polju od Avstrije, če bo Srbija dala zadovoljiv odgovor, se ne ve. Srbska javnost je za — vojsko. — Torej pogodba med Avstrijo in Turčijo je sklenjena in podpisana. Turčija prizna aneksijo Bosne, Avstrija pa se* odpove sandžakatu Novibazar. Avstrija plača v 14 dneh Turčiji 2 in pol milijone turških lir odškodnine za turška državna posestva v Bosni-Hercegovini in odpravi pošte v mestih, kjer jih nimajo druge države.
K D V 3 e €.
n Vse gospode dopisnike vnovič in nujno prosimo, naj pišejo samo na eno stran pole. Pišejo naj razločno in ne s svinčnikom. S tem olajšajo uredništvu in tiskarni delo. Vsi dopisi, ki so pisani nerazločno, romajo v koš. Uredništvu ne preostaja časa, da bi dopise popravljalo, povrhu pa še na čisto pre-pisavalo.
n Umrl je dne 1. marca mnogoč. g. Ivan Kraljič, župnik v Kozljaku v Istri. N. v. m. p. !
n Štrajk voznikov še ni končan, oziroma vozniki še niso dobili (dela, a kedaj fgajbodo dobili, se pa tudi i ne ve. Govori se, da se je na magistratu sklenilo, da tega dela okoličanom sploh ne bodo dali več in da jim je ta štrajk jako dobrodošla pretveza, da izključijo okoličane od dobave gramoza. Dobavo so baje pod roko oddali veliki italijanski tvrdki Faccanoni, dasi so jo formelno razpisali ; sedaj se bodo morali pogajati vozniki s Faccanonijem, ako bodo sploh prišli v poštev. Ker pa nekateri trdijo, da to delo še ni oddano, je mogoče, da se bo o tem še razpravljalo, toda dr. Mandič je lahko u ver j en in prepričan, da njega ne bodo prašali za svet, komu naj to oddajo ; zdrava pamet in pa skušnje zadnjih let nam kažejo in svedočijo za to, da bo magistrat slovenski konsorcij še veliko manj e upošteval kakor je svoječasno vlada upoštevala N. D. O., dasi obema predseduje dr. Mandič. Mi se zelo bojimo, da bo konsorcij vzlic vsem prošnjam od vseh mogočih strani ostal na cedilu in da bo vspeh brezmiselnega štrajka ta, da je odvzel dvema slovenskima podjetnikoma delo iz rok po znanem slovenskem geslu : Če nimam jaz, pa tudi, ti ne smeš imeti. To je menda sloga ! Ako bi* šlo tukaj samo za Mandiča in pa znano gospodo okrog-. „Ed inostiUhi- j im., jnorda—nekateri-idko malo blamažo še privoščili, saj jih imajo itak že vse polno, tora j ena več ali ena manj ! Spametovalo bi to Mandiča in nekaterih drugih še vedno ne, kakor bi znanih krogov ne prepričalo in ozdravilo od njihovega samoljubja in domnevanja, da vse, kar oni naredijo in edino le to je dobro, drugo pa slabo. Saj itak je že znano, da ako kdo drugi vzame kako delo v roke, mu nagajajo in kvarijo, kar se le da. če tudi s tem škodujejo dobri narodni stvari ; brez njihovega dovoljena in aprobacije „Edinosti“ se v Trstu in okolici ne sme ničesar zgoditi, če se pa, mora nasprotovati takemu delu in tisti osebi. To čutijo že mnogi ugledni možje - Sedaj pa še par opazk. Recimo. da bi štrajkove! zmagali na vsej črti. koliko bodo na boljem ? Kedaj bodo pridobili izgubljeni zaslužek ? Kajti ta štrajk je bil nastavljen na najbolj nevgoden čas ; zima, slaba letina, splošno nič zaslužka, potem pa še taka draginja živil in sena. Ako je prizadet po en sam faktor, si človek že še pomaga ali živina hoče imeti vsak


Martin je bil gospodu čedalje bolj všeč, ker je bil razumen in pošten mož. Vprašal ga je tudi, čemu se je .podal na tako dolgo pot ? Martin je pripovedoval, da mu je v Slavoniji pripadla mala dedščina po nekem daljnem sorodniku. Sedaj pa se je podal na pot, da dobi dotično dedščino. „Pred ono nesrečno povodnjo“, pripovedoval je Martin, „bil sem še precej premožen. A ta velika nesreča me je uničila skoro popolnoma. Hišo in hlev sem moral sezidati popolnoma z nova, in nakupiti je bilo treba orodja, živine, posodo in sploh vse, kar se rabi pri vinogradništvu. In tako sem zlezel v dolgove nevede kedaj in kako. Naslednje dve leti mi vinograd ni poplačal truda in dela, ker mi je vzela pozeb ves pridelek. Tudi poslej je bilo le malo dobrih vinskih letin. Noč in dan sem se trudil in potil, tudi žena si ni dala ne miru ne počitka z beljenjem platna, varčevala sva kar se je le dalo, a vkljub temu se kar nisem mogel izkopati iz dolgov. Lahko torej razumete, da me je razveselila vest o dedščini : par sto goldinarjev naj bi dobil. A gosposke tam doli v Slavoniji se nekaj branijo izplačati mi denar. Zato sem sklenil iti sam tja doli, in upam, da bom dobil denar".
„Gotovo imate seboj vse potrebne listine“, pravi gospod Svetličič.
„Kajpada“, reče Martin, izvleče iz notranjega žepa cel šop listin, ter jih da gospodu Svetličiču. Ta jih hitro a vendar pazno po gleda. Njegovo vajeno oko je takoj spoznalo, da ima Martin pač pravico do dedščine, a malo upanja, da bi jo dobil; če jo pa že dobi, bo moral plačati veliko odstotkov. Hitro je izračunal, da bo Martinu ostalo od dedščine prav malo denarja, ker bo veliko po-
stroške. Gospod Svetličič pa je bil ne samo bogat in razumen, ampak tudi plemenit mož. Dejal je : „Veste kaj prijatelj, ubogajte me, kar vam svetujem. Pot v Slavonijo je še dolga in neprijetna; potem boste tudi tam precej časa zamudili, ko boste čakali, da vam izplačajo ves denar. Jaz väm izplačam toliko kolikor znaša cela dedščina; vi pa daste meni pooblastilo, da potegnem denar pri sodniji, ko bo vsa razprava dokončana“.
Seveda je bilo Martinu s tem silno ustreženo in hvaležno je vzprejel dobrohotno ponudbo gospoda Svetličiča, vendar pa še prav ni zapopadel, kako veliko uslugo mu je storil plemeniti gospod, ki mu je več ko tri četrtine denarja lahko rečemo — podaril.
Ko sta tako dognala denarne stvari, začela je gospa Svetličičeva, tudi jako plemenita žena, Martina ljubeznjivo izpraševati po ženi in otrocih. Rekla je : „Glejte, sedaj ko vam ni treba hoditi v Slavonijo, ostanite par dni j pri nas. Danilo vas bo potem spremil domu in ostane nekaj časa pri vas. Našel je svojega očeta, in to je zanj velika, vesela sreča; naj vidi tudi še svojo ljubo mater, da bo sreča popolna, ter svoje brate in sestre, da bo veselje še večje. Da se boste s svojim sinom lepo peljali domu, bova že midva z mojim možem preskrbela“.
Martin je bil ves iz sebe radi tolike dobrotljivosti in ni vedel, komu in kako bi se zahvalil. Samo to je govoril v enomer in neštetokrat ponavljal, da še nikdar ni videl tako dobrih ljudi j. „Ne morem biti ljubemu Bogu zadosti hvaležen, da mi je rešil tako čudovito mojega sina smrti v vodi, ga pripeljal k dobrim ljudem, ki so ga vzgojili tako dobro, ter dal tudi meni doživeti to
zopet našel. Hvala Bogu, hvala Bogu“, dejal je oče Martin in solze so mu lile po starih, razoranili licih.
Danilo ni obrnil oči j od svojega veselega srečnega očeta, neprestano ga je pogledoval in pazno poslušal. Rad bi bil tudi še kaj več izvedel od ljube matere, več kakor so tu govorili o njej. Pa dokler je govoril gospod Svetličič, se ni upal segati mu v besedo. Ko pa je le ta malo utihnil, prosil je očeta, naj mu pove kaj o materi in sestrah ter bratih. In oče Martin je pripovedoval, pa kako rad in s kakim ponosom ! Ni mogel najti dosta lepih besedij, da bi natanko povedal, kakšna je njegova žena : silno pridna in delavna, pametna, varčna a revežem dobra in usmiljena, od srca pobožna in ponižna ter jako skrbna za moža in otroke. S pravim očetovskim veseljem je hvalil tudi oba sinova in obe hčeri ; kako so ubogljivi in bogaboječi ter pridni za delo, kako ljubijo dom, ni jim pa mar slabe tovaršije. Kar svetile so se mu oči in vsi so ga z zanimanjem poslušali. Spoznali so, da govori resnico, ker je govoril prisrčno, skoro navdušeno, spoznali so, da je mož poln ljubezni do svoje žene ter ves skrben za svoje otroke.
Danilo je bil ves vesel in še bolj je koprnel, da bi le kmalu videl ljubo mater in dobre brate in sestre. In dejal je : „Moram jim nekaj prinesti domu ! Hvala Bogu, moja blagajnica ni prazna. Nakupil jim bom raznovrstnih stvarij, samo ne vem, s čem bi jih najbolj razveselil“.
„To bom pa jaz pomagala nakupovati“, oglasi se gospa Svetličičeva, „in sama bom dodala še nekaj darov“.
„Prav imaš“, reče gospod, „tudi jaz bom
Drugo jutro sta šla gospa in Danil0 v prodajalno Nakupila sta lepega blaga in tkanine in svilenih rut in pisanih trakov in lepih predpasnikov in mnogo druzega, kar človeka razveseli in mu koristi. Trgovski učenec se je potil prav pošteno, ko je nesel za gospo velik sveženj na njen dom. Tudi Danilo je nesel precej zavojev. Ko prideta domu in gospa razloži na veliko mizo vse nakupljene stvari, se oče Martin kar ni mogel načuditi. Gospe Idi je bilo to strašno všeč. Kar položi roko na kos jako lepega, temno višnjevega sukna in pravi Martinu :
„Oče, to blago vam je kupil Danilo, vaš sin. Vzemite je, kmalu pride krojač, ki vam pomeri novo obleko, delo mu bom pa plačala jaz“.- Tako je dobil Martin lepo novo obleko, in bil je zelo vesel, ko je odložil precej ponošeno staro obleko. Spet in spet se je z ar hvaljeval in vedno se mu je zdelo, da se je i zahvalil .še premalo za vse mnogovrstne dobrote, s katerimi so ga kar obsipali ti dobri ljudje. Pa so mu tudi znali dobrote deliti z največjo ljubeznivostjo, ne da bi mu bili kedaj kakorkoli očitali in oponašali njegovo i revščino. In to mu je delo silno dobro. Go- j spod Svetličič ga je često ustavil in mu dejal : „Nehajte vendar! Saj je Bog dal zato ' enim več premoženja, da drugim, ki ga nimajo, pomagajo. Ko bi bogatini le hoteli, dobili bi v radodarnosti več veselja, kakor v posvetnih zabavah in veselicah. Pa ne ume j o tega, ne znajo, nočejo ; skrita jim j6 resnica, katero je povedal Izveličar rekoč : j „Veliko boljše je dajati, kakor jemati".
(Nastavek prihodnjič-) ;

dan svojo krmo ,če dela ali pa ne ; vsakega dela in povsodi se pa z'živino opravljati ne da. Nadalje je treba omeniti, da je neodpustljivo, da se tako važni in osodepolni koraki in ukrepi odločujejo po tako mladih in neizkušenih možeh kakor je predsednik štrajkovcev ; tega je krivo vodstvo stranke „Edinosti“. Ker je pa med štrajkovci mnogo naših pristašev ali vsaj somišljenikov, se moramo zanje zavzeti, zavzeti pa se moramo tudi za stvar samo, kajti gre tukaj za Slovence v okolici sploh in mi ne smemo in nočemo dopuščati, da bi mladi koristolovci zapeljavali okoličane v nevarne špekulacije in vratolomne štrajke. Ako so že hoteli kaj ukreniti, so se morali najpreje organizirati ,nabrati si nekaj denarne podlage za podpore, potem poskušati pridobiti si pozicijo pri podjetnikih, ako tam ni vspeha, pri odda-jalcu dela potegovati se za direktno oddajo, če bi tudi tu ne šlo, potem šele dobro premisliti, ali naj se začne s štrajkom ali ne. Za vsak slučaj pa je treba ob takih okolnostih pomisliti na posledice. Nekaterim ne bo mnogo na tem, če dovažajo gramoz za magistrat ali pa ne, nekatere bo malo bolj bolelo, toda za nekatere je pa to vitalnega pomena in za te bi se bilo moralo skrbeti in misliti že pred štrajkom. Tako vsaj uči zdrava pamet in pa socijalne teorije, katere bi morali gg. juristi okrog „Edinosti“ poznati. Ponavljamo, to je neod-pustno, da se prepušča mlademu, neizkušenemu in kakor se kaže tudi teoretično neveščemu človeku odločitev takih zadev. Dobro znano, -da imajo nekateri pred sabo edino le svojo lastno čast in karijero, in hočejo preko tako dragih in velikih žrtev postati vplivni in premožni možje, po izgledu nekaterih drugih „rodoljubov“.
n Torej — bojkot ! Pretečeni teden je nekdo svetoval v „Edinosti" svetoivanskim možem, naj ne puste svojim ženam k laški maši. V 61. st. istega lista pa neki „vernik“ priporoča bojkot tej maši in pravi : Čemu bi hodili k tem mašam, ko imajo Svetoivančani svoje stare običajne službe božje. Ker sami priznavate, da imajo Slovenci svojo službo božjo m ker njih nihče ne sili k laški maši in pridigi zakaj torej vedno drezate proti novo vpeljani там' ' Skoro se nam hoče dozdevati, da je ta .лопјк., take sorte ki bi rad videl bojbotirano vsako mašo, naj si bo slovenska ali laška. Klasičen je tudi stavek tega „vernika“ : „Mi pa ostanemo kljub temu vedno dobri kristjani“. Ne vemo, zakaj to zatrdilo. Kakor da bi bila
upeljava nove maše lahko komu povod, di ne ostane dober kristjan. Gospod „vernik“ vaše krščanstvo diši zelo po „edinjaškem kr ščanstvu“. Ker ši ne moremo misliti, da bi do bajali v „Edinost dopisi, ki se bavi j o s sveto ivanskimi cerkvenimi zadevami, od druge stran kakor od „vernikov", ki imajo svoje shajališči v svetoivanskem „Narodnem domu“, in ke pra\ ijo, da hočejo ostati dobri kristjani, das nismo imeli dosedaj priložnosti, spoznavat . in občudovati njih gorečnosti, smo prepričani da bomo odslej videvali pri običajni slovensk službi božji navzoče vse svetoivanske „narod n jake", z molitveno knjižico v rokah, tiste pa ki ne znajo bra-ti, s paternoštrom.
n Nova cerkev v Trstu. Salezijani sc začeli zidati na svojem zemljišču via Isfcriž novo cerkev po načrtu inženerja Budinicha Cerkev bo v obliki križa; dolga bo 29.36 m široka pa 8.86 m.
n Marijina družba. V nedeljo popoludm je imela naša družba v svoji sredi nenavad nega in odličnega gosta, čg. dr. Kreka, Pri hitel je iz sv. Križa med nas. Ko smo zve. dele, da pride ta odličen mož med nas, s< nas je zbralo toliko, da je bila naša dvorane veliko, veliko premajhna, da bi dala prodort х8ет, ki so prihitele. Dr. Krek je govoril c sta.i'ostneni zavarovanju s posebnim oziron posle. Navdušeno smo mu ploskale. Žal se. je gospod tako hitro ločil od nas Rebrno, da bi ga kmalu zopet videle in slišale.
n Tržaško slovensko gledišče. V nedelje se je uprizorila prvokrat na našem odru drama „Mat," najnovejse delo našega mehkočutnega pisatelja Meskota. Sicer to dramatično dele v tehničnem oziru ni dovršeno, kar se pri uprizoritvi hitro spozna, ima pa rodoljubno tendenco ljubezen do rodne zemlje, do ljustva in do vsega, kar je njegovega, tako jasno izraženo, da bi se mogli na njej ogreti tudi oni, ki se že potapljajo v morju nam tujega naroda. Želeli smo in pričakovali, da bo narodno „zavedno" in „rodoljubno“ tržaško slovensko občinstvo posetilo to predstavo v tolikem številu, da bo sicer ne velika glediščna dvorana vendar
enkrat polna. „Moč uniforme“ je pač imela toliko privlačne sile na to občinstvo, da je bilo gledišče polno. Drama „Mati“, tudi domač slovenski umotvor, a z drugačno vsebino in tendenco, je ni imela. Pajacade in maškarade so priljubljene in dobro obiskane. Nad tem tržaškim slovenskim kulturnim nivojem višje stoječega nase občinstvo ne razume. Žalostna perspektiva v našo bodočnost v Trstu ! O predstavi sami ne bomo veliko govorili . Upoštevati moramo, da so skoro vse vloge te drame precej nehvaležne vsakemu igralcu. РороЦота nas Je- zadovoljila s svojim globokočutnim igranjem vloge Silve ga. Danilova g.čna Mekindova J< jHa v vlogi klepetave meščanke prav izborna, Za 'ar je dobila pohvalo pri odprtem odru. Dobra j a tuc^ bila g.čna Pucljeva ki je igrala mater, u o-V ero v,sok, ki je umerjeno igral idealnega zupnika.
tatr .a*v*ne na Opčinah. Predsinočnjem so Elvir1 S Svoiim obiskom počastili vilo gospe Tatn?- '°^1 na Opčinah ; hiša je sedaj prazna. X1 80 zato z vso komoditeto vkradli veliko
° «UojUi	—	....i...	.
flaubert, revolver, daljnogled in nekoliko vilic in nožev s srebrnim držalom, vse skupaj v vrednosti 1000 K. Gospa Lolli je zavarovana proti ulomu.
n Volitve v predstojništvo delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu se vrše dne 31. marca 1909, in sicer iz delavske skupine VI. kategorije. Voliti je enega člana in enega namestnika. Slovenska kandidata sta : Anton Jeriha, delavec pri Devici Mariji v Polji, za člana ; Fran Gomišček, poslovodja v Solkanu, za namestnika. Treba napeti vse sile, da prodremo zopet v tej skupini in s tem damo najboljši odgovor na ukrep, s katerim se je razveljavila izvolitev naših dveh, decembra meseca izvoljenih kandidatov. To pot volijo samo delojemalci ! Glasovnice sp gospodarji zavarovanih podjetij že prejeli. V ta namen, da se volitve izvrše zadovoljivo in koristno za naše gospodarske interese, se je dogovorilo skupno postopanje. Obračamo se zategadelj do naših interesentov s prošnjo, da blagovolijo čimprej doposlati prejete glasovnice, ki morajo biti podpisane od delodajavca in zaupnika delavcev, predsedniku tržaškega volilnega odbora dru. Edvardu Slaviku, odvetniku v Trstu.
n Novi sneg je napravil na železnicah prometu velike zmešnjave. Vsi vlaki imajo velike zamude. Nekateri vlaki na južni železnici so imeli 2 do 3 ure zamude. Po državni železnici vozijo vlaki, le do Jesenic in Maribora. Delavcev sicer po progah kar mrgoli, a jih je še premalo. Na pomoč se je tudi s posebnim vlakom odpeljalo iz Ljubljane na Jesenice 400 mož 27. pešpolka. Splošno trpi ves promet.
n Vsled silnega snega sta na Brenerju obtičala v snegu brzovlak in osobni vlak. Tudi drugod na Tirolskem so obtičali vlaki v snegu.
n Reško cerkveno vprašanje. Reka spada pod hrvaško senjsko škofijo. Reka je politično že ločena od Hrvaške, h kateri spada po naravi. Sedaj bi jo pa radi reški Lahi in Madžari še cerkveno ločili od Hrvaške in zahtevajo za Reko posebno škofijstvo. V tej zadevi sta bila že v Rimu tudi reški župan in drž. poslanec Zanella,'"'v Reko pa je prišel na razgovor neki sekcijski šef iz Budimpešte. Sedaj pa javljajo, da se hočejo tudi vpreti vsi hrvaški škofje, kateri pošljejo k cesarju tudi deputacijo pod vodstvom sarajevskega škofa dr. Stadlerja. Rim gotovo ne pojde na limance Lahom in Madžarom, saj njih delovanje ni v prospeh vere in Cerkve in upamo da jim tudi Dunaj ne bo pritrdil, ter da bo zmagala pravična hrvaška stvar, za katero se potegne ves hrvaški episko at.
n „Pasjeglavcev“, (vezani K 2.20, nevezani K 1-20 s poštnino) je le še nekaj izvodov na razpolago. Priporočajo se pa tudi raznovrstne druge povestne knjige v veliki izberi v prodajalni „Katoliškega tisk. društva“ v ulioi delle Poste, 9.
n Smrtna nezgoda. Pri gradnji hiše št. 5 v ul. Ferriera, ki je sedaj že pokrita s streho, je bil med drugimi vslužben tudi zidar Josip Gregorič star 45 let, stanujoč pri Sv. M. M. Zgor-nji4št. 191, oženjen s tremi otroci. — Vžeraj ob 4.30 popoludne se je Gregorič nahajal na strešni terasi in sedel na lesenem mostu. Zdi, se da je na enkrat zgubil ravnotežje ; ubogi delavec je padel in obležal nezavesten na mostu pri prvem nadstropju. Tovariši so ga pobrali in telefonirali na zdravniško postajo. Zdravnik je konstatiral, da mu je bila strta lobanja ; zlomil si je tudi levo ramo in dobil rano na nogi in na glavi. Revček je izdihnil dušo že ined vožnjo v bolnišnico. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Sv. Juštu.
n „ Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov “ se ustanovi v Trstu. V nedeljo, dne 7. t. m., se vrši v „Narodnem domu“ ustanovni občni zbor tega društva.
n Strašna žaloigra v Št. Andrežu na Goriškem. 23-letni delavec Nanut iz Št. An-dreža je ustrelil 20-letno deklo Pavlin Marijo. Že par let je bil znam žnjo, a v zadnjem času dekle ni več marala veliko zanj iu bila je v dogovoru z nekim vojakom. To ga je hudo peklo in v noči od nedelje na ponede-Ijek je izvršil strašen čin ljubosumnosti in maščevanja. Ustrelil je nanjo trikrat, nase dvakrat. Dekle je že umrlo v goriški bolnišnici. Morilčevo stanje pa, ki je zadet dvakrat v prsi in se nahaja v goriški moški bolnišnici, je jako dvomljivo.
n Vlagajte svoj denar v hranilnico! Pred kiatkim je prodala na Nižje Avstrijskem neka služkinja svoj del premoženja, za katerega je skupila približno 600 kron. Ta denar je pa spravila v svoj kovčeg. Ko je čez nekaj dni odp-la kovčeg, da bi denar vložila v hranilnico, je dobila samo še ostanke bankovcev, vse drugo so snedle miši. — Tudi mnogi naši ljudje imajo navado, da hranijo denar doma. Svetujemo jim, da tega ne store ampak, da vložijo svoj denar v „Ljudsko hranilnico“ v Trstu, ulica Poste, 9, kjer ga ne ukradejo ne tatovi in ne snedejo miši.
n Dunajski župan dr. Lueger, ki je sedaj v Lovrani, se je peljal z avtomobilom proti Moščenicam. Na poti doteče moščeniškega župnika, ki je hitel domu, poročit nov par. Župan povabi župnika v avtomobil in ga pelje v Mošeenice. Župnik je ženinom in svatom, ki so že čakali, predstavil „velikega“ gospoda, katerega je potem tudi omenil v svojem cerkvenem govoru. Po poroki in maši kateri je prisostvoval dr. Lueger s svojim spremstvom so svatje, povabili dr. Luegerja na „ohcet“, kar je pa ta z ozirom na svoje zdravje odklonil. Potem ko je novoporočenima želel srečo in jima priporočal medsebojno ljubezen, se je župan zopet odpeljal proti
n Avstrijska Rafaelova družba je imela 23. feb. na Dunaju letni občni zbor, katerega se je vdeležil kot zastopnik slov. Raf. družbe dr. Krek. Iz poročila predsednika grofa Har-racha posnemamo, da se je naselilo leta 1907/08 v severnih zedinjenih državah 782.870 izseljencev, izmed katerih je bilo 82.983 Avstrijcev in 85.526 Ogrov. Mnogo naših državljanov pa se je naselilo tudi v Kanadi in v Braziliji. Tudi podružnici v Pragi in Trstu sta šli na roko izseljencem. Društveni zaupniki v nemških pristaniških mestih so podpirali s svetom in dejanjem 50.000 izseljencev. Jako vspešno je bilo tudi društveno delovanje z ozirom na varstvo deklet. Na to je poročal dr. Krek o delovanju slov. podružnice, o ustanovitvi slov. Raf. družbe v Novem Jorku i. t. d. Družbin blagajnik je povedal, da so se dohodki povečali, toda večji so tudi stroški. Rafaelova družba je vsega priporočila vredna.
n Volitve na Koroškem. V kratkem bodo na Koroškem volitve za deželni zbor. Slovenci so postavili sledeče kandidate:	v
kmetski skupini: FI. Ellersdorfer, župan Gre-binjski; drž. posl. Fr. Grafenauer, eventuelno Msgr. Valentin Podgorc ; Janez Vošprnik, posestnik v Zgor. Jezerih ; Jožef Škrbina, posestnik v Hudih Dolih ; v splošni skupini pa : drž. posl. Fr. Grafenauer
n Zveza slovanskih zdravnikov. „Osrednja zveza čeških zdravnikov“ je sklenila, da ne pristopi k „Zvezi avstrijskih zdravnikov" in sicer radi nemških zdravnikov, ki so se izkazali Čehom tako sovražni. Snuje se pa samostojna „Zveza slov. zdravnikov“ v Avstriji.
n Obsojen urednik. V Sarajevu je bil obsojen urednik „Srbske Riječi“, Jugovič, na 6 mesecev ječe, ker da je objavljal tenden-cijozna poročila o avstro-srbskem sporu.
n Mrtvaška glava na mizi ruskega zunanjega ministra. Neznana oseba se je vtihotapila v skrbno zastraženo pisalno sobo ruskega zunanjega ministra Izvolskega ter je položila na ministrovo pisalno mizo mrtvaško glavo, bodalce in napis: „Ako Izvolski izda naše srbske brate, be zaboden“.
n Potres. Poročila iz Sirasa pravijo, da se ondi potresni sunki nadaljujejo.
n Vojaške odredbe na Koroškem. Graški listi poročajo, da se na Koroškem ustanovi posebno trdnjavsko poveljst vo. Podrejene, mu bodo trdnjave malborgetska, ra-bljska, predilska in bovška. Poveljnik bo v Beljaku.
d n Radi Znanih dogodkov v Domžalah na Kranjskem so bili pred tremi leti obsojeni nekateri možje na podlagi nekega starega paragrafa, na 24 ur zapora, samo zato, ker so klicali „ Živio,,. Prošnja za pomiloščenje je bila zavrnjena, kljub temu so poslanci S. L. S. še posredovali in upati bi morda bilo, da na Dunaju vendarle kaj dosežejo, a vse je prekrižalo deželno predsedstvo kranjsko, ki nove prošnje za pomiloščenje ni hotelo poslati naprej in jo je kar zavrnilo. S tem je deželno predsedništvo zopet pokazalo svojo veliko ljubezen do Slovencev. — Danes so dobili obsojenci poziv da morajo nastopiti zapor. Tako bodo zaprti 24 ur, ker so na slovenski zemlji klicali „ Živio“. Dabi se tako prakticiralo proti nemškim „Heil“- in in italjanskim ,,Evviva“-klicem, bi moral biti zaprt marsikak uradnik. Slovenskih „ Živio“ radi teh obsodb seve ne zatro, naš ,, Živio“ bo preživel tudi take obsodbe.
3z okolice.
o Iz Sv. Križa. V nedeljo 28. m. m., dopoldne se je vršil občni zbor naše posojilnice v navzočnosti drž. posl. in predsednika „Zadružne Zveze“ g. dr. Kreka, ki je v poljudnem govoru zbranim članom pojasnil pomen rajfajznovk, ter priporočal članom varčnost, ki se da posebno pospeševati z domačimi hranilnicami ali šparovčki. Da posojilnica v tem kraju, kjer niso mogli naši tržaški kolovodje nič ustanoviti, dobro napreduje, spri-čuje to, da šteje danes po svojem kratkem obstanku že preko 70 članov. Popoldne se je pa vršil ustanovni občni zbor „Gospodarske vinarske zadruge“, ki je bil nepričakovano dobro obiskan. G. dr. Krek je prepričevalno govoril o nujni potrebi take zadruge, ker le potom zadruge moremo naše pridelke spraviti na svetovni trg. Priporočal je tudi ustanovitev živinorejske zadruge, ki more pospeševati napredek v živinoreji z nabavo dobrih plemenjakov in drugo. Same kmetijske • družbe ne morejo tega storiti. Take zadruge dobe tudi državne podpore, ako da podporo tudi dežela. Tega pa tu ne bo, ker italijanska stranka, ki gospodari v našem dež. zboru ne bo hotela podpirati našega napredka. Če hočemo napredovati, si moramo pomagati sami, in to potom zadružništva. — Priporoča ustanovitev mnogo tacih zadrug, ki bodo potem naravnost od države zahtevale podpore. Upamo, da bodo ti nauki obrodili veliko uspeha v korist našega ljudstva.
o Iz sv. Križa. 28. dan februvarija 1909 ostane neizbrisen v spominu vseh Občinarjev svetega Križa pri Trstu. Ta dan smo vstanovili pri nas društvo, ki bo koristilo več ko razna druga društva, ako bo načelstvo kos nalogi, ki si jo je prevzelo. Vstanovili smo prepotrebno /„Gospodarsko in vinarsko društvo“. Na vstanovnem občnem zboru smo imeli izvanredno srečo, da smo slišali dr. Kreka, očeta gospodarskega preporoda med Jugoslovani.
f Smelo rečemo, da vsi prebivalci sv. Križa so imeli priliko ga slišati. Zjutraj je imel pre-
llst sv. Pavla ap., ki se bere I. ned. v postu Zlasti ko je razlagal besede : „Vbogi smo, vendar mnoge obogatimo“ zdelo se nam je, da v Kreku slišimo samega sv. Pavla govoriti, kajti radi svoje znane priprostosti in ponižnosti združene z veliko učenostjo bi mogel tudi Krek sam o sebi reči: Vbogi smo, pa mnoge obogatimo. Ob 11. uri smo imeli občni zbor tuk. hranilnice in posojilnice za volitev nadzorstva. Po končani volitvi nam je Krek razložil velikanski pomen kmečkih posojilnic, in novoizvoljenim nadzornikom razjasnil njihove dolžnosti. Popoludne ob 3, pa je bil ob nepričakovani vdeležbi povabljencev in nepovab-Ijencev vstanovni občni zbor novega gosji, društva. Na shod je prišel naš občespoštovani dež. poslanec g. Al. Gorjup. —- Pravila novega društva je ob napeti pazljivosti navzočih čital in s svojo duhovitostjo razlagal dr. Krek. Naši možje niso navajeni ploskati, toda ko je govornik končal svoje praktično ]) reda vanje, so neprisiljeno s ploskanjem pokazali svoje odobravanje. . G. poslanec Gorjup je v dobro premišljenih besedah priporočal gospodarjem, naj se vsi poprimejo novega društva in se poprimejo še z večo pridnostjo glavnih treh virov blagostanja :	mlekarstva, vinogradništva in
ribarstva. Ker je imel dr. Krek iti na vlak, radi shoda v Marijinem domu v Trstu, je shod končal že ob 4 in pol. Krekov nastop je nekoliko spametoval tudi naše križke socijaliste ; dosedaj so pravili, da so le socijalisti prava „inteligenca", vsi drugi pa, da so zabiti starokopitarji. Sedaj so pa spoznali, da je tudi med katoličani mogoče dobiti inteligenco. Mimogrede omenjamo, da vplivne liberalne inteligence ni pri nas ; kar je liberalcev, so generali brez armade. Kmalu po shodu je prišel k nam član volilnega odbora iz Trsta iskati agitatorjev za stranko „Edinosti“. Pa jih ni našel. Pravijo, da je prišel tudi v župnišče. Značilno! Prerokovanj e„Edinosti“od 13. maja 1908 se ni uresničilo.
o Svetoivansko krš. soc. izobr. društvo
žaluje ob izgubi enega naj bolj navdušenih svojih članov, Henrika Korena, ki ga je nemila smrt pokosila, ko je svoje korake kom&j namerjal v svet. Veliko je obetal. Zanimal se je za vse naše javno življenje, posebno za naše načelne boje, ki jih je kljub svoji mladosti izredno dobro umeval. Nekoč bi v našem javnem življenju pri tolikem napredovanju gotovo častno vršil svojo nalogo. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega se je poleg društva in telovadnega odseka, ki sta mu poklonila vence, udeležila ogromna množica ljudstva, da je bila cerkev polna. Ganljivo je bilo slovo, ki mu ga je g. kaplan govoril v cerkvi. Počivaj v miru !
o Iz Sv. Ivana agitatorjem „ignorantov“! „Edinost“ je . večkrat pisala, da je „Obrt. in kons. društvo“ pri Sv. Ivanu odveč in nepotrebno. Edinjaši so doslej tudi vedno bojkotirali društveno gostilno. Sedaj pa, ko se bližajo volitve, so se začeli približevati ji. Ker si pa ne upajo sklicati javnega shoda, dobro vedoč, da pri Sv. Ivanu nimajo več slepoudanih pristašev, so pretečeno soboto zbrali tajno nekoliko volilcev v društveni gostilni, da jih utrdijo v misli o edinozveli-čavni politiki „Edinosti“. A ker tudi med temi maloštevilnimi n:so našli molče jioslušu-jočih in kimujočih, so se užalostili in ujezili ter rekli: „Sentivansko ljudstvo je ignorantno“.
Kako sprejmejo in prenesejo to razža-Ijenje naši svetoivanski možje ki drže še kaj na svojo čast in moštvo, to je njihova stvar! Ako ne obračunajo z razžalivci, jiriznajo upravičenost trditve, da so ignorantih. Torej možje za Vašo ča=t se gre !
„Narodni“ agitatorji! Izrekli ste obsodbo, da je naše ljudstvo ignorantno. Ste li pa pomislili kaj, koga ste pravzaprav obsodili s tem ? Mar ljudstvo ? Kdo ga je vodil in učil do sedaj ? Mar ne vi ? Zmožnosti in delavnosti učitelja sodimo najbolje po uspehih, ki jih doseže pri svojih učencih. Gegava je torej krivda, da je svetoivansko slovensko ljudstvo ignorantno ? S to obsodbo ste popolnoma obsodili sebe in svoje dosedanje 1 delovanje. Obsojeni so pa stem najbolj vaši učitelji in vzgojitelji in njih breznačelno delovanje.
Kaj ste nudili in nudite še sedaj slovenskemu ljudstvu ? Plese, maškerade, petje in pitje — in druzega ničesar ! Da to niso vzgojevalna in izobraževalna sredstva, ki bi ljudstvo dvigala, tega ne more noben razumen človek zanikati. Vaša krivda je, če je ogromna večina našega tržaškega ljudstva na nizkem prosvetnem stališču !
Mi vidimo to zlo in ga hočemo omejiti. Pričeli smo še !e in naši usjiehi so vam že v strah, kar nas veseli. Le tako naprej vi, mi po svoje naprej — na vežbališče sedaj, potem v boj — za zmago ! Živel ta napredek !
Ta, ki ni imel pravice govoriti na vašem shodu.
o Iz Skednja. Hvala Bogu ! Zginil je pust. a žnjim je zginila iz žepa veseljakov marsikatera svetla kronica, ki bi se bila dala boljše uporabiti. Če si prišel v pustnem času v našo vas. so te na vseh hišnih vogalih vabili raznobarvni lepaki na ples in maškarado. Nehote si se moral vprašati : „Ali škedenjska „inteligenca“ ni v stanu prirediti poštene in podučne igre, ki bi ž njo več koristila ljudstvu nego z vsemi plesi in maškaradimi ? Ali pa je ljudstvu že tako demo ralizirano, da mu je le tisti všeč, ki se dobrika njegovim strastem ? Na vsak način pa ni to nikakoršno narodno delo, ako se narod navaja k zapravljanju, uživanju in pijančevanju. Potem pa še tožijo o slabih časih, o italjan-
kakor delate vi, nevarnosti ne odpravite nikdar ! Imamo pri nas nepotrebni laški otroški vrtec, in sedaj vdobimo še nemškega. Ne bi H bilo mogoče, da bi otroci slovenskega otroškega vrtca vdobili opoldne malo kosila ! Mislim, da pri tolikih trgovcih in posestnikih bi se ta stvar lahko izvršila. Potem bi imel ta vrtec še veliko več otrok, tudi takih, ki hodijo sedaj v italijanski vrtec, kjer imajo sicer kosilo zastonj, a ko vstopijo v ljudsko šolo, se morajo vpisati vj italijanski oddelek. Če bi se vsaj polovica denarja, ki se zavrže za ples, uporabila ▼ ta blagi namen, potem bi ne bilo potreba se bati ne italijanske ne nemške nevarnosti.
Tudi rodoljub.
3z 3slre.
i Iz Boljunca. — Naši liberalci. Splošno je znano, kako so naši liberalci v minolem letu divjali nasproti nam. Njihovi dopisi v „Edinosti“ so bili na višku nesramnosti. A ne samo v besedi in časopisju so nas napadali, ampak tudi našo imovino so poškodo\Tali, pobili so okna posojil, urada, knjižnične sobe „Del. izobr. in podp. društva“. Napadli so pa tudi dejansko gg. Terseglava in Čenčiča, ki sta govorila na našem shodu. Ko je imel g. Šonc oditi iz Boljunca, so nameravali, zanašajoč se na županovo oblast, vreči nas iz kaplanije. Uvideli smo to nevarnost in jih prehiteli s tem, da smo si kupili hišo. Spoznali so, da nas na tak način ne bodo ugnali, in zato so si umislili drugo zvijačo. Govoriti so začeli o potrebi sloge. Odbor „Kons. in gospodar, društva“, ki ima mimogrede rečeno namen podpirati liberalizem in zapravljivost ne pa gospodarski napredek našega naroda, je povabil odbor naše posojilnice na sestanek, na katerem se je imelo razpravljati o „odpravi strank“ v naši občini. Odbor Hranilnice in posojilnice“ se je vabilu odzval. Na sestanku se je res dogovorilo, da preneha vsako napadanje ter da naj se dela na to, da bode ljudstvo spoštovalo duhovnika in učitelja, ter da bi se bolje poskrbelo za vzgojo mladine, katere je nekaj jako podivjane. Da smo bili mi s tem zadovoljni, je lahko umljivo, načel s» to ni tikalo, za dostojno in olikano obnašanje smo pa bili mi vedno. Ker se je ravno od one strani to obljubilo, kjer se je največ v tem oziru grešilo, smo pričakovali, da se dosedanje žalostne razmere zboljšajo. A ta up nas je varal. Ko je nekaj dnij po tem sestanku prišel g. Vouk iz Doline v našo občino na pogrebno opravilo, se je iz prostorov „Kons. in gosp. društva“ za njim žvižgalo, otroci so pa čakali na trgu z namenom , da bodo za imen. gospodom kričali, a ta je odšel drugod in sejta ko izognil sramotenju. In še več ! Niti tisti, ki so se udeležili sestanka, niso držali obljube. Neki odbornik „Kons. in gosp. društva“ ; ki je tudi obč. odbornik , je z najgršim razžaljenjem napadel poslujoča odbornika posojilnice v posojilnih uradov. Za razžaljenje sorodstva enega odbornika je prejel 5 dnij zapora. Odbornika sta mu velikodušno odpustila pod pogojem, da plača 10 K. za knjižnico „Del. izobr. in podp. društva". Takoj v noči po tem je podivjana liberalna druhal, pobila okna posojil, prostorov in razdrla leseno lopo. Taka je olika naših nasprotnikov in njihovo moštvo. Liberalcu ne veruj ! Mi sicer ne bi pisali o tem toli obširno, a ker širijo nasprotniki lažnjive govorice o tem, zato smo dolžni to javnosti pojasniti. Izjavljamo, da smo za slogo tudi mi, a ne za tako, kot jo hočejo imeti naši liberalci. Z besedo „sloge“ se ne bomo pustili odvrniti od tega, da ne bi branili naših verskih svetinj, našega prepričanja in naše duhovščine. Za to bomo šli vsikdar v boj proti vsakemu napadovalcu, a ne s takim orožjem, kot ga rabijo naši liberalci ampak z uma svitlim mečem.
— V lastnem dom u. Nič več nimamo strahu pred grožnjami naših preganjalcev. V lastnem domu smo. „Hranil, in posojil.“ si je kupila svojo hišo. Od 21. m. meseca posluje že v novem domovju. — Občni zbor „Del. izobr. in podpor, društva“ v Bo-Ijuncu se je vršil ob priliki preselitve v novo posojilnično hišo, kjer se bo odslej zbiralo poštenomisleče ljudstvo k pouku in zabavi. Izvolil se je sledeči odbor : Zobec Jožef, predsednik, Žerjal Jožef, podpred. , Maver Mih. ; tajnik, Bolčič Mih., blagajnik, Starc Jožef, knjižničar ; Žerjal Lovr. , Pečenik Andrej šu Žerjal Jož. odborniki. Tem je izročeno društvo za eno leto v vodstvo. Naj vrše svojo dolžnost vestno in častno, prihodnjič natančnejše poročilo ! (Ur. prosimo).
i Iz Doline. Dne 27. febr. smo pokopali Jožefa Pangerca. Bil je najstarejši mož v Dolini, star 87 let., prava bržanska korenina, dober kristjan in dober narodnjak. Nikdar se ni bal pokazati svojega verskega prepričanja. Bil je vzgleden gostilničar, kakoršnih imamo danes malo. Vedel je, kdaj ima mož zadosti pijače, ter mu ni več dal; pomagale niso ne prošnje ne žuganje. Bog mu daj večni mir !
3z Krasa.
k Iz Pliskovice na Krasu se poroča, da je liberalnoagrarna stranka, ki se je pri zadnjih državno in deželnozborskih volitvah silno močno čutila in ošabno. gledala na naše gibanje, pri volitvi župana dne 13. t. m. m. pogorela. Liberalni denarni mogotci zgubljajo vedno bolj svoj upliv, ker se jih ljudstvo osvobojuje. Gotovo’bo tudi na Krasu prišel dan popolne osvoboditve našega ljudstva iz gospodarske in politične sužnosti. Dal Bog !

k Iz Povirja pri Sežani. Tudi naše kraško, za toli slabo in dobremu nedostopno razupito ljudstvo je pristopno osvežujočemu duhu krščanske ideje. Naša Mar. družba je v družbi s sežansko priredila dne 21. feb. veselico z mnogovrstnim vsporedom. Veselica je v vsakem oziru dobro vspela. Posetilo jo je mnogo občinstva, ki je bilo žnjo zadovoljno, kar spri-čuje mnogostranska pohvala in želja, da se priredi še večkrat kaj lepega. Torej na delo !
Razne vesti.
r Kaj čitaš ? S tem vprašanjem se sedaj bavijo katoliški časniki v Belgiji. — Kaj čitaš ? — vpraša L’ Ami de T ordre : Ti kot katoličan dobro veš, da marsikateri list skoraj v vsaki številki blati, kar je tebi svetega. Zakaj ga torej podpiraš s svojim denarjem ? Mnogi očetje dobro vedo, da so marsikateri listi v verskih zadevah strankarsk i, in vendar jih drže v svoji hiši, jih čitajo pri rodbinski mizi in jih puste v rokah svoje žene in svojih otrok. Ti se morda izgovarjaš, da ga rabiš iz trgovinskih ali drugih ozirov, — da ima pa pri tem škodo odgoja in večkrat tudi nravnost tvojih otrok, na to ne gledaš ? V tvojo hišo bi smel priti le časnik, kateri ne kvari vere in krščanskega življenja. Zakaj trošiš torej denar za slabi tisk ? Ta vprašanja naj si stavi zlasti dandanes vsakdo, preden naroči kak list.
KOLEDARČEK:
Sušeč—Marc.
6.	Sobota: K vatre; Fridolin, op. Zvezda. — Zgod. kol. ; * Josip Stritar 1, 1836 ; * Michelangelo 1. 1475 ; Odkritje Avstralije od Mangelhaensa leta 1521.
7.	Nedelja: 2, postna (kvat.) (Jezus se na
gori izpremeni), Tomaž Akvinski. — Zgod. koledar: + Sv. Tomaž Akvinski leta 1274 ;	+ slavist Fran
Miklošič leta 1891 ; Napoleon se vrača iz Elbe na Francosko 1. 1815. (Zadnji krajec ob 4.47 po noči).
8.	Ponedelj ek : Janez od Boga, spoz. — Zgod. kol. : Kronanje Friderika Rdečobradca 1. 1152; + Nadvojvoda Franc Karl (oče našega cesarja) leta 1878 ; * Dvoržak 1. 1841.
9.	Torek:	Frančiška Rim. ; Danimir. —
Zgod. kol. :	+ Cesar Viljem I. leta 1888; Danton
postavi revol. tribunal 1. 1793.
10.	Sreda: 40 muč.
11.	Četrtek: Heraklij, muč, — Zgod. kol.:
*	Torquatto Passo 1. 1544. („Osvobojeni Jeruzalem“),
12.	Petek: Gregor I. papež. — Zgod. kol.: + franc, verski pisatelj Didon 1. 1900 ; Ustanovljenje dunajske univerze 1. 1365.
13.	Sobota: Rozina od. — Zgod. koledar:
*	Cesar Jožef II. leta 1741 ; Izbruh revolucije na Dunaju 1. 1848; Umorjen ruski car Aleksander II. leta 1881.
Najbrže bo sneg in vihar.
tiskovine za čč. župne urade
priporoča
proiajalna „Kat. tisk. Društva1'1
v TRSTU ulica delle Poste 9.
Dosedaj so na novo natisnjene in je udobiti sledeče :
Dnevnik; Fides Matrimonii; Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne teniere“ “.Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatomm; Posnetek računa; Račun; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum.
SVOJI K SVOJIM!	SVOJI K SVOJIM!
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
-- KNJIGÜVEZÜIGO
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez
TRS T.g— Ulica Cecilia štev. 9. — TRST.
KUPUJTE
„ližigatšee ¥ korist
oknepiiiB Slovesu etn“
in kolek v isti namen. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva' v Trstu, ulica delle Poste 9.
Slovenec KOHR AD SKAZA,
delavnica za vsa cerkvena dela
v St. ULRICH, Gröden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
Prodajalna
katoliškega tiskovnega Društva
v TRSTU
se priporoča v nabavo spovednih in obhajilnih listkov za velikonočni čas.
Ti*»:
Kupile čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
ZAKJLOG-A
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHAVC
TRST - Via delle Acqn- — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
D0V0 POGREBNO ?0DJETJE
pisarna in prodajalna Via Vincenzo gellini št. 13.
Teile fon 14:-03. (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 14-03
Zaloga oprave ulica Massimo d’ Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi^v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, [kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rokave, čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: Voščene sveče. Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo: HENRIK STIBEL in drug.

LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
I'ocl 11«-;« < 1 -v- H'vfst ti, i«1 i <.- « » tl lit' 1*0.«* V o t > . 'U v111- l"o 11 — 110
----E^C3----
Davke plača hranilnica sama.
Q Za varnost vlog jamčijo udje
I
Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po
№
(360) z vsem svojim premoženjem v znesku približno tri nailjone krort.
Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. — Hranilnica in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. — Vsak krščansko misleč Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri sv. Ivanu pri Trstu.
1
Proiajalna KATOLBEGi MOVNEdi llfiä
" - V TESTE, izlica delle Feste štev» i. --
E.
Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d.
:: Častito Duhovšično opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in sicer: pristno voščene kg a K 5.—, I. vrste ,?I1 Santo di Padova“ kg ä K 4.40, II. vrste kgi ä K. 2.40, okin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg ä K 1.40., Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice ä kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje^na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki (kajfeži) povoskano 'platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela p° zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče^za domačo rabo a 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in ža božičnice so \edno v* zalogi. — Preskrbimo ^ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno obiska in naročil prosi
„3(ato!iško tiskovno društvo“ v Trstu.
Dobava cerkvenih oblačil in asa cerkvenih potrebščin vsake vrste.
1. Herr*.*eterf»r.
O*g.row «Mchrih : Ivam Rele.
Izdaja: Katol. tiskovno irmštrm r Trste.