ŠIbv. 17 (Tek. račun s pošto. * C. C. con la Posta) V Trsta, petek 22. aprila 1927. Leto V. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorelj Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-sella centro 87, — Urad : yia Imbriani 9-III. Odgovorni urednik: dr. I>. BEBCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo letalo L., pol leta 5 L., četrt leta 8 L. — IZVEN ITALIJE eolo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L. Mali koledar. Petek, 22. aprila: Soter in Gaj; Leon. — Sobota, 23.: A&albert (Vojteh). — Nedelja, 24.: Bela n.; Jurij. — Ponedeljek, 25.: Marko; E vodij. — Torek, 26.: Mati božja dobrega sveta; Klet in Marcel.— Sreda, 27.:-Peter Kanizij; Pere-grin; Cita. — Četrtek, 28.: Pavel od križa; Vital. — Petek, 29.: Robert; Antonija. MALE NOVICE Zanibonijeva sodba. Dne 11. aprila se je začela v Rimu pred izrednim sodiščem razprava proti poslancu Zaniboniju, generalu Capello-tu in drugim. Zaniboni je obtožen, da je zagrešil dejanje, s katerim je hotel izzvati potom atentata na Mussolinija med prebivalstvom oboroženo vstajo proti državnim oblastem. Tisto dejanje je bilo izpeljano v sporazumu z drugimi osebami potom zarotniške propagande proti vladi, potom denarnih zbirk in potom organizacije puntarskih oddelkov. V načrtu Zaniboni jevem je bila, kakor pravi obtožnica, proglasitev začasne vojaške diktature, ki naj bi sledila u-moru predsednika vlade. Poleg tega je Zaniboni obtožen, da je pričel s pripravljalnimi sredstvi izvrševanje zamišljenega zločina, ki naj bi obstojal v umoru Mussolinija, v trenotku, ko je ta izpolnjeval svojo službeno obveznost. V ta namen se je Zaniboni pripravil, da bi streljal z okna hotela Dragoni iz puške na Mussolinija, ko bi se ta pokazal na balkonu palače Chigi, da prisostvuje manifestacijam v proslavo zmage. Radi od njegov« volje nezavisnih okolnosti pa ae obtožencu, ni .posrečilo, da izvrši umor, ker je bil presenečen in ustavljen od uradnikov in agentov sodne policije. Ostali obtoženci se morajo zagovarjati, da iso v gori navedenih okolnostih bodrili Zanibonija v njegovi odločitvi, da izvede oba zločina, radi katerih je obtožen. Povrh tega so nekateri izmed njih še obtoženi, da so preskrbeli sredstva za izvedbo zločinov ter nudili svojo pomoč pred in med potekom dogodka s tem, da so preskrbeli orožje, dajali denar ter se nahajali v Rimu v trenotku izvedbe zločina. O poteku razprave ne utegnemo poročati podrobnosti, ki bi v celoti tudi ne bile posebno zajemljive. Priobčili bomo razsodi »o, ko bo izrečena. »Lega« dela. Sklenila je v Tomaju razširiti vrtec -in napraviti za prostore novo najemno pogodbo na dolgo dobo s predpravico do nakupa, če bi se poslopje prodajalo. V Bistrici in Ajdovščini so bodo odprli novi vrtci na občinske stroške. Na otoku Lastovo se ustanovi Časa Nazional« za kulturno delo med odraslimi prebivalci; letnj izdatek za to je določen na 8000 lir. Mizerija. »Piccolo« je priobčil članek o tržaškem »iMonte di Pieta« (zastavljalnici). Tam dobe ubogi ljudje majhna posojila na zastavo vsakovrstnih vrednosti v blagu Our, prstanov, oblek itd.). L. 1920 je bilo izvršenih takih zastav (odkupov, obnovitev in prodaj) 330.101, 1. 1921. 299.136. Potom je aačelo rasti: 1922. 408 tisoč, 1. 1923. 491 tisoč, 1. 24. 458 tisoč', 1. 25. 441 tisoč in 1. 1906. 544 tisoč. Tekom tega leta je še huje in bo prišlo, kakor menijo, do 600 tisoč. MALI TEDNIK ZA NOVICE IN P< I - M LIST« - Trieste - C. Corr. U-.OEJSKO KNJIŽICA (Dr. n” \N/ iu io ko j 60°/o T 1TTT}, _.(Uu popuet'.. KALI OGLASI: 80 stotink TSaka beseda t navadnem tisku ; mastno 40 st, beseda; z VELIKIMI ČRKAMI 60 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popnst. Kako čakajo gotove smrti NA POTAPLJAJOČI LADJI SE TOLAŽIJO S PETJEM. V bližini Avstralije poleg otoka Gabe se je vsled viharja začela potapljati ladja »Riverina«. Položaj ladje je tak, da ji nobena pomoč ne more blizu. Na ladji se nahaja 142 potnikov, med njimi tudi ženske in otroci. V obupu in strahu se zbirajo na krovu in se ozirajo po kaki pomoči. Drugi parniki, poklicani z brezžičnim brzcjavom, se približajo do gotove razdalje, vidijo obupni položaj «Rive-rine«, a pomagati ne znajo. Na enem teh parnikov se nahaja znamenita pevka iz Amerike, namenjena v avstralski Sydney. Sočutje jo nagne, da meriške pesmi, želeč dati nekaj tolažbe obupanim potnikom »Riverine«. Le-ti so ji srčno hvaležni in poslušajo solznih oči domovinske pesmi. Zaprosijo, naj jim zapoje še splošno znano »My old Kentu-cky home« (»Moj stari dom v Kentu-ckyju«). In ona poje. Poje in se sama solzi od ginjenosti. Poročilo iz Londona z dne 19. apiila pravi, da traja smrtni boj ladje Riverine že 40 ur. Prav toliko časa že traja smrtni strah ubogih potnikov. In pevka miss Elders poje že 10 ur. Ali je med tem prišla uspešna pomoč? Ali se je Riverina potopila? 0 tem bo- začne prepevati najlepše angleške in a- mo kmalu obveščeni. Tudi Milan dobi posojila Milanska občina se je pogodila v A-meriki za posojik* 'ki bo zneslo v lirah okroglo (550 milijonov. Obresti so 6.50 %, emisijski kura ipa 88.50. Posojilo je dano za 25 let. Iz Livorna. Dragi Mali list! Tudi sem na toskanska tla. prihajaš, ne da bi se bal velike daljave. Pa kdo te je povabil v te žalostne kraje? Nihče drugi ko tisti, ki že dolgo prosijo in moledujejo, da bi smeli priti bliže doma. Prvič se oglašamo, a nič kaj veselo. Zakaj? Zato, ker smo odtrgani od svojih ljubih družin in svojih rojstnih krajev; hiša čaka gospodarja, žena moža, otročiči ljubega očeta. Mi pa smo tukaj daleč proč od njih. Vera nas uči, da se lagati ne sme. Zato povemo, kar je res: kar se tiče tukajšne-ga ljudstva, miu damo vso čast radi vljudnosti in' dobrohotnosti v vseh ozirih. Ali manjka nam tistega, ki bi izračunal naše dohodke in stroške ter dodal, kar nedostaja. Rekli bodo: Ni treba nobenih prošenj; saj vsak lahko svojo družino k sebi vzame... Res bi bilo ilepo, a kje dobiti stanovanja? Lahko greš opoldne z lučjo v roki, primernega stanovanja ne najdeš. Gosposkega, ki bi stalo 500 do 600 lir na mesec, takega lahko dobiš; a žalibog imamo prekratke roke, ne moremo seči tako visoko... Zato se oglašamo s svojimi prošnjami, da hi omečili tisto srce, ki lahko z eno besedo reši nas in naše družine. Železničarji v Livornu. Iz Argentine. Ljuba nam domovina! Bodi nam pozdravljena! Pozdravljamo ,vse svojo ro- ditelje, brate, sestre, žene itd. Ostanemo dragi domovini in mamicam zvesti sinovi. Ivan Lukač, Orehek pri Materiji; Josip Hrvatin, Doljni Zemun; Pran Grži-na| Vrbice; Anton Stermac, Pasijak; Guština Kotar, Gradišče nad Prvačino; Gregor Biščak, Buje pri: Šempetru; Ivan . ., , .... , , , ... . , v Prelc, Buje; Anton Vrh. Doljni Zemun; “ško Solo, pa tudi svoje dHuštve- ne domove. Te so zgradili delavci s svo- jimi žulji pod vodtstvoimi duhovnikov. Iz Klevelanda v Ameriki. Prijatelj našega lista piše iz Kleve-landa 28. marca: »Ro za pečlarsko pečjo sedim in čitam v »Ameriškem Slovencu« vesti s Primorskega, mi pride na misel, da se kaj oglasim v Malem listu. Saj pečlarji imamo itak dovolj časa, ker sa-motarimo in dolgčas prodajam©.« »Kar se tiče delavskih razmer, niso najboljše. Nekaj pišejo, da ima samo Klevelandi 16.000 brezposelnih. Pa sedaj se že olbrača na bolje. Tu pa tam se že dobi kakšno delo, če ne dobro, pa slabo; boljše nekaj ko nič. Jaz delam zmeraj, toda le po 4 ali 5 dni na,teden. Nekatere tovarne pa delajo vseskozi, tako da nekateri naši rojaki delajo celo čez uro. Odvisno je pač od sreče, kako je komu več ali manj naklonjena.« »Tukaj v Stric-Samovi deželi imamo Slovenci 13 časopisov, od teh 4 dnevnike: komunisti svojega, socialisti svojega, svobodomiselci svojega, eden je pa krščanski. Liberalski »Glas Naroda« se ohrača, kakor veter piha, samo da mu gre bolje bussines (kšeft). Tukajšnji listi mu očitajo, da podira., kar drugi gradijo. Ravno sedaj da dela razdor v njujorški naselbini. Ta list enkrat napada katoliške duhovnike in jih umaže po svojih kolonah, drugikrat pa prodaja sveto pismo. Najbolj pa mu je napoti g. Anton Grdina, ki je zaveden 'katoličan in predsednik »Slovenske 'katoliške jednote«. Ta Jednota dobro uspeva in to vznemirja Sakserjeve gospode. (Od naših Primorcev mnogi mislijo, da se denar ne more poslati domov drugače kakor po Atovi tvrdki,pa se motijo.)« »Tukaj imajo v vsaki količkaj večji naselbini katoličani svojo* cerkev in svo- MiMiC m JAKEC MIHEC: Post in Velika noč je zdaj minila norija plesna se Je obnovila. AKEC: Edi nost sama milo jadikuje, ^ Jz bedaste Maričke se norčuje. otoke ter se zberejo na dalmatinski obali. S to odredbo se hoče navidezno preprečiti, da bi italijanska mornarica preprečila precejšnjemu številu jugoslovanskih vojnih obv.ezancev se podati pod orožje. V resnici pa hočejo s to odredbo postaviti primorsko divizijo v takojšno vojno pripravljenost, da bi ne bilo treba čakati še le na javno razglašeno 'mobilizacijo. Kako je s Kanado. Opozarjamo vse tiste, ki žele v Kanado, da naj gredo le tisti, ki res hočejo delati kot poljedelci. S farmerjem naj sklenejo dogovor vsaj za eno leto, da ne bi ostali pozimi brez zaposlitve. Vsi tisti, ki prihajajo tja v nameri, da se vtihotapijo v Zedinjene države, se varajo. Nasprotno je gotovo, da bodo prijeti in kaznovani z zaporom do leta dni ter zaplembo vsega premoženja. Tudi tisti, ki mislijo, da bodo dobili službo v rudnikih in tovarnah, naj ne prihajajo v Kanado. Ona jih ne potrebuje, ker je že mnogo kanadskih tovarniških delavcev nezaposlenih. Preje ali kasneje jih čakajo težka razočaranja v Kanadi! Pran Bubnič, Starad; Fran Bubnič, Ivan Dodič, Anton I-adič, Starad; Ivan Iliaš, Josip Kresevič, Račiče pri Podgradiu; Pran Stupar, Račiče; Ivan Stupar, Stu-de.na gora; Peter Žinkovič, Guštini pri Motovunu; Jernej Benko, Čepno; Pavel Škrk, Praprot. I my wsie braty Ukrajin-czy slemo serdeczni pozdravv. Illuczij ,WaaiT. — Vračamo vsem iskrene pozdrave, želimo vso srečo ter so priporočamo za obljubljeni članek o tamošnjih razmerah. Uredništvo. Finančne kazni v Jugoslaviji. V Osijeku so visoki gospodje vršili tihotapstvo kar na debelo. Pa so jih zasačili Kazen pa je naslednja: Vsi skupaj morajo plačati 65 milijonov 350.340 dinarjev ter bo vsak eno leto zaprt. Dve tovarni pa je država kar zaplenila ter jih vzela v svojo last. No, ti gospodje se ne bodo nikdar več podstopili s tihotapstvom na račun države kupičitd svoje premoženje. Zato pa imajo naši kaj pokazati. Zagri-zenci pa nimajo nič, kakor veselje, da udrihajo po duhovnikih. Kadar se kaj zida, gredo vsi skupaj, potlej pa začno delati neslogo. Na.jvečji Narodni dom je v Rlevelandu; ko se je zanj agitiralo, je hilo vse složno; odprla ge je 'katoliška mati, ki je največ denarja nabrala; sedaj že potajno »napredni« mislijo, da jo njihov...« »H koncu pozdravljam čitatelje Malega lista širom sveta in želim, da bi ga vsi podpirali po svojih močeh.« Kaj de »L’ Impero«. O jugoslovanskih vojnih pripravah prinaša rimski list »I,’ Impero« neko poročilo o pripravah v Dalmaciji. To poročilo pravi, da je izdala jugoslovanska vlada zaupne odredbe, naj vsi odrasli moški ob prvih vesteh o morebitni diplomatični napetosti takoj zapustijo OPOMBE Lepo in grdo branje. Mali list je prvi brezobzirno Pokazal na nevarno točko s člankom »Narodna dolžnost« v številki od 1. aprila, članek je vzbudil mnogo pozornosti zlasti v krogih, ki so bili več ali manj prizadeti. Priznati je treba, da so premnogi iz liberalnega tabora soglašali z Malim listom v tem, da napadena Krajgherjeva povest res ni dostojna. Vsi so vedeli, da je bila mišljena tista, čeprav ni bila izrecno označena. Pisatelj Fr. Bevk, ki je urednik dotične revije, čutil so je tudi prizadetega in napisal v »Edinosti« precej dolgo raizpravo v obrambo. Iz razprave pa se čuti, kako mu je stvar neprijetna in kako težko je braniti. Krajgherjevo »leposlovje«. Kakor vsak dialektik^ je moral zaklicati svoj »distinguo« (razlikujem): da so reči za otroke in reči za zrele ljudi. Ta distin-kcija pa v praksi močno šepa. Žalostno dejstvo je, da najhujša perverznost gra-sira med »zrelimi« in »izobraženimi« ljudmi in da se kultivira v največji meri s perverzno »umetnostjo«. Razprave tu nič ne zaležejo. V ostalem pa mi stojimo na stališču, da je umetnost podrejena, življenju ne pa življenje umetnosti. Marička poskoč’! Edinost je slednjič o modernem plesu povedala par krepkih in primernih v članku »Marička poskoč'!« Mali list z veseljem zapiše ta slučaj kot uspeh, za katerega gre hvala ravno Malemu listu in njegovemu doslednemu stališču. Še celo splošna intonacija in dinamika pri Edinosti je nekaj pridobila po naši zaslugi. Če bi se Edinost mogla povzpeti še do trdnega občega nazora in brezobzirne doslednosti, postala bi morda še dober dnevnik. Pot k pravičnemu mifo Najodličnejša stranka na Nemškem je krščanskosocialn} Centrum. Iz te stranke so izšli v težkih povojnih Letih najboljši delavci aa obnovo premagane in po-nižane domovine ter jo z vstrajnim delom dvignili zopet do stališča vfelesile v zboru držav. Ceritrumii pripada 'tudi sedanji državni kaneeiar dr. Mara. Neki slovenski časnikar je obiskal tega odličnega evropskega politika ter ga poprašal, kaj on in njegova stranka misli o sodelovanju in sporazumnosti med krščanskimi strankami cele Evrope. Marx je ,podal sledečo izjavo: »V interesni evropskega mdru moramo le želeti in je le smotreno, če so krščanske stranke Evrope med seboj v stiku in stopijo v bližjo izvezo. Zlasti po strašnih pretresih svetovne vojne, radi katerih trpe vsi narodi Evrope, je visoka naloga, delati skupno na izravnan ju nasprotij in spravi med narodi. Mir je •podlaga vse kulture in vsakega napredka. Pravi mir pa more temeljiti le na načelih prava in pravičnosti. Že veliki cerkveni oče Avguštin je izrekel besedo: »Iustitia est fundamantum regnorum..« V duhu ljubezni in pravičnosti morajo narodi občevati med seboj. Nemška ^stranka centroma se je od nekdaj zavzemala iza misel sprave in sporazuma med narodi. Prežete s tem duhom so se že sešle krščanske stranke nekaterih evropskih držav na razgovor. V prihodnjih mesecih se bo vršilo novo tako zborovanje iv Kolnu ob Renu. Zelo razveseljivo bi bilo, če bi so tudi krščanske stranke drugih dežel, ki se doslej še niso udeleževale 'Skupnih razgovorov, pridružile temu skupnemu delu. Ta zborovanja, ki naj bi. se vršila vsaj po enkrat na leto, so lajhko vir plodo-nosnega dela. Oseben stik med voditelji krščanskih strank je veliko vreden. V neprisiljenem razgovoru se lahko obravnavajo vsi pereči problemi. Tako je mogoče izmenjavati izkušnje in dajati drug drugemu pobudo. Posebno radi gospodarskih in socijalnih nadlog: ki hudo teže ivse evropske narode, so potrebni večkratni razgovori o potih k izboljšanju. Saj je naša najvišja dolžnost, da lajšamo veliko bedo in delamo z vsemi močmi za obnovo Evrope. Ravno krščanski politiki imajo veliko, odgovornosti polno nalogo, da vodijo in pripravljajo pot novi bodočnosti, novi in, če Rog da, lepši Evropi.« Kako Je s politiko ITALIJA IN JUGOSLAVIJA Napetost, ki je nastala pred mesecem radi albanskih zadev, se je nekoliko polegla, vendar zdaj pa zdaj nastane zopet govorica o isti reši nanovo. Velesile so med tem določile posebno komisijo, katera naj bi bila brž pri rokah, če bi ®e hoteli prepričati o stanju oborožbe na mejah. V komisiji so vojaški atašeji velesil in iza Nemčijo en civilni uradnik. Dozdaj komisija še ni bila poslana na delo. Glede n epo s redi n ih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo, se je postavila Jugoslavija na stališče, da bi se moral revidirati »tiranski pakt«, t. j. pogodba, katero je sklenila pred meseci Italija z Albanijo. Ta pogodba ni bila Jugoslovanom všeč, pa bi hoteli, da se razdere. Na to zahtevo je Italija izjavila v posebni di-plomaatični noti, da tista pogodba Jugoslavije nič' ne briga, ampak le Italijo \in Albanijo. To stališče je ]K>dčrtala Italija tudi z objavo po časopisih. 0 reviziji ti-nanskega pakta .po medsebojnem stpora-2umu torej ni govora. Vojne priprave. »Giornale dTtalia« je 14. aprila prinesel nove članke, oziroma podatke o vojnih pripravah, katere da snuje Jugoslavija izlašti v Albaniji. Iz tistega članka podamo glavno vsebino: »Vsaka država ima sicer pravico, da skrbi za organizacijo svoje armade, toda vojaške priprave so po svojih potezah in po svojem1 ritmu take, da predstavljajo nekaj izrednega in da morajo imeti pred očmi ne samo splošnega ampak neki posebni načrt. Ako se je po ovadbah italijanske vlade pojavil zastoj v nadaljevanju priprav, naperjenih proti Albaniji za izvebdo natančno določenega načrta vstaje, niso pa bile niti za trenotek prekinjene druge vojaške priprave, ki so bile pod vzete s tako intenzivnostjo in naglico, da morajo vzbuditi domnevo, kakor da namerava Jugoslavija v doglednem času započeti vojaško akcijo v velikem obsegu.« Tu pričenja poročilo podrobno naštevati tiste velike vojaške priprave: »Jugoslovensko vojno ministrstvo je nakazalo izvenproračunski znesek 800 milijonov dinarjev za veliko nabavo vojaških oblek in obutev. Še vedno so v teku velike nabave orožja in municije. V Gružu je bilo v poslednjih dneh izkrcano 156 zabojev, vsebujočih 26.832 pušk tipa Mauser, 3471 malih zabojev patron za puške »Mauser«, 27 zabojev strojnih pušk in mnogo drugih zabojev z orožjem. Jiugosilovenske vojaške dobave v inozemstvu se izvršujejo večinoma potom nekega konzorcija. En upravitelj tega konzorcija se sedaj pogaja s francoskimi tovarnami za dobavo novih 120.000 pušk in 120 milijonov patron v skupni vrednosti 6 in pol milijonov dolarjev. Jugosloven-ska vlada se pogaja z neko špansko družbo za dobavo novih torpedo lovcev v velikem stilu. Medtem se nadaljujejo, čeprav mnogo bolj previdno, vojaške priprave, in tč> ne samo ob albanski meji. Na svojih potovanjih v poslednjih dneh sem ugotovil, da so bile podvzete pred- hodne mere za imobilizacijo in da so bili pod raznimi pretvezami poklicani pod orožje razni letniki, ki pa nosijo civilno' obleko, da se lahko skrijejo očesu površnega opazovalca. Nadaljuje se pošiljanje orožja za čete in tolpe na meji in ob albanski meji se popravljajo in urejajo ceste, pri čemer mora pomagali tudi civilno prebivalstvo. Ob albanski meji je koncentriranih približno 10.000 orožnikov, ki ne opravljajo samo policijske službe, ampak so pripravljeni za morebitno akcijo na albanskem ozemlju. Nadaljujejo se stiki med albanskimi poglavarji in med jugoslovenskimi političnimi oblastmi. Mnogo izmed teh poglavarjev prihaja večkrat v Reograd, kjer imajo pogovore s pooblaščencem zunanjega ministrstva in generalnim štabom. Izgle-da, da so ruski in albanski begunci, ki so bili najeti od jugoslo venske vojaške oblasti že v stanu tvoriti oborožen oddelek, obstoječ iz 2500 do 3000 mož. Približno 1000 ljudi tega življa je bilo že odposlanih na mejo, a je bil ta oddelek vsi e d italijanske ovadbe in iz istrabu pred preiskavo odpoklican ter razpuščen v begunskih taboriščih. Albanski veljak Santoja je po dolgih razgovorih z političnimi in vojaškimi oblastmi v Reogra-du odpotoval na albansko mejo, da na licu mesta prouči položaj ter organizira oborožene tolpe. Rezervni častniki so dobili povelje, naj bodo pripravljeni, da se prijavijo pri svojih oddelikih tekoma 24 ui% ako bi to bilo potrebno.« Za vstajo v Albaniji. »Giornale dTtalia« meni, da hoče Jugoslavija napraviti neslogo med Albanci. V južnem delu Albanije, na Kosovem naj bi se vzdignil punt zoper Aiumieda Žoga. V ta punt bi se Jugoslavija vmešala, podprla puntarje in priznala neodvisnost puntarskega ozemlja v to svrho, da zruši končno tudi tiransko vlado. Kaj pravijo v Jugoslaviji. Kar smo zgoraj navedla, so razkritja rimskega lista. Jugoslavija ni doslej objavila kakega uradnega odgovora ali tajitve na te obtožbe. Ker pa je italijanska vlada istočasno izrekla, da se noče pogajati o tiranskem paktu, kakor smo še zgoraj pojasnili, se je baje odločila Jugoslavija da vloži pritožbo na Društvo narodov v Ženevi. Tako bi cela zadeva prišla v najširšo diplomatsko javnost in bi se morala koriečno razčistiti. Ni še znano, če je Jugoslavija ta korak že naredila Med tem se bije med pisarnami tih diplomati če n boj, o 'katerem javnost malo zve. Velja Vukičevič. Preko -velikonočnih praznikov je kar naenkrat odstopil Uzunovič v Delgradu in sestavila se je nova vlada, kateri predseduje radikalec Velja Vukičevič. Zunanji minister je Marinkovič iz Davi-dočeve demokratsko stranke. Slovenci in Hrvatje so ostali pred vratmi. Nova vlada je sestavljena tako-le: Velja Vukičevič (radikal) — ministrski predsednik in notranji minister; dr. Vo-ja Marinkovič (Dem. zajednica) — zuna- nji /minister; dr. Mehmed Spaho (D. z.) — minister iža trgovino in industrijo' general Stevan Hadžič — minister vojne in mornarice; dr. Roista Rumanudi (beograjski župan, D. z.)— minister iza šume in rudnike ter zastopnik ministra za izenačenje -zakonov; dr. Ninko Perič (rad.) — minister brez portfelja; dr. Milan Šrskič (rad.) —<- minister /za pravosodje in zastopnik ministra za vere; dr. llija Šu-menkovič (D. z.) — minister za javna dela; dr. Rogdan Markovič (rad.) — finančni minister ter zastopnik prosvetnega ministra; general Milosavljevič —- prometni minister; dr. Vlada Andrič (rad). minister ža agrarno refonmio in zastopnik ministra za narodno zdravje; inž. Svetisav Stankovič (rad.) — minister za kmetijstvo in vode ter zastopnik ministra za pošte in brzojav; dr. Aleksander Mijovič (D. z.) — minister za isocijalno politiko. Nova vlada, sestvljena čez noč brez vpoštevanja parlamentarnih običajev in pravil, je vzbudila veliko presenečenje med strankami. Radič je namignil, da mu je vlada všeč in da bi rad tudi on bil deležen vlade. Davidovič je zbolel. Slovenci iso izrekli svoje nezadovoljstvo, ker se je vlada sestavila za hrbtom (Skupščine in strank. Samostojni demokrat j e pa so zelo razsrjeni. Nova vlada je skupščino poslala na počitnice do 1. avgusta. Govori se da bodo morda poteim volitve. Kaj bo, se bo videlo. iiiiniiiiiitininiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiii Slabo Je drago ker ni1 dosti vredno, to je stara resnica! Tako je tudi pri testeninah. Le one so cene, ki so redilne kakor so »Pekatete«. Zanesljivo prave v Vi kg. originalnih tzavojih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii Romanje na Velehrad. V proslavo IlOOletnice rojstva sv. Cirila bodo Slovenci priredili skupno romanje na Velehrad,’ kjer je bila nadškofijska stolica sv. Metoda (Velehrad je- v Češki državi na Moravskem). Romarji se bodo ■odpeljali iz Ljubljane 12. avgusta popoldne ter se vrnili 18. avgusta. Stalo bo v II. razredu (vožnja, hrana in prenočišče) 1300 dinarjev, v III. razredu pa 900 dinarjev. Pisati je na: Odbor za romanje na Velehrad. Ljubljana, Rožna Ulica 11, ali pa Maribor, Glavni trg 7. Novi podeštati. V Gradežu je imenovan za podeštata vitez Marij Caanisi, v Tržiču komendator Bruno Kocjančič, v Milah viteiz Honorat Gori ato. Ameriški Slovenci. obiščejo to leto staro domovino v več skupinah. Prva skupina je še prišla v Ljubljano 11. aprila, druga pride 23. maja, tretja pa 11. julija. PO TRAFIKAH IN PRODAJALNAH ZAHTEVAJTE! MALI LISTI PODLISTEK Jindrich Š. Baar 3) (Prevedel Grušenjka) Mrliška žena. m. Mrliška žena jei koj na prvi pogled spoznala, da je Jirak težko obolel na vnetju pljuč in je takoj poslala po zdravnika. Ta je prišel in dolgo potem še prihajal na Posek. Gospodar je sicer prebolel vnetje pljuč, ali zdravje se mu ni hotelo vrniti. Izgubil je glas, kašelj ga je mučil, vročica ga je žgala; cela vas je vedela, da ga razjeda -su-šica, da še zime ne dočaka... Drugače močan mož kakor skala je takore-koč ginil pred očmi. Do lažjih del na dvorišču se je sicer silil, za konje pa so morali najeti hlapca. Z njim je šel gospodar nekajkrat tudi na njive in na travnike, toda sčasoma mu jo vse padlo od srca. I>Ne bodi otrok; Sam si kriv. Koliko jih tam orje in seje, pa se «M A L I LI S T» Kaj nam as dežele pišejo PREM. Kakor vidim smo se začeli tudi na našem romantičnem Premu nekoliko gibati in .se oglašati. To je lepo, in kaže dobro voljo iza napredek v kulturi. Toda to ni nikaka izobraziba, da se po časopisih le kavisamio in drug črez dru-zega hujskamo. Pišimo kaj veselega živahnega da se vsi razveselimo in navdušimo 7.0. dobro. . Minuli teden srno imeli tu sv. misijon. Odkritosrčno mtoraan reči da tako lepega tedna še ni bilo na Premu; vsaj mi mlajši se ga ne spominjamo. Prve dni »o ljudje malo izostajali radi poljskega dela, zato pa so zadnje tri dni prihajali v velikem številu v oerkev in k spovedi. Pridige -bile izelo lepe, zlasti v petek večer se ji orosilo marsikatero oko ob lepih besedah gospoda misijonarja. In ko se je storila tema, se je razlegel iz line misjionski zvon, vabljivi klic zadnjikrat k spravi in pokori. In ako si tedaj stal isredi vasi, ali hodil mimo hiš, si slišal glas molitve, ki je prihajal iz vsake hiše. Slišali so zvon, slišali glas misijona. Tudi pevci in pevke so se odlikovali ob tej priliki; poznalo se je da je par novih moti, povrh pa veselje in dobra volja. Posebno lepa je •bila pesem »Gospod, jaz nisem vreden«, ki so jo peli z vsem občutkom, in zbranostjo. Kako lepo bi bilo, ko hi se zopet oibnovilo kako društvo, koliko več izobrazbe, poštenosti in vsega dobrega! Mesto da posedajo fantje ob nedeljah pri kvartali in vinu bi imeli pevsko vaje, in se pri lzu In GonovI 1920. m votlMo ppami/o, dlpfoiao in »lato mvmttnfo TrSt via Capt»in 3 pri Sv. Jakobu J[3| Le k Forcessinu vsi hltč, da sl obujejo noge. On šiva trdno In močno, pa elegantno in Iep6. Ko pa račun vam naredi, se vam celo poceni zdi. Za cerkve, dvo rane, hotele, gostilne Klaviiji - lil - Avtopioni izvršeni od prvovrstnih tovarn Pollmann & Weiss», »Stallberger® itd. Ugodni plačilni pogoji PRODAJA — MENJUJE — POSOJA — POPRAVLJA. Cenik ali proračun na zahtevo zastonj. Trgovina s klavirji inž. Gino Riosa - Trst, via Valdirivo 24, TELEFON 746. Kupujte vedno le holandski kakao DE JONG S ki mu gre prvenstvo po pristnosti in kakovosti