Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo- in upravništvo:. KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
Čekovni račun: št. 13.807. [začasno še tudi 13.321]
Oglasi: nrostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: Beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpirajte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poStn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze
jgg^PH^TTstev. 34.
Četrtkova ,Naprejeva‘ številka izhaja kot tednik:
Stane letno 60 Din, — mesečno 5 Din
Jubilej naših javnih obračunov.
Največia sila, ki jo delavstvo iakko poseduje in i njo odločuje, je njeno število. To število pa Je sila šele tedaj, če je organizirana politično in gospodarsko.
Te besede smo prepisali iz ameriškega .Proletarca*. torej niso zrasle na našem neumnem zelniku. Delavci torej lahfao verujejo, da niso krivo* verske, čeprav se mi krivoverski, od vladne zelene mize nepriznani .Naprejevci* po njih ravnamo.
Naši javni mesečni obračuni kažejo, da naše organizacije stalno napredujejo. Tabela za lanski julij je izkazala 734 članov, potem pa ie število članov z malimi izjemami stalno raslo: 753, 799, 813, 858, 504. 849, 850, 883. 980, 915 in letošnjega junija ie 1046.
pregled organizacij SS3 in KPZ od februarja 1924 do julija 1924
(vpoštevajo se samo člani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale pokrajinskemu tajništvu SSJ in KDZ v Krškem.
Pokrajinsko tajništvo
1924 t mesecu
Izmed teh članov so zadnji mesec plačali po Din
Rednih članov je bilo
progreslT. davka
Organizacije
povpr. od Mana
Bizeljsko
Brežice
Celje
Centrala
Črna I [prej m. org.] Črna II. (prej ž. org.] Globoko Gorje
Hrastnik L Hrastnik II.
Jesenice
Liboje
Litija
Ljubljana
Mežica
Mislinje
Sv. Peter pod Gor. Škale Škofja vas Šoštanj
Štore
Tacen
Trbovlje
Velenje
Videm-Krško
Vrhnika
Zabukovca
Zagorje
Zg. šiška
Gorica pri Mariboru Cirkovce pri Marib. Lesce Pragersko Pišece
Šikole pri Mariboru Ponikva
Sv. Lovrenc na Poh.
887 67 32 22 61012 1 2 2 3	2	50
I	‘
Progresivni davek zamudnikov . . pristopnina..............................
Pokr. tajn. je torej prejelo v tem mesecu
Vseh rednih članov
Zamudnikov
Vseh članov skupaj
Poitnln* pla&arm v gotovini.
Leto VIII. štev. 113.	V	Krškem,	v	četrtek	21.	avgusta	1924.	Današnja	štev.	150	Din
12	in če se bo potem vendarle Se zganila, bo dobile novo Številko, zadnjo seveda. 42 ali pa še več, če bodo med tem kake druge organizacije pristopile. Vseh zamudnikov je bilo ta mesec 264 in pokrajinska blagajna je prejela od njih Din 563*5'\
Nadaljna kolona pa kaže pravočasno došle obračune za julij [VII.]. To so torej redni člani rednih organizacj v zadnjem mesecu, skupaj 1046. Naslednje kolone pa nam zelo nazorno razlagajo, kje imajo sodrugi boljše dohodke in manj otrok, ali pa kje imajo sodrugi bolj ohlapno vest da plačujejo rajii po 2, nego pa po 12, 15, 20, 25, 30 ali 50 Din. Več ne plačuje nihče na mesec, zBto nam ni treba več kolon. Te kolone naj sodrugi točno pregledujejo, tu bodo spoznali, kaj pomeni progresivni davek in kako ga sodrugi izvršujejo.
Potem sledi kolona pristopnine [v juliju je pristopilo 50 članov in plačalo 50 Din pristopnin], potem skupni zneski, ki so jih posamezne organizacije poslale od progresivnega davka pokrajinski blagajni {vsak si naj vsaj za svoio organizacijo izračuna. kolibo znaša ves progresivni davek skupaj, od te vsote 70% flro v pokr. blagajno in ta znesek mora biti v tej koloni natiskan. Zadnja kolona pa kaže v povprečnih številkah, kako zavedno izvršujejo kje svojo dolžnost oziroma kako slabo zaslužijo. Kjer je Din 1‘40 od člana, tam plačujejo vsi najnižjo stopnjo — po 2 Din mesečno. Najvišje je Ljubljana (5*98] in centrala, kamor prispevajo raztreseni člani is krajev, kjer ni organizacije (3’51]. Od 2—3 Din prispevka je pri 8 organizacijah. Skupaj je prejelo tajništvo Din 2507*70, in tudi to je napredek, kakršnega še ni bilo.
Revizijsko poročilo.
Članom Sloge! Ker vemo, da je Bernotu načelo javnosti sveto samo takrat, kadar njemu koristi in ne škoduje, zato poživljamo vse člane Sloge da vprašajo Bernota: Kakšno je poročilo, ki ga je o Slogi napravil sodni revizor? Da bodo člani vedeli: sodišče je odredilo, da pregleda nepristranski, zapriseženi revizor poslovanje Sloge. Sodni revizor je svoje delo že davno končal in tudi Bernot je dobil revizorjevo poročilo £e v roke. To poročilo je seveda tako, kakršno je pač Bernotovo delo. Po načelu javnosti bi moral Bernot objaviti to poročilo v Napreju. Če Naprej revizijskega poročila ne bo prinesel, naj to v Napreju pove. Bo pa Socialist objavil, kako izgleda Bernotova Sloga in v kakem stanju se vloženi denarji nahajajo,
*
To je pisal .Socialist" pred dvema tednoma. Gospodje ki niso še nikoli nobenega revizijskega poročila o svojih podjetjih objavili, so si upali sumničiti nas. da tudi mi svojega ne bomo. Dobili so jo v zadnjem .Lj. gl,“ po nosu — navzlic temu seveda niso šli obiaviti tega poročils. Preveč strah jih je za stvari, ki so se dogajale v „Slogi*, ko so še bili oni gospodarji v njej. Le prečitajte si zelo natančno vse poročilo, in shranite si vse številke. Potem bomo še enkrat spregovorili!
*
Po naročilu deželnega kot trgovakega sodišča v Ljubljani z dne 22. maja 1924 sem izvršil v dnevih 18. junija in 28. julija 1924 pri
.SLOGI*, NAKUPOVALNI IN PRODAJNI ZADRUGI
V	LJUBLJANI, reg. zadr, z omejeno zavezo redno zakonito revizijo, o kateri poročam sledeče:
Pri reviziji sta bila navzoča člane načelstva Karol Kisovec in Josip Pastorek ter knjigovod-kinja Iza Prijateljeva,
SPLOŠNO.
Zadruga je, bila ustanovljena leta 1920 in pravilno vpisana v zadružni register. Izvirna pravila, ki odgovarjajo zakonu, in sklep o registraciji sta mi bila predložena.
[Tu sledi kritika novih pravil, ki bo ponatis* njena posebe prihodnjič).
ČLANSTVO.
Zadruga ima 130 članov z 136 vplačanimi deleži. Člani so podpisali pristopnice, razven št 39. in 45. Toda te pristopnice so deloma pomanjkljivo se-stavljene, deloma pa napisane in podpisane s svin-čnikom. Načelstvo članov do sedaj še ni sprejelo v zadrugo. V imenik članov, hi je pravilno sestavljen, le vezan in paginiran ni, so člani vpisani.
Ker so pristopnice najvažnejši dokument o obstoju članstva in je imenik članov javna knjiga (g 14 z. z.], zato se morajo oakrbeti pravilne pristopnice, katere morajo vsi člani podpisati s črnilom, imenik članov pa vezati in paginirati. Člane mora glasom pravil sprejemati načelatvo in to zabeležiti v tozadevnem zapisniku.
V	ostalem naj se upoštevajo ustna naročila, zlasti glede starih članov, ki jih je radi neveljavnega pristopa črtati.
NAČELSTVO, ki je bilo pravilno izvoljeno na občnem zboru dne 28. II. 1923 in 31. V. 24. je sestavljeno izmed sledečih članov: Načelnik Zvonimir Bernot, Karol Ki-sovec. Josip Psstorek, Ivan Krušič in Alojz Leskošek. V zadružni register so vpisani prvi trije, zadnja dva pa še ne,
Svoje pi's!e vrši načelstvo v sejah, o katerih se sestavljajo zapisniki na posameznih polah. Radi evidence in važnosti sejnih zapisnikov jih je treba vpisoAati v vezano in psginlrsno knjigo in jih morajo vsi navzoči pravilno podpisati, V načelstvenih sejah se morajo reševati vse zadeve ki spadajo po pravilih in zadružnem zakonu v delokrog načelstva.
NADZORSTVO, ki je bilo pravilno izvoljeno, sestoji iz sledečih članov: Fran Warletz, Ivan Baraga, Martin Umek, Jurij Jeram, Ciril Bohm. Vinko Moderndorfer, Franc R naldo in Anton Werden.
Doslej je imelo nadzorstvo samo eno sejo, kar je odločno premalo. Nadzorstvo mora točno izvrševati dolžnosti, ki jih določata §§ 24 in 25 zadružnega zakona. Sejni sklepi 3e morajo vpisovati v vezano in paginirano knjigo in jih morajo vsi navzoči podpisati.
OBČNI ZBOR.
Občni zbori so bili pravilno sklicani in sklepčni. Zapisniki, bi so pregledni in podpisani, morajo biti vpisani v vezano in paginirano knjigo, da se ne pogube.
V	bodoče se morajo občni zbori redno sklicevati in reševati na njih vse zadeve, ki jih določajo pravila in zadružni zakon.
POSLOVANJE.
Prvo leto je zadruga le neznatno delovala, drugo in tretje pa skoraj nič. V kolikor je mogoče razvideti iz zelo površnega in nepreglednega knjigovodstva ter pomanjkljivih prilog, je kupila večjo množino vrednostnih papirjev, od katerih jih je del obdržala. Poleg tega je posredovala razne denarne transakcije, o katerih pa ni bilo mogoče dobiti pravih podatkov, ker so poleg imenovanih nedostat-kov tedanji funkcionarji vsi izstopili. Na temelju knjig in korespondence je bilo mogoče samo toliko ugotoviti, da je ostal od tistega časa dolg v znesku Din. 12.500.— in 1000 komadov delnic Ljudske tiskarne v Mariboru v nominalni vrednosti 50.000 Din — ki so stale Din 51.250.— Te delnice so vse zastavljene in sicer 250 za imenovani dolg. 750 pa za neki drugi dolg. ki zadruge ne tangira.
Ker mora zadruga plačevati od imenovanega dolga skoraj 20% obresti in provizije in je dolg vsled tega že zelo narastel. svetujem da se ta dolg čimpreja poravna. Pravtako naj se nemudoma dvignejo za imenovani tuji dolg zastavljene delnice sli se vsaj preskrbi primerno protijamstvo. Po možnosti pa naj se glede na nizko rentabiliteto ti efekti prodajo, posebno še, ker zaradi malega števila teh efektov zadruga na podjetje nima nikakega vpliva.
Na podlagi knjig in prilog ae da sklepati, da postoje še neketere terjatve, vsled česar naj se stvar še nadalje preiskuje in ugotovi kaj je na stvari,
Podrobnejša pojasnila gleda tega sem dal ustno.
Po skoraj triletni pavzi je pričela zadruga koncem lanskega leta, ko je nastopilo sedanje načelstvo, zopet poslovati.
Otvorila je čevljarsko delavnico in nastavila svojega čevljarja. Kakor je iz računskega zaključka razvidno, je čevljarna pasivna. Zato se mora potrebno ukreniti za odstranitev vzrokov, ki povzročajo pasivnost,
Dalje dobavlja članom mBnjše množine hon-sumnih potrebščin in sprejema hranilne vloge. Dala je posojilo, ki znaša sedaj Din. 56.611,06. To posojilo ni zavarovano. Ker so v veljavi še stara pravila in dokler ne prevzame zadruga dolžnikovega obrata na svoj račun, je na vsak način potrebno. da preskrbi za to posojilo potrebno jamstvo.
KNJIGOVODSTVO IN BILANCE.
Knjigovodstvo, ki je bilo v prvi dobi precej pomankljivo in nepregledno, se je znatno izboljšalo. Da bo povsem odgovarjalo tako zakonu kakor tudi potrebam zadruge, naj se preskrbijo in upeljejo še sledeče knjige: knjiga hranilnih vlog, knjiga posojil, blagovna knjiga, knjižice hranilnih vlog in posojil, nova knjiga upnikov in dolžnikov in knjige sejnih zapisnikov, Priloge se sedaj hranijo in se vjemsjo z vknjižbami.
Računski zaključek je bil sestavljen Samo za leto 1920, katerega pa radi imenovanih pomanjkljivosti v knjigovodstvu nisem mogel preizkusiti.
Prilikom revizije sem mogel sestaviti ssmo bilanco za leto 1922 in računske zaključke za leto 1923 in prvo polletje 1924.
[Nadaljevanje danes teden.)
Razno*
Delnice Zadružne banke nismo še prodali nobene, ker jih nihče ne mara kupiti. Delavcem, ki so dali našemu tajništvu kakšno delnico v prodajo ali pn le naznanili, da jih imajo tudi na prodaj, naznanjamo to javno, da ne bo več povpraševanja v dopisih,
L’*ublj. velesejem se je otvoril 15. trn. V splošnem dobi človek utis, da je ta sejem manj pester, toda umerjenejši in solidnejši nego druga leta. Razstavilo je okoli 600 tvrdk, opazovati je velik napredek v industriji strojev — turbine 1 —■ in vozil — avtomobili! — pisalnih strojev, celo radiotelefonija je že zastopana z originalnimi slovenskimi proizvodi.
Še marsikatera majhna iznajdba in iznsjdbica ta preseneti, Med vsecii produkti prevladuje seveda usnjarstvo, čevljarstvo, lesna industrija — raobili-ar! — in manufaktura. Posebno lep je paviljon Slovenske lovske zadruge, ki predočuje na majhnem prostoru precej natančno sliko iz našega lovskega 1n planinskega življenja. To razstavo bi bito treba večkrat ponoviti, Nekaj posebnega je na letošnjem velesejmu higienska razstava min. za narodno zdravje, zvezana z vsakodnevnimi navadnimi in filmskimi predavanji o najrazličnejših zdravstvenih vprašanjih, zlasti seveda o alkoholizmu in spolnih boleznih. K obema paviljonoma te razstave se lju dje neprestano drenjajo, žal. da sta premajhna in tako nesrečno napravljena, da je tam kjer je vbod tudi izhod, Ne vemo. če zaradi te razstave in propagande, dejstvo pa je, da se je na letošnjem ve* lesejmskem prostoru pijančevanje zelo omililo, Obisk je navzlic skoro trajno slabemu vremenu povoljen, mnogo je inostrancev skoro iz vseh držav. Nekaj zanimivega bo konjerejska razstava, ki jo otvorijo 24. tm. na sokolskem telovadišču tik velesejma za en sam dan,
Industrijsko—obrtna razstava se je otvorila 15. tm. v Mariboru. Mi ne vemo, zdi se nam pa, da sta dve slični razstavi v istem času za malo Slovenijo malo preveč, Znano je tudi, da so prejšnje razstave v Mariboru nehale z deficitom, kateri pametni gospodarski krogi pa riskiraio danes deficite? Nam to vprašanje ni vseeno, ker trpi potem na posledicah ne samo obrtnik, temveč predvsem delavstvo. Če so v Mariboru razstave potrebne — in njih važnosti za to mesto nikakor ae podcenjujemo. kakor tudi ne podcenjujemo moralnega uspeha prejšnjih mariborskih razstav — torej če se v Mariboru morajo vršiti, zakaj se ta reč ne uredi tako, da bo eno leto v Ljubljani, drugo pa v Mariboru ?
Zopet rudniška nesreča! V Roginski gori pri Grobeloem se je vnel premog, nastal je požar, ki še traia. Pet delavcev, ki so hiteli gasit, so ognjeni plini zadušili. Dosedanja preiskava je dognala, da ni bilo v rudniku, ki je last neke zagrebške družbe, sploh nobenih varnostnih priprav!
Pri glasovanju o vladni deklaraciji v parlamentu je dobila vlada s 169 glasovi 55 glasov večine nad Pašič-Pribičevičevo skupino.
Listi poročajo v zadnjem času mnogo o fran-cosko-jugoslovanski zavezniško • obrambni pogodbi, ki bi se naj sklenila v polovici prihodnjega meseca, Buržujske vlade so pač vse enake. Ali bi se naši novi vladi, ki ni začela baš nespametno delovati, ne izplačalo boli poskrbeti za kulturne zveze s Francosko, ki so najboljše jamstvo za o-brambo kakega naroda ?
Italjanski komunisti in maksimalisti so se združili v eno komunistično stranko.
Matteottijevo truplo so končno le našli nedaleč od Rima.
Londonska konferenca je konČBna.
Velika napetost vlada zadnje čase med Egiptom in Angleško radi angleške kolonije Sudana, ki ga hočejo Egipčani imeti zase. Tudi Sudančani niso za Angleško nič kaj vneti in so se že parkrat prav gorko spopadli z ang eškim belim vojaštvom. Za Angleže je položaj tein težavnejši, ker prehaja domBČe vojaštvo med vstaše. Angleška vlada je poslala egiptovski ostro noto. v kateri veli, da od Sudana ne bo odstopila kar tako.
V	Zagrebu se je vršil slabo obiskan sokolski zlet, na katerem je prišlo ob koncu do spopadov. Težko ranjene so bile 4 osebe, lažje ranjenih je kakih 20.
D. Jugoslovanski esperanta ki kongres se bo vršil v dnevih 23—25 avg. v Splita, Za ta bon-gres so izdane iegitimacije za polovično vožnjo po železnicah in parobrodih, ki stanejo 25 Din in se dobe pri Tourist Office v Ljubljani!
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko".
IZJAVA.
Irjavljam, ba ni res, da sem bil kdaj proti pravilniku. Nasprotno je res, da stojim neomajno na pravilniku in dn se bom vestno po njem ravnal, pridržujem Si pa vse pravice za izražanje misli v predlogih in nadaljnjih spremembah pravilnika na kongres h. — Ivan Krušič.
Iz stranke.
Socialistični koledar 1925. Za prihodnje leto se pripravlja koledar v dveh oblikah, žepni in dru žinski. Žepni koledar bo enak letošnjemu, le s to razliko, da bo imel tudi j odatke za strokovne organizacije. Ker hi bil pa predebel, če bi moral u-strezati vsem strokam, bo r&zen koledarskega, političnega in splošnega dela, ki bo enak za vse. pri-dejan za vsako stroko še posebni del, če se priglasi primerno število naročnikov dotične stroke. Tudi glede praznega papirja bo vsakemu dano na izbiro, koliko si ga želi. ker so mnogi trdili, da ga je letos premalo, drugi pa zopet ne marajo predebelega koledar]« v žepu.
Železničarji, rudarji, kovinarji, poljedelci, stav-binci, lesni delavci itd. bodo sami sodelovali pri sestavljanju svojega strokovnega dela. Vsak član kake stroke lahko sporoči, ki-j želi imeti v koledarju. seveda redakcijaki odbor bo potem zbral
gradivo tako, da bo po motnosti ugodil večini. Stroke, ki bodo imele malo naročnikov, bodo imele tudi mani prostora v koledarju, eventualno bodo tudi po 2 nli 3 združene.
Družinski koledar bo velik in ho imel tudi nairaznovrstnejšo vsebino; vendar ne bo mnogo dražji, ker bo obaegsl mnogo reklamnih objav, ki koledar precej pocenijo. Cene bodo predvsem odvisne od Števila naklade; čim več bo naročnikov, tem cenejši bo. Kalkuliramo. da bo veljal žepni koledar 12, družinski pa 15 Din,
Oba koledarja dobi vsak najmanj za 10% ceneje, če jih takoj naroči in pošlje denar, za žep-neoa 10, za družinskega pa 13 Din. [za naročilo je dovolj, če ns srednji del položnice »Sloge" štev. 13.807 napišete: .Žep. koledar 1925“). Kdor ima vloženo hranilno vlogo pri .Slogi' , mu denarja ni trebB pošiljati, samo naročilo. Ko dobi koledar, se mu bo znesek odračunal od hranilne vloge.
G>oboVo v nedeljo dne 24. 8. 1024 ob peti uri popoldne se vrši odborova seja kraj. org. KDZ Globoko pri Francu Grmovieku Piršenbreg 8 z zelo važnim dnevnim redom; pridejo naj tudi člHni na sejo. Udeležba dolžnost.	Kr,	odbor.
Bizeljsko. V nedeljo dne 24. 8, t, 1. ob osmi uri zjutraj se vrši sestanek kraj. org. KDZ. Bizeljsko pri sodrugu Ivanu Gregoratiju Gornja—Sušica štev, 4. Udeležba vseh članov dolžnost. Odbor,
Brežice v nedeljo dne 31. 8. t, 1. ob 9. uri predpoldne se bo vršila okrožna Iseja okrožnega odbora KDZ za brežiško okrožje pri g. Grobušku. Vaino je, da se te seje udeležijo v naj večjem številu tudi člani krajevnih org. KDZ. Odborniki se vabijo polnoštevilno.	Okr.	Odbor.
V	nedeljo dne 7, 9. L L ob 9. uri predpoldne se bo vršila aeja okrožnega agrarnega odbora za breiiiko okrožje pri Grobušku v Brežicah; vabijo se val predaednibi občinskih agrarnih odborov sli v slučaju njih zadržka- njihovi namestniki ali pa občinski odborniki, da ae seje gotovo udeležijo. Dnevni red zelo važen, udeležba dolžnost.
Predsednik okrožnega agrarnega odbora se brežiško okrožje
Ive n Molan Bojsno štev 49. pošta Župelevec.
Tiskovni aiklad.
Od 1. L do 12. Vlil.. 1924	Din	377515
Ferd. Dolinšek. Sarajevo	»	8*-“
Frenjo Jelen, Celje „ -	»	10’—
I	Ivo Vrečar „	»	*>••—
Josip Pastorek, Ljubi j.	»	5 —
Karol Kisovec »	-	15*—
L P. neiz. potnine 17. VUI.	»	15—
Ivo Volčanšek, za moč antialkoholizma „	5‘—
Z. B. neiz. potnine 17. VIII.	»	25 —
Celjska org. SSJ preplačilo	»	0 70
Ferdo Lassnig, Mežica	„	2 —
Od 1. I. do 19. VIII. 1924. skupaj Oin 386385
Trbovlje. [Nadaljevanje Rinaldovega dopisa od danes teden). Pri tej debati je prišlo do razburjenosti med ss. Krušičem, Majdičem in Tržanom na eni in as. Mrzeljem in OdlBskom na drugi strani. Tema dvema ao očitali, da ata kršila pravilnik § 5, odst. c, ker sta izstopila iz strokovne organizscije. v politični pa ostala aamo zato, da kritizirata v stranki Ona sta pa razložila vzroke, ki tičijo v tem, da ravno vodatvo Strokovne komiaije dela največjo gonjo napram atraaki, tako da se je lahko vsakemu že studilo. Ko se je kritiziralo, češ da objavlja »Naprej* osebne napade in da razbija strokovne organizacije, sem posegel tudi jaz v debato. Trdim, da s. Bernot ni razbijal strokovnih organizacij in kdor tako misli se moti; če je s. Pastorek pisal proti Strokovni komiaiji a tako energičnimi besedami, je imel za to dolžnost in je zadel v sršenovo gnezdo, iz katerega so se sršeni vedno zaletavali v »Naprejevce**. Ali je čudno, če ae je kak strokov-ničar odpovedal strok. organizaciji in čitanju strok, listu »Delavcu*? Saj ga je moral amatrati za strok, list dr, Korana in Svetkovih organizacij ter Udar-alkov 1 Tudi jas trdim, da je vodstvo Strokovne komisije krivo vseh teh aapadov in protiaapadov, tudi tisti člaai vodstva iz delavskih vrat, ki so z mirnim očesom prezirali vao to gonjo, tako da je
a.	Kisovec napiaal obširnejši članek v zadevi izja-jave. ki jo je podal s. Krušič v imenu vodstva Unije alov. rudarjev. S. Kisovec je v svojem članku pokazal na partizanstvo voditeljev Strokovne komisije. Jaz trdim: Čast s. Bernotu, da je neve* doma povzročil s tem člankom reorganizacijo strokovnih organizacij, napredek in reformo v upravi. Dalje aem se izjavil, kakor sam že v začetku omenil. da aem odločno proti takojšaji sestavi mani* fes ta ali apela, zlasti v tem kritičnem času, ko je ie toliko rasburjeaja in bojev, to bi bila nova bomba, ki bi jo vrgli v javnoat med člaae za polemiko. Na te moje beaede mi je a. Majdič vrgel v obraz: »Potem smo pa faloti !* in aem odgovoril le: .Naj pa falot bom!*
Sem za zedinjenje s SPJ, toda tudi oni morajo objavljati kakor naša stranka javno v tabelah svoje organizacije s številom članov in s prispevki, ki so jih ti člani zares plačali, da bomo spoznali, če imajo res kakšne stalne organizacije in da dobimo vpogled, s kom se bomo zedinili.
Da bi bilo mogoče priti do resnega zedinjen« ja. sem prepričan, toda brezuspešen je vaak apel, katerega bi na takem sestanku sestavili. Zato sem
predlagal, da če se zdi komu pravilnik nepravden In ovira za zedinjenje, naj sestavi predlog za njegovo izpremembo ali kakršnekoli predloge, ki bi služili namenu zedinjenja, in naj jih pošlje pokrajinskemu tajništvu, da jih predloži izrednemu kongresu v pretres. K temu se je razvila zopet oživljena debata, Majdič je bil kontra. češ da ne smemo čakati do strankinega zbora, ker je potem že tako vse zgubljeno, ker bo Bernot zbor majoriziral in preprečil zedinjenje. Razprava je dovedla do tega, da se je določil po preteku 14 dni ponovni sestanek za organizacije v Zagorju. Hrastniku In Trbovljah in do takrat naj vsak svoje načrte, predloge in mnenje sestavi in predloži v smislu pravilnika, da bo omogočeno zbližanje slovenskega proletariata.
Jaz mislim tako, da je naša rešitev v zavednosti. Zavednost mora biti taka, da ne pademo pred vsakim viharjem ne pred velikim orkanom, kateri je začel naše s težkim trudom in lastnimi žrtvami ustanovljene politične organizacije razbijati s pomočjo navideznih prijateljev, lažnivih dobrotnikov in političnih roparskih vitezov, ki hočejo v žlici vode utopiti naš tisk in uničiti naše delo. Tudi vi, zapeljanci, spoznajte zdaj, da ste se zmotili vsil Ne boste je več omajali skale, na kateri stoji naša »Sloga* bodoči .Skupni dom*, naše skupno delo. Kdor ni z nami je proti nam! Prečitajte še enkrat Jeramov članek! Kdor je za odpravo privatne lastnine, naj gre z nami, kdor pa ni, naj gre s kapi-alisti in z njihovim sorodstvom! Za to naše delo e pa treba enotnega programa, enotnčga pravilnika n enotne discipline! — Franc Rinaldo. — (Konec priobčimo danes teden),
Velenje. Delovanje prejšnega obč. odbora Velenje! Ko smo leta 1921. delavci prvič sestavili kandidatno listo za občinske volitve v Velenju, so nam klerikalci postavili nasproti same kmete poštenjake, razen enega imovitega nekmeta, kateri pa je bil vse hvale vreden in enega gostilničarja in trgovca, kateri je hotel bolj po klerikalno vladati, pa ae mu ni posrečilo, ker če ga je le začel preveč lomit je pa od svojih tovarišev dobil primeren odgovor. Zato smo lahko skoro zmerom sporazumno gospodarili v prid občine. Občino smo našli v ža-lostnom položaju, nova šola. občinska hiša (bolje rečeno koča]: strehe zanič, mostovi, ceste v slabem stanju, denarja nič, povrku še 30.000 K dolga in vse to se je zgodilo pod spretnim vodstvom takratnega župana I, Skaza, veleposestnika in vojnega milijonarja in zdajšnjega kandidata na listi Slov. lj. stranke, kateremu so izrekli volilci zaupanje, ker se jim je na dan volitve odkrival po trgu oziroma oni njemn. O ti nezavednost I G nadučitelj nas je vedno opozarjal: šola bo segnila, strehe je potrebno, to in ono je potrebno! — Mi pa: Kje bi denar vzeli? Predno dobimo posojila, traja dva tri mesece. Ni bilo druge pomoči, kakor da so se trije odborniki odločili dati obč, posojilo 15.000 K in to so bili: dva naša in tisti imoviti, pa brez obrestno za pol leta 1 Da je bilo dve leti alabo finančno razmerje, bo vsak razumel in vendar se je še vše nujno na* pravilo. Potem pri zadni seji smo tudi sklenili o* stsle dolge plačati, tako da bo zdaj bolje gospoda* riti. Zdaj je vse od tega odviano, koga bodo kler. za župaaa volili; nosilec liste je pošten kmet, pa ga ne bodo. tepla se bosta za ta stolček gori omenjeni trgovec in pa tisti veleposestnik. Pa naj ai bo že kateri hoče. mi jim bomo gledali na prste in poročali v javnost vse napake. Sešt nas je zavednih, ki bomo kakor eden, ki bomo lahko polagali račun organizaciji, katera nas je volila.
Gospodarstvo.
13. VIII.1924.
»Sloga* r. z. z o. P- [bodoči »Skupni dom*]: 146 članov s polno vplačanim deležem. [Izmed teh
13	žen — 890%.]
Od prej vloženih hranilnih vlog Din 74.881*47
ta tedea vplačanih	„	2007 69
Stanje	Din	76.889'16
Valute. Dolar je vreden 80 —, angleški funt 366 45, francoski frank 4*42. češkoslovaška krona
2	39,100 av. kron 11*— p, 100 švic. frank 15 l8Din.
Katederski socializem.
Imenuje se tako od katedra, profeaorjevega sedeža v šoli. K«r reče profesor, to drli, učenci nimajo pravice ugovarjati: profesor ima avtoriteto.
Socializem pa ne prenese avtoritete. Socializem temelji aicer na znanosti in daje torej znan« atvenikom pravico odločavanja, toda le, če avoje trditve dokažejo, ne pa da bi zahtevali alepe vere. avtoritete.
Bili so čssi, ko delavci niao znali čitati. Učeni poštenjaki so razlagali socializem, delavci pa so jih ljubili kot svoje dobrotnike, niso jih pa razumeli, Taki znanstveniki so imeli avtoriteto v socializmu, ki se je imenovsl kstedrski.
Teh čssov ni več. Delavci čitajo.
Katedraki socializem je videl bedo proletarcev in jim je hotel pomagati, največ iz usmiljenja. Pisal je lepe knjige in predlagal lepe zakone, socialna politika je bila v teoriji neverjetno lepo raz* vita. V praksi pa?
Vssk kstedrski socialist je imel svojo šolo, svoj sistem. Vse šole ia vsi sistemi so bili lepi. Kadar je bilo pa treba izvršiti korak v življenje, v prakso, takrat ni pomagala vsa lepota taorije prav nič, ker se socializem brez ljudi a« da izvršiti. Ka-
tedraki soclaliati so ae morali antti in se dogovarjati. katerega izmed sistemov bi ubrali za skupnega.
In vsak je predlagal svojega. Ia ko ga je razložil, so vsi rekli i
.Dobro ai povedal! Res je! Prav imaš! Ampak —*
Vaak .ampak* je imel svoj refren v tem, da je neki drugi sistem še boljši in ta dragi, boljši sistem je bil »slučajno" sistem gospoda Ampaka, Tistega namreč, ki je takrat govoril: »Res je, ampak —*.
Katedrski socializem ni mogel nikamor naprej. Vsi delavci so se iz ajega norca delali in še dandanes se delajo norca iz vseh katedrakih socialistov, iz vseh profesorjev, hi hočejo voditi socialistično gibanje.
Socializem zahteva dejanja, izvrševanja, življenja. Vsem profesorjem, ki razlagajo socializem, kliče: »Dol s katedra! V življenje! Če se ti zdi socialia-tična teorija prava, ne govori, da je prava, ampak jo izvršuj 1“ Tako zahteva socializem. Ne .Res je, ampak —temveč:
■Res je. torej —!“
Če je res. torej na delo! Izvajajte konaekven-ce sami, ne pa da čakate, da jih začno prej izvajati nezavedni!
Preteklost in bodočnost
Na svetu smo imeli in imamo preroke ki pripovedujejo, kaj se bo dogodilo v bodočnosti. Čuli ste že o tej ali oni madami. ki .čita* zvezde in prerokuje iz njih, kje se podo dogodile revolucije kdo izmed znamenitih ljudi bo umorjen, kje bodo krize in podobne reči. Takih prerokov in prerokovalk smo imeli v prošlosti zelo veliko. Ampak njihova prerokovanja so brez temelja, razen tists, katera bi lahko prerokoval vsakdo, ki ima dovolj znanja o ekonomski in politični situaciji v raznih deželah.
Karl Marks in drugi socialistični misleci so prerokovali socializem, da rabimo izraz »prerokovali”. To ni bilo ugibanje, ampak poznanje ekonomskega razvoja, ki je vodil skozi razne atopnje v današnji kapitalizem in vodi naprej v socializem.
Pokojni Steinmetz sloviti ameriški tehtnik in socialist je prerokoval, da čez sto let ljudem ne bo več treba opravljati napornih fizičnih del. Nič več ne bo bojev za skrajšanje delavnika, kajti de-lati bo treba kvečjemu štiri ure na dan; ostali čas bo ljudstvo porabljalo za razvedrilo, učenje in telovadbo. Elektrika bo opravljala delo. ki ga morajo danes vršiti še delavci
Razvoj elektrotehtnike bo napravil v prihodnjih sto letih velikaaske korake. Bodoče generacije bodo gledale na nas in se čudile naši brezmočno-■ti. pravi Steinmetz, kakor se čndimo mi generacijam. ki so živele pred sto leti, ko še ni b&o parnikov. vlakov, brzojava. elektrike, avtomobilov in drugih pripomočkov, ki ao danes vsakdanja potreba človeštvu.
Prihaja doba. ko bodo mesta čista, brez dima in druge neanage. Tovarne v prihodnjoati ne bodo več podobne današnjim neaanitarnim tovarnam; v tem oziru je že opažati velike izboljšave.
Sodrug Steinmetz je gledal v bodočnost kot veščak in znanstvenik na polju elektrotehnike in kot poznavalec socializma. Steinmetz ne napada kapitalizma. Dežele, ki imajo razvit kapitalizem, ao veliko na boljšem od onih, ki ga nimajo. Kapitalizem je neizogiben — kapitalizem je stopnja naprej v ekonomskem razvoju. Nagel razvoj tehnike je pospešil in pomnožil produkcijo in jo koncentriral. To je deloma izvršil kapitalizem; koncentracija pa še ni popolna. Dovršil jo bo socializem.
Beseda »socializem* je bila pred dobrimi dvajsetimi leti velikim masam ljudi še nepoznana. Socialistično gibanje je bilo obsovraženo. Danes ima milijone pristašev. In ne samo to: neštete druge stranke, ki so bile pred leti socializmu absolutno sovražne, imajo danes v svojih programih točke, pobrane iz socialističnih programov. Buržoazne stranke uvajajo in propagirajo reforme, ki bi jih pred desetimi in dvajsetimi leti smatrale za revolucionarne. Na neitetih odgovornih mestih v raznih deželah se nahajajo socialisti. Vse to je plod socialistične propagande, dozorevanja družbe za socializem.
Do dobe. ko bomo imeli resnično socialistično ekonomsko uredbo, je še daleč. Mase ne dozorevajo tako hitro za kolektivno, kooperativno družbo, to je za socializem, kakor dozoreva kapitalizem za preobrat v socializem.
V enem stoletju smo dosegli velikanske spremembe, ki jih znajo pravilno pojmiti le ljudje, kakor je Steinmetz in izobraženci, ki znajo pogledati daleč nazaj, tako da vidijo tudi daleč naprej. Masa. ta ne zna gledati nazaj, niti naprej. Poprečnemu človeku iz mase je pogled nazaj le do tam, ko je prišel iz otroških let, in še to v ozkem tiru njegovega življenja, naprej ne vidi pa niti par let. Temu pa niso sami krivi, kajti neznanje je bilo proklet-stvo človeka in bo, dokler ne doseže civilizacija stopnje, na kateri ne bo več nemislečih človeških bitij, ampak misleči ljudje.
Radi zeznanja v ljudskih množicah imamo vse to gorje, ki vlada nad človeštvom, imamo glad — poleg ogromnih žitnic; imamo pomanjkanje poleg neizmernih bogastev, imamo prezebanje neitetih družin po raznih mestih v zimskem času poleg velikanskih zalog premoga; materiala za oblačila in
obuvala je dovolj za vse ljudi, in vendar so stoti-sočl oblečeni v cunje; imamo na milijone ozdravljivih bolnikov, M jih nihče ne zdravi, in vendar 7dravnikov ne primanjkuje, zdravniška veda je dosegla že zelo visoko stopnjo — ampak bolnikom iz delavskih in kmetskih množic primanjkuje sredstev, da bt plačali za zdravljenje. Higiena in sanitarne naprave so znane neštetim ljudem, razni fak* torjl jih uvajajo, učitelji se trudijo privaditi mase na snago, in vendar so še cele dežele in milijonska ljudstva, ki ne vedo ničesar o snagi. Neznanje je prekletstvo človeštva.
Človek bo postal in živel kot človek, ko se nauči postati misleče, človeško bitje. Delal bo štiri ure na dan, ko se bo naučil čutiti tudi za druge in bo delal za druge kakor sam zase. Postal bo sposoben za družbo narodov, kadar bo iztrebil iz sebe instinkte stoičnosti, mržnje in sovraštva. Danes še ni sposoben in št dolgo ne bo. Toda izboljšuje se.
So ljudje, misleči ljudje, ki obupavajo nad člo-veštvom. Nem umljivo jim je, kako se morejo biti med seboj na bojiščih, tekmovati, kako bi drug dru-gemu bolj škodovali, drug drugega uničili: Ti ljudje pozabljajo, da je človek danes le civiliziran barbar. Današnja civilizacija je takšna, kakršen je današnji človek. Pred dva tisoč leti je bila odsev takratnega človeka. Današnji ekonomski red je tak. za kakršnega \t človek danes zftl Hrv bodočnosti bo tak, za kakršnega bo zrel v bodočnosti.
Eno lastnost ima človek, ki je nima nobeno drugo bitje: uči se, ker se hoče učiti. Izboljšuje se, ker se hoče izboljšati. V tem je njegov napredek in v tem je pogoj, da bo šel naprej tudi v bodoče. Pot ni gladka. Klavnici in zverinjaku je podobna. Stoletja in tisočletja nazaj je bilo še veliko slabše — čim dalj gledamo nazaj, tem slabše se trafp našim očem. Ko bodo čez stoletja nove generacije gledale nazaj na nas, se jim bomo zdeli barbarski. kakor se nam zde barbarski rodovi in narodi, ki so bili in jih ni več. Naša civilizacija ni prva niti zadnja. Na svetu ni bilo vedno tako kakor je, niti ne ostane. Te resnice se bodo morali naučiti posebno tisti ljudje v masah, ki tako radi ponavljajo. da je bilo vedno tako, kakor je in bo vedno ostala Prošlost človeka je bila zapopadena v rokah, v fizični sili. V zadnjih tisočletjih tisočletjih je bila v rokah in v glavi. Bodočnost bo v glavah, v razumu ljudi. — Proletarec.
Dopisi.
ČreSnjevec pri Sl. Bistrici. Ne moremo si kaj., da ne bi opisali razmer v tukajšnji občim. Dolgo smo molčali In ravno pred volitvami nismo Hoteli še bolj razburjati duhov, saj smo že mlsliH, da bo treba radi voiitvene mrzlice upostaviti izolacijsko hišo. Pa neverjetno se ozdravlja vse tudi brez nje. Ljudski glas je božji glas. je dejal nekoč vodja in nosilec liste nam nasprotne Sl. Km. Zveze in mi, ki se ne prepiramo radi, mu to potrjujemo rade-voljno. bam ljudski glas je ozdravil takoj mrzlico, in glej ga spako, odločil je ravno nasprotno, ko smo prešteli kroglice obč. volilcev. Določil je namreč skrinjici »Dela in reda“ kar 6 odbornikov od 9ih in Km. Zvezi, ki si je bila tako sigurna večine. komaj tri. Nič ni pomagalo blatenje sedanjega občinskega vodstva, celo s strani odbornikov samih, ki so imeli vedno priložnost prepričati se o obč. gospodarstvu, kakor vsak posamezen občan, saj nismo imeli vzroka kaj skrivati. Nič ni pomagalo, da ste po pesniško pisali v ,Slov. gospodarju*: Oglasilo se jih je sto, da nam Jaka in Stefan več gospodaril ne bo. — Od 43 še precej manjka do sto. Ali ne? Nič ni pomagalo, da ste nas opisovali za nevernike, ter hoteli preprečiti poroko županovo, ker se ni maral klanjati vam, kljub temu, da je bil radi nesreče v hudi gospodarski stiski. Ljudstvo je uvidelo pametno obč. gospodarstvo pod socialistično upravo. Uvidelo je, da so plačali ti ne-verniki 20 let stare dolgove, ki razmeroma niso bili majhni. Da niso vsega storili, kar bi bili radi, stei zakrivili vi z vašimi Intrigami. Čez 20 razkopanih mostov in čez 12 km blatnih cest, se tekom treh let ne da spremeniti v kamenje. Čudežev delati pa ne znajo. Čudeže delali bi lahko vi tekom svojega večstoletnega gospodarjenja, saj vi vaftje verjamete. Ali tudi ne več? Dobro ste poznali vse naše delo,
S smo izvrševali le to, kar ste na sejah tudi vt obravalt in sklenili. Pa vaše geslo je bilo: Socialisti ne smejo komandirati. — To pa ni bil n ni njih namen. To znate pač vi sami. Delali bodo tudi za naprej le v prid občini zato nam jamči o it njih imena in značaji novoizvoljenih. Mi pa j h bomo podpirali, kakor tudi pravočasno opozorili na morebitne nepravilnosti. Upamo, da se Izvoljenci sani zavedajo svojih dolžnosti napram svojim vo-lilcem ter da jih bodo v polni meri izpolnjevali. Dela je dovolj, v gospodarskem kakor v socialnem oziru, za kar je stari odbor že dal temelj. Najbrž vam ta dopis ne bo posebno všeč. Pa milo za drago. Saj smo tako popustljivi mi. juristi in hinavci. Razumete ? In to zato. ker je I udstvo zaupalo nam, ne pa vam, kl ste. kakor se e izrazil vaš četrti kandidat, da je pristranski, kl e kaj, klu, klu. Saj se poznamo. Se boste uvideli, da ima mali privan-dranec tudi pravico do življenja. Vam, zavedni vo-Hlci, pa vsa časi za zaupanje do novega odbora. Le tako naprej 1 Ne slepo pokoriti se ampak razmišljati in soditi! Le potolažimo sel Glavobol po mrzncl tudi mine. — N« »videnje I
Okrožni zlet v Trbovlje.
De), tel. enota »Svoboda", podružnica Trbovlje, priredi v nedeljo 7. septembra tl. okrolni zlet v Trbovljah, spojen z njeni« prvim javnim nastopom po sledečem sporedu:
1. Ob 9. uri sprejem gostov na kolodvoru:
2. Po sprejemu slavnostni sprevod, s godbo in zastavami ca čelu. v Del« dom.
3. Ob. 10. pozdravni govor;
4. Od 11. do 1. kosilo:
5. Od 1. do 3. ogled po Trbovljah:
6. Ob 3. popoldne začetek javne telovadbe na dvorišču Del. doma;
7. Po končani telovadbi prosta zabava in
ples :
Sodeluje polnoštevilna Del. godba na pihala.
Ker ja pa vsak zlet velike važnosti za utrditev naših soc. organizacij in socialistične ideje sploh in da se sodrugi in sodrnžice medsebojno spoznajo, se obračamo na vse soc. čuteče delavstvo Slovenije. da se v čim večjem številu odzove našemu vabilu.
Posebno pa se obračamo na telovadce naših: tel. enot, da se v čim večjem številu udeleže našega nastopa, kar je za prospeb in rtzvoj del. tel. enote velikega pcmeca. Želeli bi. da vseka skupina prineae svoj prapor s seboj. Za polovično vožajo na vseh progah smo zaprosili in upamo, da bo naši prošnji ugodeno, kar borne (udi potom časopisov pravočasno sporočili. Vse dopise tičoče se zleta je naslavljati na: Zletni oddor, Del. dom. Trbovlje.
7. septembra vsi v Trbovlje.
Zletni odbor.
To in ono.
V mesecu juniju se je izaelilo iz SHS 1185 oseb in sicer 787 moških in 398 žensk. Na Vojvodino odpade 559 oseh [278 moških], na Hrvatsko — Slavonijo 300 [224 oj, na Dakaacijo 225 (200 m], na Srbijo 60 {56 m], na Slovenijo 29 [19 mj na Črno goro 7 [6 mj na Bosno—Hercegovino 5 [4 tuj. Po poklicu* je bilo 19 kvalificiranih, 201 nekvali-ciranih. 604 kmetov. 25 oseb iz svobodnih poklicev, dece in starcev, ki ne delajo, pa: 336. Po starosti, je bilo 45 oseb nad 50 let, 342 od 30—-50, 445 od 18 do 30 in 352 oaeb do 18 let. V Brazilijo je odšla 401 oseb«, v Kanado 308. Argentinijo 250, Avstralijo 94. t v Združene države 86. v ostalo A-mertoo 23, na Novo Zelandijo 14, v Čile 7 in v južno Afriko 1. V istem času. je odpotovalo iz. nai* držav« to 249 laostrancev in sicer 116 Poljakov, 98 iz Združenih držav, 3 Kanadijcev. 3 Ceho-Slovakov, 2 Čilena. po 1 Madjar. Grk, Anglež in Nemec.
*
V majhnem mesteca Mambrohu na Francoskem živi zdravnik dr. Lospitolia, ki je iznašel lek proti alkoholizmu. Izvršil je svoje poskuse na 16. pijan* cib in pri vseh dosegel popoln uspeh. Poskuse in uspele rezultate je objavil v nekem strokovnem zdravniškem listu, ki ga široka publika navadno ne čita. Ko je za celo stvar izvedel pariški list .Metin*. je poslat takoj svojega poročevalca k zdravniku Lospitsllju. da bi mu bilo mogoče obvestiti tudi javnost o tej pomembni in obče koristni iznajdbi. V pogovoru s poročevalcem nMatina^ je rekel dr. Lospitslia. da a svojo iznajdbo ne mara vzbuditi nobenega' viharja'. SWjo metodo je sporočil zdravnikom v strokovnem časopisu in 2aka na njihove rezultate. On sam v šestnajstih slučajih neozdravljivih alkoholikov ni imel niti enega neuspeha. Njegova iretoda je zelo preprosta« Odvzame pijancu malo količino krvi ia mu jo vbrizgne pod kožo. Ze drugi dan njrfo bolnik ne občuti več nobene po-trebe, da pije. in tudi najmanjša količina alkoholne pijače se mu gabi. Treba pa je reči da to dejstvo traja samo deaet dni. Medtem se stvar lahko ponovi tolikokrat, kolikor je potrebno. Pri lem se morejo uporabljati tudi druge metode moralnega in sugestivnega značaia. Kri. se vzame alkoholiku samo enkrat fn^tetiti 60 kubičfcHr centteetrov. potem se prakticira autoseroterapija Bolniku se vcepi prvič pol kubičnega centimetra, dva dneva zatem en kubični centimeter, čes dva dni zopet poldrugi centimeter, potem pa vsaki drogi dan po dva centimetra, dokler se ne Izvrši oaem injekcij. Na to idejo je prišel dr. LospitaUa čisto slučajno. Neki prijatelji ao ga prosili« da izleči člana njihove rodbine, ki ae je pogrezal v pijanatvu. Takrat se je spomnil zdravnik nekega alarega narodnega zdravljenja in ga moderniziral z aatohemoterapijo. Ta prva o-peracija je dosegla popoln uspeh: bolnik je nehal piti: Na isti način je ozdravil še šeatnajst drugih alkoholikov in zdravnik je opazil da ta lek tem jačje deluje. Hm bolj ae je pijanec pogrešal v pit* ju. Velike teikoča pa obstoja v tem, da se ae more vedao prepričati o uspehu, ker ga pijanci navadno ne obvestijo o slučaju in se mora obrniti na rod-biao. Sicer ae pa uspeh ugotovi po barvi nosa. Po zdavljenju pijancev nos ni več rdeč ampak izgleda čisto nonaalao.
Čita j te naš tisk!___________________
UTRINKI.
Delavci imajo žuljave roke in potrebujejo v boju proti svojim sovražnikom tudi žuljave možgane.
«
.Naprej* bo zmagal zato, ker ga pišejo delav. ci sami. Pišite še bolj, da pride zmaga tem preje!
Delavci!
Kdor inserire v drugih listih, v .Napreju" pa ne. ta sam dovolj jasno pove. da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci. Trgovci so bolj navezani na v*s. nego vi nanje!
NAHOD ? Glavobol ? Zobobol ? Trganje? O rečejo čestokrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti da pravi Fellerjev Elzefluid. Najboljše hišno sredstva), lajša bolečine, osvežuje in jači, nad 25 let priljubljen kosmetikua za nego kože, las in usti Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino: 3-dvojfate ali 1 špecialna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojaatih ali 12 špecielnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplačila razpošilja: lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja. Elzatrg št. 252, Hrvatsko.
Lastnik: .Sloga*, r. iz o. pi—» * Izdajatelj In odgovorni urednik :
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSj in KDZ.)
20 VIII. Tisknrna bratov Rmnnrot v Hrifcnn ^
Edino
nadomesti in prekosi okus in redilno st mesa v Hrani.
L. Mikuš
= TVORNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV — v Ljubljani, Mestni trg &tev. 16
priporočn svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli veli-:—: kosti po najnfžji ceni. :
flašim rodbinam
priporočamo našo pravo domačo KOLIBO cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
m t* m
Splošna gradbena produk. zadruga v Celju
liltlbljuuk« časti 10. čekoVoi nim it. 11701.
Sprejema
člane, hranilne vloge od svojih članov in članov Splošne delavske unije ter članov razrednih organizacij.
naročila za izvršbo raznovrstnega deli, kakor zidanje in popravljanje hiš. adaptltanje. slikanje itd.
URADUJE-: vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne.
NAŠI IZDELKI:
fivojnosladna ržena ŽIKA
v rdaMh ssvlikih,
fivojnosladna Ječmenova Jtlka v modrih savifkih,
Slajena Ječmenova 2lka
v s elan ih savltMh
•o najboljtn Zahtevajta la Zihot