m Poštnina plačana v gotovini ištev. 4 3 V Liubliani. v četrtek dne 23 iaruari« 1930. Leto III. DELAVSKA PRAVICA ml JLm. Jr^k. w M. i"% Glasilo krščanskega delovnega ljudstva luhajo viok čelrlek pop.; v niuča u prašnika 4an poprej — UrerinUlvo: Ljuhl ono, MiKIofil-čcva c. — Nelrnnkirano plsinn •***■ ne »prelernajo Posamezno llevllkn Din t*5o — Cenen: «o 1 mesec D.n S1-, sa čelrl leta Din 15'-, sa pol .ela Din 3o »; so Inozemstvo Din 7 « (mesečno) — Oglasi po dogovoru Oglasi, reklamacije ln naročnina na uprave Mlklollčeva cesto (palača Delavske zbornice) I. nadstropje — Jugoslovanska strokovna z verna Še enkrat: Vemo kaj delamo! Slovenec« je dne 19. jan. repliciral na naše članke: »Vemo kaj delamo!« in Bodi luč — zgodi se resnica!« takole: Odgovor »Delavske Pravice.« Za Delavsko Pravico« bi bilo bolje, da ne bi pričenjala polemike o stvareh, ki smo jih navedli 9. t. m. v uvodniku na njen naslov. Daleko bolje bi bilo, da bi molčala in si stvar vzela k srcu, ker vsaka polemika bo še bolj razgalila zmotno pot, po kateri »Del. Pravica« usmerja svoj pokret«. Ker njen zagovor je prav tak, kakršnega smo se v interesu znosnih in kulturnih medsebojnih odnosov — bali. Z nekaj jalovimi zofizmi v uvodniku, ki so preračunjeni na nepoučenost čitateljev in za slepilo dobromislečim preide naše ugotovitve. Ob popolnem brezčutju za vsak takt in stvarnost, v nekaki strast-venosti, ki vedno zamegli pameten preudarek, preide nato na osebne napade proti duhovnikom, ki pri Slovencu« sodelujejo, odreka Slovencu« katolicizem, mu očita velekapitalizem, kriči, da ]e v isti bojni liniji s Krekom, da priznava etična načela katoliške Cerkve, da je za doslednost v načelih — in tako gre ta mešanica preko cele prve strani. Vsa ta brezglavost je točen dokaz, da pisec Delavske Pravice« dela ravno to, pred čemer smo ga svarili. Preveč suženjsko kopira svojega vzvišenega uzorr.ika, g. Vitusa Hellerja. Tudi ta možakar je po svojem listu ( Das neue Volk«) vršil podobne akrobacije, vse je opsoval, vsem izprašal vest, nihče ni bil dovolj krščanski in katoliški, niti Cerkev sama. Napadal je duhovščino in se kazal kar užaljenega, da se škofje niso pri njem informirali, kam naj pošljejo kakega duhovnika. V isti smešni pozi je tudi naš junak v /Delavski Pravici«, ki si menda tudi domišlja, da bo ordinariat moral njega vprašati, kje naj bo nastavljen kak duhovnik. Ponavljamo še enkrat, kar smo poudarili že zadnjič: Nič ni potrebnejšega in za naš čas primernejšega, kot močan, zdrav krščansko socialni pokret. Kot tak bo \ edno užival podporo našega lista in vse poštene javnosti. Toda z enim ali drugim bolestnim megalomanom bodo pač morali počistiti, ali mu pa vsaj onemogočiti vodilno besedo v glasilu krščanskega delovnega ljudstva. Kajti — kakor smo omenili že zadnjič —, krščansko delovno ljudstvo tako pisanje odklanja. »Delavska Pravica« je pričela romati nazaj in ho morala še bolj, ako bodo ostali trmoglavi in gluhi za dober nasvet. Z ozirom na vsebino in ciničen ton članka smo zato primorani ugotoviti: 1. V njem člankar niti z besedico ne skuša ovreči naših stvarnih ugotovitev, ker je bil z njimi 2. udarjen prav na glavo in pri tem izgubil prav vsako razsodnost. 8. Zlasti pa je v celoti zamolčal — tedaj umaknil svojo trditev, da je »Delavska Pravica« napadla vero in Cerkev. 4. Zato vzdržujemo svoje ugotovitve in trditve na njegov naslov v celoti. 5. Za nepodpisane članke kakor v vsakem tudi v našem listu odgovarja po svojem predstavniku — odgovornemu uredniku celoten konsorcij lista, ne pa tisti, ki članke ravno piše. In naš odgovor je bil premišljen, odobren od vseh članov konsorcija ter ga lahko s stališča kato-liike morale podpiše sleherni duhovnik. 6. Niti »Slovenec«, niti katerakoli skupina gospodov ali kaka instanca še doslej nikdar ni in nikoli ne bo določala in odločala, kdo bo vodil delavske organizacije in pisal v Delavsko Pravico«. 0 tem je in bo odločalo delavstvo samo. 7. Smo že ponovno izjavili pred vso javnostjo in tudi danes slovesno izjavljamo, da v versko-kulturnem oziru in kar tiče Cerkve priznamo Ordinariat oziroma škofe absolutno in brezpogojno, v gospodarskih in organizacijskih zadevah pa smo docela samostojni, od nikogar odvisni in niti najmanj zavezani pokornosti kake bivše, sedanje ali bodoče inštance. Za nas krščanske socialiste in naše organizacije in v njih organizirano delavstvo je kapitalistični sistem samo eden. Zalo bomo isti boj voditi proti njemu, pa naj ga najdemo v kateremkoli podjetju, magari v takozvanih katoliških. Pa ne samo v podjetjih kot gospodar-i stri sistem, ampak tudi kapitalistično l mišljenje sploh bomo pobijali vselej in \ povsod, naj bo to katerakoli oseba, sku-! pina, predstavništvo ali časopis, iz eno-| stavnega vzroka, ker je protidelavsko in ! protikrščansko. Zato naši odgovori niso le borba proti enemu »Slovenčevemu« članku, ampak načelen boj kapitalistično - materialistični mentaliteti in življenju, ki cvete danes v takozvonih katoliških krogih z enako bo-jhotnostjo kol v drugih. Zato gre naš pokret ne le v strokovnem, ampak tudi v gospodarskem in organizacijskem oziru premo smer naprej. Čita j! Kaj je Krekova knjižnica? Krekova knjižnica je ustanova, ki daje svojim članom, ki plačujejo mesečno po 4 Din, vsake štiri mesece eno knjigo. Kako se prijaviš? Piši dopisnico na Delavsko založbo, Ljubljana, Delavska zbornica, da pristopaš h Krekovi knjižnici, na kar dobiš položnice, s katerimi boš plačeval. Kako postaneš zaupnik? Javi svoj naslov, pa ti pošlje Delavska založba l vse potrebne tiskovine. Če nabereš deset članov, dobiš knjige zastonj. Katera bo prva knjiga? Prva knjiga bodo povesti z delavskega življenja, ki jih je napisal slavni danski pisatelj Nexo. Imela bo okrog 200 strani in bo izšla I. aprila! Kakšnega pomena je Krekova kiiiiž- i «ira? Krekova knjižnica ima velik po- | men za delavca, ker je zanj ustanov- j fjena. Moče dati delavcu njegovo knji- | go, resnico, ne laži. Hoče dati lepote, ne šunda! Moče, da se delavec osamosvoji in pokaže, da je bodoča doba njegova. Zato je dolžnost vsakega delavca brez razlike, postati član Krekove knjižnice. Združimo se proletarci v eno vrsto, da bomo močnejši! Na delo! Živela proletarska zavest! Pristopajmo h Krekovi knjižnici! Krekovci, Krekovke! Pokažimo svojo delavsko zavest in vsi pristopimo h Krekovi knjižnici. Saj je vendar tako majhna članarina: 4 Din, pa zanjo dobimo L aprila tako lepo knjigo, delavske povesti slavnega umetnika delavskega: Ne.vbja! Na delo! Pokažimo v dejanjih svojo moč! Oprimimo se svojih ustanov! Pripravljajte se tudi kot zaupniki! Nabirajte člane povsod! Živi borba! Lisk so usta. skozi katero govori organizacija. Knjiga je studenec, iz katerega si nabiramo moči. Podpirajmo delavsko knjigo in ustanovo, ki nam delavsko knjigo daje. Vsi v Krekovo knjižnico. Mesečna članarina 4 Din! Vsake štiri mesece po eno knjigo! »Delovno ljudstvo obsoja tako pisanje". Prejeli smo: /Boj s »Slovencem« je zelo zanimiv in potreben. Tisti uvodničar »Slovenca« mora biti nek krokodil, ki je komaj čakal na muho v Del. Pravici«, da jo obesi na velik zvon, .laz mislim, da je ta borba, ki se je sedaj začela, za bodočnost zelo koristna in pomembna. Čisto prav je, da je sedaj prišlo do tega in čeprav bi se naš novoletni uvodničar v besedi kaj pomolil, sem mu hvaležen, Ako imate pri roki brošuro Moja opazovanja« bi prosil, da mi jo pošljete na ogled, da vidim, kaj je g. Zabret takega opazil. Ako boste po- trebovali tozadevno moje pomoči, komaj čakam poziva. Prijateljski pozdrav! Peter Rozman, viničar.« Delavstvo »Jugoslovanske t skarne« v Ljubljani je zbralo za tiskovni sklad »Delavske Pravice« pod geslom : > iiodi luč — zgodi se resnica!« Din 282.—. Tovariši in prijatelji: Iskrena hvala! Tole prošnjo ima tedaj naš list do Slovenca«: da kar javno pove, kdo je tisto »krščansko delovno ljudstvo«, ki tako pisanje odklanja«. Sezonski delavci dobe brezposelne podpore. Jugoslovanska strokovna zveza je podvzela akcijo, da se popravi krivica, da namreč sezonski delavci, ki so brezposelni, ne dobe nikake podpore pri Borzi dela. Na tozadevno vlogo je prejela sledeč odgovor: Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani. Na Vašo vlogo z dne 10. jan. 1930, št. 49./30, je Upravni odbor Javne borze dela sklenil sledeče: 1. Sezonski delavci, ki so po § 93 pravilnika od 10. avgusta 1928 dosegli v zadnjem Jetu 4, odnosno v zadnjih dveh letih 8 mesecev članstva pri organih bolniškega zavarovanja, bodo prejemali dnevno zase po 6 Din redne podpore, poročeni pa še 2 Din za nepreskrbljene družinske člane do največ 6 družinskih članov. 2. Sezonski delavci, ki so po § 93 pravilnika od 10. avgusta 1928 dosegli v zadnjem letu 8, odnosno v zadnjih dveh letih najmanj 12 mesecev članstva pri organih bolniškega zavarovanja, bodo prejemali maksimalno dnevno podporo, t. j. 10 Din zase in po 3 Din družinskih doklad za nepreskrbljene družinske člane do največ za 6 družinskih članov. 3. Sezonski delavci, ki si bodo ob seziji sami dobili delo, pa tega ne bodo sporočili po izkaznici za brezposelne pristojni Borzi dela, se v bodoče ne bodo podpirali. Razlogi : 1. Upravni odbor Jbd smatra, da so za podpiranje delavcev merodajne določbe § 18 naredbe od 26. nov. 1927, s katerim se je temeljem posebnega amandementa v finančnem zakonu na novo uredilo vprašanje posredovanja dela. 2. § 91 izvršilnega pravilnika od 10. avgusta 1928 ne more derogirati zakonitih določb naredbe od 26 novembra 1927. Delavsko zavarovanje. Različni vzroki se navajajo, radi katerih je riaše zavarovanje v slabem finančnem stanju. Ni eden najredkejših ta: zavarovanje slabijo v finančnem pogledu tiste zavarovane stroke, ki najmanj prispevajo, pa najbolj izrabljajo ugodnosti. Pri tem se navajajo poleg drugih predvsem naše služkinje. Če hočemo zavarovanje sanirati, tako pravijo, je treba te izločiti iz zavarovanja. Ni treba mnogo dokazov za našo trditev, da je in mora biti zavarovanje široka ljudska institucija, ki mor askrbeti predvsem za najšibkejše. Socialen čut — še tako slabo razvit — to zahteva. Delavska zavarovalna institucija nikdar ne sme postati omejena le na nekatere stroke, kaj šele na socialno močnejše. Če ni za izdatke kritja, je treba iskati kritja drugje: v pametnem gospodarstvu, pri podpori družbe — predvsem države. Blaginja delovnih slojev je tudi blaginja organizirane družbe. Ko bi hoteli sanirati zavarovanje z izločitvijo šibkih slojev, bi bili v obraz vsemu človekoljubju za one, ki si znajo najmanj pomagati in ki morajo živeti od soljudi v največji odvisnosti in suženjstvu. Še premalo je naše zavarovanje izvedeno. Široke mase kmečkega prole-tarijata stoje še danes izven njega. Izboljšati bi bilo vsekakor zavarovanje kmečkih delavcev pri mlatilnih strojih, ki je in mora biti pri današnjih razmerah pasivno. Kmečki hlapec in kmečka dekla sta še danes nezavarovana in navezana v bolezni le na božjo pomoč, potrpežljivost gospodarjev in morata prenašati trd očitek občinskih gospodarjev: berači. In naši viničarji tudi zaman čakajo na pravilnik o zavarovanju poljedelskih delavcev, čeprav je njihovo razmerje do gospodarjev isto kot kakega drugega delavca, ki je zavarovan. In naš organiziran viničar ve za koristi zavarovanja in ga bo zato tudi dosegel. Še enkrat: Izpelje naj se zavarovanje kar najbolj na široko, da ohrani ta institucija tisti namen, iz katerega je zra-stla in naj koristi onim, ki so se borili za njeno ustanovitev in obstoj: vsem proletarcem! — V. M. Najmočnejša ženska strokovna organizacija na svetu je »Zveza trgovskih in pisarniških nastavljenk« v Nemčiji, ki praznuje te dni svojo 40 letnico. V Berlinu kot mestu, kjer je bila zveza ustanovljena, se je praznoval jubilej posebno slovesno. Danes šteje zveza 83.009 članic. Z vsestranskim strokovničarskim delom je zveza v preteklih štirih desetletjih služila trgovskim in pisarniškim nastavljenkam kar najuspešnejše. Socialni in gmotni položaj teh nastavljenk se je v tem času ugodno spremenil, tako da si more današnji rod komaj predstav Ijati svoječasne razmere. Organizacija ima poleg vseh vrst podpornih fondov še svoje lastno pokojninsko zavarovanje. Njena posredovalnica za službe je lani posredovala z uspehom 15.000 name-ščenkam. Njena last so tudi Štiri okrevališča. Poleg strokovnega vrši zveza tudi pomembno prosvetno delo. Posebno skrb pa še posveča ženskemu trgovskemu in pisarniškemu naraščaju. Zveza je članica vrhovne zveze nemških krščanskih strok, organizacij od svojega početka. Jančar: Pravijo, da so plavolaske bolj mehkočutne in dobrosrčne, kot pa one, s kostanjevimi ali črnimi lasmi.-Klančar: "Moja žena je imela že vse te barve na laseh, pa nisem opazil nobene razlike.« Jugoslovanska strokovna zveza. Viničarji. Naša smer. Seja strokovnega odbora 5. januarja je pokazala, da stoji »Strokovna zveza viničarjev« zelo trdno v svojih temeljih. Veliko razumevanje in zavest za stanovsko skupnost, ki so jo pri tej priliki pokazali zastopniki skupin, nam to potrjuje. Ne morda dejstvo, da smo prekoračili deset let obstoja naše strokovne organizacije, da imamo pokazati na velike uspehe, katere smo si z združeno močjo pr,iberili, marveč vse naše moči, vse naše delo, usmerjeno po dosedanji poti še naprej, ker le tako bomo uspešno izvedli vse naloge, katere smo si po svoji strokovni organizaciji nadeli v svrho gospodarske in kulturne povzdige viničarskega stanu. Borba za obstoj naše organizacije je sedaj v glavnem končana, škodljivi strankarski vplivi so onemogočeni in tako nastopamo pot pozitivnega dela na viničarskem stanovskem polju, pri katerem se vsak naš član v polnem zaveda, da mora biti naša strokovna organizacija predvsem Borbena. Kakor vsakemu človeku, tako tudi viničarju gre pravica do človeka dostojnega življenja do družine, do zdravja iti enakopravnosti. Danes pa se godi viničarskemu proletarijatu ravno nasprotno. Velika večina viničarskih družin mora kljub svoji največji delavnosti, varčnosti in skromnosti dostikrat naravnost stradati. Kapitalizem ali pa nesposobno gospodarstvo vinogradnikov povzroča skrajno nesocialne delovne pogoje viničarjem, iz katerih bede se rodijo nerazviti in bolehni otroci, ki se, ko dorastejo, porazgubijo navadno na vse dele sveta. Viničarja se danes malokje upošteva kot činitelja, od katerega za-visi pri nas vsa koristnost vinogradništva, ampak se smatra za brezumnega mezga, kateri naj trpi, gara, molči in trepeta v odvisnosti. To nam jasno potrjuje odpor vinogradnikov proti sedanjemu viničarskemu redu. Za tiste skromne pravice, katere nudi viničarju viničarski red, se mora premnogi pehati okoli po sodnijah, ako noče dopustiti, da je sploh ob vse. Zakaj je toliko protivnosti ravno viničarskemu redu? In tistim malenkostnim nagradam, pismenim pogodbam itd? Mi vsi se zavedamo, da imamo pravico živeti od svojih žuljev, da smo ravno mi »n a r o d« v teh vinorodnih krajih, da je zemlja, katero obdelujemo, naša narodna zemlja, zato opravičeno zahtevamo, da tudi na tej zemlji, ki nosi stoletne naše stanovske tradicije — živimo kot se . narodu spodobi. Kakor je bila naša j strokovna organizacija vedno najboljše sredstvo, da smo dosegli sedanji viničarski red, tako nam mora ostati ona kot sredstvo še naprej, da se bo ta red povsod tudi izvajal in da bomo prišli kmalu še do boljšega viničarskega reda. — Pravica je na naši strani, samo borili se je treba zanjo. Ne udajmo se brezbrižnosti, pa ne trepetajmo pred onimi, ki je njih eksistenca odvisna le od našega dela. V nas vseh mora biti zavest, pogum, ponos in doslednost! Gospodarska. Čeprav smo viničarji gospodarsko šibki, pa radi svojega velikega števila razpolagamo vseeno z veliko gospodarsko silo, katero je treba le organizirati na podlagi stanovske vzajemnosti. Gotovo je vzrok revščine največ v tem, da nima viničar nobenega zakonitega zavarovanja, da tedaj, ko se zdela, onemore, se telesno poškoduje in s tem zgubi svojo delazmožnost, ali če zboli, da mu lahko vinogradnik odpove vsako pomoč, čeprav je po vsej pravici in vesti dolžan za svojega viničarja skrbeti v takih slučajih. Da bi vinogradniki iz lastnega nagiba začeli skrbeti za svoje viničarje tudi v bolezni, nezgodi itd. bomo zaman čakali. Za obvezno in zakonito zavarovanje tudi še ni izgleda, Zato nam ne preostane drugo, kakor okleniti se vsi viničarji »Podpornega sklada«, kateri nam poka/.uje že najlepše uspehe, kaj premore prava organizirana stanovska vzajemnost. Že v kratki dobi obstoja tega sklada je »bilo izplačanih raznih bolniških, porodniških, nezgodnih in po-smrtninskih podpor v skupnem številu 1020, v znesku 63.805 dinarjev. Nobenemu ne manjkajo nikjer tisti dinarji, katere je plačal organizaciji v ta namen, kakor tudi nobeden oni nima tega denarja kje hranjenega, ki še ni ničesar plačal. Vsakega viničarja, kateri količkaj misli naprej, tare gotovo misel, kaj bo na stare dni, ko mu bodo odpovedale moči. Zato smo ustanovili »Starostni fond«, kateri se kljub skrajno majhnim prispevkom povoljno razvija. Tekom desetletja se more zbrati v la namen tolik kapital, da hi že celo iz samih obresti lahko organizacija dajala vsem onemoglim članom redne podpore. Tudi sicer pridemo mnogokrat v stiske in smo tako prisiljeni pri drugih iskati’ pomoči. Da se bomo mogli na gospodarskem polju intenzivnejše razvijati in osvoboditi, je zopet strokovna organizacija storila vse, da si ustvarimo in organiziramo svoj lasten kapital 'po svoji »Kreditni zadrugi«. Mi imamo zato vse možnosti in dovolj gospodarske sile, samo več medsebojnega zaupanja in požrtvovalnosti je treba povsod. Smisel za varčnost je še pri nas komaj vidna, do-čim pri neorganiziranih še sploh ni pojma o tem. Bodimo najprej sebi gospodarji, povsod zbirajmo in štedimo. Mislimo v boljših časih na slabe, ki nas lahko vsak čas dolete. Ne poslušajmo, kaj prerokujejo kapitalisti in naši ne-vedneži. Od teh še nimamo niti pare koristi niti sami ne znajo, kako ibi se naj razmere viničarjem zboljšale. Ako bi takim sledili, bi nam veljale besede: »Kdor na veter gleda, la ne seje in kdor oblake ogleduje, nikoli ne žanje. I Krščansko socialistična. Mi vsi se moramo zavedati, da je vsak človek naš bližnjik, ustvarjen rav-notako po božji podobi, z neumrjočo dušo, da je Oče zapovedal delati prvima človekoma in s tem vsem ljudem, da je delo dobilo tako svoj zakon časti in dolžnosti. Kot kristjani, delavci in nosi-telji te velike časti in dolžnosti — Dela — pa moramo neštetokrat gledati in občutiti, kako se ravno delu jemlje njegova čast, kako se pusti delavca kot človeka podrejati zgolj profitu in mrtvi materiji. Tedaj če mi sami čutimo, da je prav radi tega tudi viničar moral obubožati, da je tako brez vsakdanjega kruha, obleke in obutve, brez najpotrebnejših pripomočkov za krščansko vzgojo svojih otrok in za svojo izobrazbo, tedaj če se mi vsi skupno zavzamemo za stiskane tovariše, tedaj je ta naša pot popolnoma pravilna. Naša vest nam pravi, da delamo prav. Ako nas pa zategadelj natolcujejo s komunisti, rovarji itd., se ne zmenimo. Vsak pošten človek in pravi kristjan nam mora priznati, da mi z našim delom ne ustvarjamo razrednih sovražnosti. Vsak naš član pa mora tudi storiti, da sam v sebi zatre vse lastnosti sebičnosti, sovraštva in vsake nepoštenosti. Ljubimo se med seboj, bodimo si prijatelji v veselju in nesreči. S svojim zgledom in dejanji se potrudimo povsod v organizaciji in izven nje pokazati, da hočemo biti pravi katoličani in krščanski socijalisti. Verjetno je, če v nas samih ne bi bilo toliko strasti in napak, da bi v našem medsebojnem občevanju bilo pač vse drugače. Kdor ne misli v naših vrstah pošteno, iskreno in pravično slediti nalogam, katere smo si skupno začrtali in se v dosego tega cilja noče žrtvovati, podvreči načelom, ta ne moro biti nikoli naš, človek novega rodu, ampal' bo ostal za vedno izgubljen v kapitalistični mla-kitži. Usnjarji Vrhnika. V nedeljo popoldne se je usnjarsko delavstvo tovarne Pollak zbra- lo na svojem rednem občnem zboru, da sliši rezultat strokovnega dela v minuli poslovni dobi ter da napravi načrt za bodoče delo. Iz poročil, ki so jih podali posamezni funkcionarji odbora, je bilo posneti, da se je organizacija vsestransko živo prizadevala za zboljšanje položaja delavstvu. Če kljub vsemu prizadevanju večjih pozitivnih materialnih uspehov dosedaj še ni bilo, so vzrok le razmere, v katerih živimo, zlasti pa dejstvo, ker smo edinole od vsega delavstva velike usnjarske industrije v Sloveniji vrhniški usnjarji organizirani. Vrhniški usnjarji se tega dobro zavedamo, zato kljub dosedanjim neuspehom vztrajamo. Dejstvo, da je odpadlo par članov, ki so zgubili vero v lastno združeno moč in v moč organizacije, nas ne sme motiti, ker tudi suhe veje odpadejo ob svojem času od drevesa. Če zaenkrat nismo dosegli uspehov, še ne smemo pozabljati, da nismo organizirani samo zaradi istih in zaradi sebe, pač pa ! 1 zaradi skupnih interesov delavstva širom zemlje. Kakšnega pomena je za vsakega posameznika ta skupnost, nam je dovolj jasno obrazložil zastopnik naše centrale na občnem zboru. Danes niso tako ogroženi interesi posameznikov, kot'interesi celokupnega delavstva. Prav zato je nujno potrebno, da delavstvo združi vse svoje moči in jih zastavi tam, od koder preti največja nevarnost njegovim interesom. Gotovo pa je, da medtem ne bomo izgubili pozornosti na svojega domačega tlačitelja, ki nam z dneva v dan ostaja dolžan, ko nam za naše pridno delo daje le obresti, sadove istega pa pridržuje zase. V očigled temu je občni zbor sklenil nadaljevati borbo za uveljavljenje zahtev, katere je delavstvo stavilo sredi poletja 1929 na tovarno. Občni zbor je nadalje sklenil ponovno pozvati delavstvo ostalih tovarn v Ljubljani in Kranju, da je skrajni čas, da se pridruži borbi delavstva na Vrhniki, atero ne zahteva prav nič drugega kot uveljavljenje svoječasno priborjenih ugodnosti, ki so pozneje druga za drugo radi brezbrižnosti delavstva samega ostale le iia papirju. Če nas nobena druga stvar ne druži, nas mora družiti zavest, da smo delavci in da bomo v družbi le toliko pomenili, kolikor bomo složni in močni. Ta zavest naj nas spremlja v novo poslovno do>bo strokovnega dela. Ne osebni prepiri, ne sebičnost, pač pa zavednost, solidarnost in medsebojna ljubezen nas bo usposobilo za tako organizacijo, kakršno hočemo in moramo imeti. Naj živi organizirani boj delavstva! Tekstilno delavstvo Št. Vid nad Ljubljano. V organizacijo tekstilnega delavstva v tovarni /vdora« d. d. se je v letu 1929. utihotapila neke vrste bolezen, ki je močno razjedala organizacijo. To bolezen je povzročila v glavnem nerazsodnost in nezavednost delavstva samega. CenTralna organizacija je delavstvo neprestano opozarjala na škodljive posledice, ki bi utegnile nastati za delavstvo v slučaju, da organizacija prične šepati. Dolgo časa je ' ostalo delavstvo za vse te opomine glu-i ho in organizacija je z dneva v dan bolj ! pešala. Slednjič in prav zadnji trenutek i se je našlo nekaj zavednih članov in ; članic, ki so sklenili odstraniti razje-; dajočo bolezen. Občni zbor, ki se vršil i 17. jan. v Št. Vidu, sicer ni bil tako šte-| vilno obiskan kot bi bilo pričakovati. Lahko pa se trdi, da so ti, ki so se udeležili občnega zbora, zares zavedni delavci in delavke, ki so enoglasno sklenili organizacijo za vsako ceno obdržati in isto poslaviti v bran vselej, kadar in od koder bi pretila nevarnost delavskim interesom tako za posameznika kakor /a skupnost. Občni zbor je dalje sklenil narediti črto čez vso preteklost ter pričeti z novim delom in osveženim duhom za prospeh organizacije. Dalje je občni zbor sklenil pozvati vse ostalo delavstvo te tovarne, kakor tudi tovarne v Gameljnah, da pristopijo k organizaciji ter da vsak po svojih močeh skuša Atom: Praviva m zakoni (Delavska okrožnica Leona XIII.) 54. Pravilno je, kakor srno rekli, da se ne državljan, ne družina ne otopi o državi in pravično je, da se obema dovoli možnost delovanja in prostost, v kolikor se to more brez škode za skupnost in ne da bi se komu delala krivica. Vendar pa morajo tisti, ki vladajo, gledati, da čuvajo skupnost in njene dele. In sicer (morajo čuvati) skupnost, ker je narava najvišji oblasti isto tako zelo izročila v varstvo, da varstvo javnega blagra ni samo na j višji zakon, ampak glavni namen in povod oblasti. Dele pa (morajo čuvali), ker ima po naravi upravljanje chžave koristiti onim, ki so upravljani, ne pa onim, ki (državo) upravljajo, tako nas složno učita svetna modrost in krščanska vera. In ker vladanje ]>rihuja od Boga, ter je nekaka soudeležba njegove najvišje oblasti, se mora izvrševali po zgledu božje oblasti, ki z očetovsko skrbjo ne gleda nič manj na posameznike, kakor na splosnost. Če je torej skup- il o sti ali p olo ža ju p o s a m e z nih stanov prizadejana kaka škoda ali ji g roži, ki se ne da ozdraviti ali preprečiti na drug način, je potrebno da o d pomore javna oblast. Nobenega dvoma ni, da je prva naloga države, da skrbi za skupni blagor državljanov. To sicer more storiti na razne načine, nedvomno pa je njen najvažnejši ppsel, da zakonito zavaruje pravico in iz pravice izvirajoče dolžnosti. Zato papež poudarja tu zakonodajo, izraža načela, po katerih morajo biti zakoni narejeni, kdaj so isti pravični in kdaj ne. Nekateri tudi krščanski sociologi in , socialni politiki so še dandanes mnenja, da je socialno vpra-šanje le vprašanje ljubezni. Papež Leon XIII. temu nasproti ugotavlja, da je ta misel zmotna in odločno poudarja potrebo pravične zakonodaje in s tem tudi socialne zakonodaje. Jasno pravi, da nikakor ne gre, da bi se posameznik ali družine takorekoč vto-pili v državi, kajti to bi rušilo svobodo, do katere ima vsak človek pravico. Na drugi strani je pa tudi dolžnost države da skrbi za skupni blagor državljanov. In kjer bi del državljanov trpel škodo, je država dolžna odpomoči. Delavski stanovi ne prosijo le pomoči v imenu ljubezni, ampak jo zahtevajo v imenu pravice in ljubezen poedineev sama jim tudi resnično pomagati ne more. Današnje socialne razmere niso le zoper ljubezen, temveč zoper pravico. Socialni boj je boj za pravico in zoper pravico. Nemogoče pa je uveljaviti pravico v modernem gospo-iarstvu, če ne ustvari država takega pravnega reda, ki bo čuval in branil pravico, kjer je, in jo izsilil tam. Utor je ni. Država mora torej odpomoči in ustvariti pravni red, ki ne bo čuval le pravice posameznikov, temveč tudi socialno pravico, pravico, ki jo ima družba, da nihče ne uničuje socialne blaginje in torej tudi ne tistih stanov in slojev, ki so opravičeni in za zdrav razvoj družbe naravnost potrebni. Kakor imajo stanovi dolžnosti do družbe, tako pa imajo tudi pravice do družbe. In prva pravica je. da smejo zahtevati tisto pravno varstvo, ki jim omogočuje življenje vredno človeka. Ubožnost dandanašnjih delavskih slojev ni več stvar posameznika, ki mu lahko posameznik pomaga, ampak stvar družbe, ka-^ tere del in sicer pretežno večji del so delavski sloji I in katerim je zato družba dolžna pomagati. Pravilno zato pravi Vogelsang: »Zato so lahko dobromisleči, a kratkovidni in naivni tisti, ki mislijo, da se da pomagati samo z deli ljubezni, miloščino itd. in blagoslavljajo dobičkarja, ki daje delavcem z eno roko beraške juhe, ko jim pa z drugo utrguje pravično plačo in tako ne izkorišča le krivično delavcev, marveč si še domišlja, kakšen dobrotnik in zavetnik jim je. Kljub temu bo karitativno delo itak ostalo vedno potrebno, da odpomore bedi posameznikov, katerih bo vedno ostalo, toda napačno je trditi, da bi vsemu zlu moglo to delo odpomoči. Posameznik le malo zmore, poleg njegove nravne volje je treba pravne reforme, ki jo more izvršiti in izsiliti le država. Naj si tudi so posamezni tovarnarji, podjetniki itd. še tako dobre volje, večkrat kljub vsej svoji dobri volji ne morejo storiti kar zahteva socialna pravičnost. Dolžni so storiti, kolikor sc v obstoječih razmerah da storiti, dolžni so pomagati pravici do zmage in kar ne morejo storiti, so dolžni n' karitativnimi napravami omiliti trdote krivičnega gospodarskega reda. Pravici more pomagati do popolne zmage le država s primernimi zakoni, ki izsili lahko pravico tudi tam, kjer ni nobene dobre volje za pravico ampak vlada le mamim, čim več doprinesti za procvit organizacije, katera je edino zato tukaj, da ščiti delavstvo in brani njegove pravice. Če je to veljalo dosedaj, velja danes še tembolj, ker še nikdar pravice delavstva niso bile tako ogrožene od strani kapitalistične družbe kot so danes. Medtem, ko se delavstvo med seboj prepira za razne malenkosti, pripravlja kapitalizem nove udarce, ki bodo padali po delav- j stvu in mu zadali nove rane. Tovariši in tovarišice, zavedajte se tega in ne izgubljajte se v malenkostih, kajti čaka nas veliko delo, kateremu bomo kos edinole, če bomo imeli krepko in solidno organizacijo. Naj živi organizacija! Rudarji. Zagorje. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor naše skupine rudarjev. I/. Ljubljane je prišel ob tej priliki predsednik .JSZ tov. Srečko Ž u m e r , ki je v svojem govoru poudaril veliko važnost kršč. delavskega gibanja, ker mora le to pokazati delavstvu, da je ono pno j poklicano, da se z vsemi silami upre ! nekrščanskemu kapitalističnemu valu, ki grozi podjarmiti vse človeštvo in mu vzeti božje dostojanstvo. Zato moramo iti preko vseh ovir in se boriti v tem silnem boju za najosnovnejša načela krščanstva. Težka je ta pot, polna požrtvovalnosti, trpljenja in samopremagovanja, toda zmagovita in odrešilna. Prosil nas je, da smo si med seboj pravi bratje kot so bili prvi kristjani, ker le kot taki si bomo pridobili spoštovanje in ljubezen tudi onih tovarišev, ki danes še ne vedo, leje je prava pot iz trpljenja v zmago. Občni zbor naše skupine rudarjev 40 mož, je potekel razveseljivo. To zna-či, da so naši možje trdni v svoji organizaciji, dasi v številu še mali, a tisti sigurni. Med nami ni nobenega, da bi mu bila organizacija samo za dobiček! Mi ne iščemo, in ne zahtevamo preveč, ampak zahtevamo samo toliko, kolikor pač najnujnejše potrebujemo za naše življenje. Danes na žalost tega ni. In obeta se še slabše! Če hočeš obleči sebe in otroke, si moraš odtrgati od ust! Zato dragi tovariši, naše vrste se morajo množiti, treba da ljudje spoznajo, da je zadnji čas, da se vsak organizira, ker le če bodemo organizirani, moremo upati na boljše čase. • Predsednik tov. Verstovšek je poročal o delu v pretečenem letu. Poudarjal je, da se po rudarskem mezdnem gibanju organizacija močno dviga. Navzoče je pozival, da pridobijo čim več novih tovarišev za strokovno organizacijo! Po vseh poročilih je tov. Dolinar Leopold predlagal absolutorij odboru, kar je bilo soglasno sprejeto. V odbor so izvoljeni skoro vsi stari odborniki, v priznanje delu starega odbora in sicer: predsed- nik: tov. Verstovšek Alojz, odb. Ustar Vinko, Pečnik Stanislav, Nolimal Ivan, Hrastelj Jakob in Flere Franc; namestniki: Lipičnik Ivan, Pograjc Jurij; preglednika: Dolinar Leopold in Flisek Viktor. Pri slučajnostih smo razmotri-vali o delu za novo sociaino zakonodajo. Upamo, da bodo merodajni faktorji že dobro pretehtali, predno bodo odobrili novo uredbo socialne zakonodaje in da bodo odbili krivične zahteve naših delodajalcev! Zagorje ob Savi. V nedeljo 26. jan. se bo vršila seja novo izvoljenega odbora v dvorani zadr. doma po osmi sv. maši. Pridite gotovo vsi! Krekova miadma. Tečaj. Dne 25. in 26. t. m. se vrši tečaj za Krekovce. Vsaka družina naj vsaj po enega fanta pošlje na tečaj. Pa prav gotovo! Izvršimo sklepe zbora družin! Zbor družili. V nedeljo 26. t. m. ob 9 dopoldne se vrši v Centrali (Delavska zbornica) zbor družin. Družine skrbite, da boste zastopane ali po tečajnikih ali pa po posebnih odposlancih. Tržič. Naša družina se pridno giblje. Borčevska enota šteje že dve krdeli. Posebno je zanimanje za rokodelstva. Vrše se redni sestanki. Dekleta ustanavljajo v okrilju družine svojo dekliško sekcijo. Tudi starejši fantje ne počivamo. Krekova knjižnica. Krekove družine, ki bi morale največ pripomoči k ugodnemu razvoju tega podvzetja, so se ža-libog dosedaj še slabo odrezale. Premalo so šle iz svojega kroga ven med somišljenike in prijatelje. Zato se vzdramite, fantje in dekleta! Ven. med svoje tovariše in prijatelje, na agitacijo! Zalog. Krekova družina Zalog uprizori v nedeljo 26. januarja ob 4 popoldne v dvorani gosp. Cirila Požar igro: »Navaden človek , šalo v treh dejanjih. — Ker je predpustni čas in je igra temu primerna, zato ne bo nikomur žal, ako pride pogledat. Zveza Krekovk. Zadnji tečaj Krekovk v Ljubljani je pokazal, da gremo prav. Poslanstvo Krekovke je v lepih besedah povedala tov. voditeljica. Vsaka naj v svojem življenju išče pota do vseh ljudi, ker smo vsi po Kristusu bratje. Živimo vse, kakor prvi kristjani, ker sovražnik prihaja v vseh oblikah, da ne vemo ne ure ne dneva ko zavzame naša srca! Tople duhovnikove besede so nam pokazale v današnjo plitvo kristjanstvo in v praznoto, ki jo nosi brezveren človek. Zlasti se to občuti v družini. Zato je zlasti naloga žene, ki ji je Bog razodel v trpljenju svojo ljubezen in ji dal vero, da moli za brate in sestre ... Dekle nas je povedlo v dekliško dušo in ženino življenje. Ženi je dal Bog posebne naloge in milosti, da ohranja družbo Bogu vdano. Kak odgovor boš dajala sestra, če teh milosti nečeš spoznati? Že dekle mora pripravljati sebe in s svojim življenjem in besedo tudi fante na sv. zakon. V svoji duši naj se z odpovedjo približuje občestvu kristjanov. To je naše najvišje: občestvo ljubezni in trpljenju. V tem bodi žena vzor! Pogledale smo po svetu v ženino delo, spoznale dvojno: Žena, ki je poklicana v javno življenje, bodi tam cela; ti; ki si zakonska žena, bodi tam cela! So pa žene, ki zakonsko življenje bogato doživijo. Iz tega bogastva pa še svetu dajejo. Te so največje, ker so pokazale tudi v tisti svet, ki je zunanjemu življenju skrit. O ženi in tisku nam je spregovoril tudi tov. K. Tisk je velesila. Kdor ima denar, bo potom tiska svet zavzel. Me pa imamo le ljubezen, kaj bo šele ta dosegla, če bo neizmerna? Zato z ljubeznijo od človeka do srca in na delo za našo proletarsko literaturo! Nekoč mora tudi kršč. socijalka na Slovenskem povedati javnosti svojo besedo. Žena in socijalno vprašanje. Kdo ne vidi vsak dan tega problema v svoji okolici? Le žena ga bo rešila, zato čuti in delaj predvsem samo kršč. socijalno! Drugi dan smo gospodinjile. Največja umetnost je danes združiti praktično gospodinjo in mater. Praktičen je bil sestanek: šivanje ob petju in čitanju. Lepo pesem smo doumele, ko smo čitale glasno. Ostalo je vsem v duši zapisano: »Bratje, jaz nimam sestre!« Popoldne je zbor Krekovk sklenil: I. Naše delo je pravo, ker nam je cilj Kristus. Če iščemo še skupne oblike in še tesnejše poglobitve v težo sodobnega življenja je to pot kvišku. To iskanje nima meje. Vsak dan odkrivamo v sebi grehe, vsak dan občutimo krivico. Nihče ne greši tako strašno, da bi s tem zakril božje poslanstvo v duši. Zato iščimo zadnjo svetlo točko; nihče tudi ni tako popolen, da bi se ne potrkal na prsi. Ženi-delavki se godi danes največja krivica. Hočemo ji pomagati. Kdor pa hoče krivico popravljati in razžaljenje dvigniti, mora biti sam fino čuteč, da ne prizadeva novih ran. Svet je zmaterija-liziran To vodi v smrt. Pripravi sestra čiste žrtve! Te so pogrebna pesem materija lizmu, so pa lučke, prižgane v pozdrav prihajajočemu dnevu! II. O Binkoštih se vrše v Celju dnevi Krekovk. Tam bomo zborovale in stopile korak- dalje v svojem pokretu. III. Da bo naše delo živahnejše, bomo tudi na zunaj pokazale svojo božjo mladost. Vsaka sekcija si po lastnem preudarko napravi enotno obleko, primerno svojemu delu. Osnovna misel ji je: Nadvse praktično, lepo, poceni in Naši Nesreča nikdar ne počiva in žena pričakuje danes ...« Ni ga poslušal kletar, siknil je: »Odločeno je!« in ni imel več za mar Jerneja. Jernej je omahnil. Petdeset dinarjev, kolikor daje za mleko na teden, sedem otrok ima. Petdeset dinarjev, ker je mislil na ženo ubogo in je iz škafa pljusknilo na tla. Odbili so mu od plače. Kakor, da je manj delal, če se je po nesreči polilo vino. In vendar, kako lepo uspeva podjetje! (Dalje prih.) Cez hribe in doline... Maribor. Vabilo na redni letni občni zbor I. delavske hranilnice in posojilnice r. z. z o. z. v Mariboru, kateri se bo vršil v nedeljo 26. januarja 1930 ob 9 dopoldne na Koroški cesti 1 s tem dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1929. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev novega odbora in nadzorstva. 5. Raznoterosti. Ako ne bo po § 40. zadruginih pravil navzočih dve tretjini zadružnikov, se bo v teku treh tednov sklical za spremembo pravil nov občni zbor, ki bo sklepal končno-veljavno brez ozira na število zastopanih zadružnikov. — Načelstvo. Zagorje. Po naši dolini, in tudi po okolici, gre še vedno glas o nekdanji zagorski steklarni, dali se bo še kdaj obratovalo! Zadnje čase se je čulo, da se bo obrat obnovil, oziroma na novo gradila tovarna za steklo. Čuje se, da kupuje neka češka družba od zagorskih posestnikov parcele, kjer bi stala nova tovarna. Čuje se pa tudi, da to bivšemu podjetniku steklarne, g. Ebelnu ni povsem povšeč. Zato se je tudi on odločal za nakup zemljišča. Zdi se pa, da on nima nikoli interesa za zidavo nove tovarne v Zagorju, ampak, da hoče s tem saino preprečiti konkurenco svoji industriji. Zagorsko prebivalstvo pozdravlja to novost. Zlasti veseli bodo oni steklarji, ki še zmerom hrepene nazaj v Zagorje. Pozdravljajo ga pa tudi zagorske delavske družine, ki bi s tem zopet mogle zaposliti mnogo mlajših delavskih moči! Želeti je, da bi se (o kmalu uresničilo. Pomlad bo gotovo kaj pokazala, ko bo izpeljana normalnotirna železnica do Toplic pri Zagorju! Vsekakor kaže, hočejo hiti še Zagorje eden večjih industrijskih krajev Slovenije! Hudajama. Tu delajo kopači jašek (šalit), ki je že okoli 70 metrov visok, ter se še podaljšuje. Skozi celo to viso-.ino je razdeljen na dva dela. En del je opašen z deskami, ter mečejo vanj izstreljen material, drugi del pa je prehod po lestvah. V jašku se je nakopičilo okoli sto vozičkov izkopanega matriala — jalovine. V noči od 18. na 19. t. m. se je zaradi teže zlomilo tramovje, ter se porinilo na prehodni del, kjer so lestve. Tako sta bila dva kopača, Trbovc Jože in Oblak Karel, zaprta kakor v pasti. Niti ona dva niti drugi spodaj pri reševalnem delu niso dobili nobenega glasu. To je trajalo skoraj 10 ur, t. j. od polnoči do 10 dopoldne. Po neumornem delu se je posrečilo, da so dobili oba zdrava, le prestrašena sta bila. Še bolj prestrašene pa so bile žene s otroci, ki so čakale pred rovom. In kakšno veselje je bilo, ko so prišli z rova ljubljeni možje oziroma očetje. Ob takih prilikah se rudarji s prošnjami in zaupanjem spominjajo svoje zaščitnice sv. Barbare, da jim obvaruje življenje pri trudapolnemu delu globoko pod zemljo. Radio. Delavska zavest in radio. Pisali smo že, kako radio pospešuje zavest človečanskega bratstva, kako podira včasih samovoljne meje držav in kako zbližuje posamezne narode kljub nacionalističnemu šovinizmu današnjih dni. Radio pa pospešuje tudi delavsko zavest, ki je delavstvu za njegovo uspešno borbo predpogoj. V odlični meri pripomorejo namreč temu naše delavske ure. Vsaka delavska ura hoče biti del delavskega življenja, slika njegovega kulturnega prizadevanja v prostem času, stanja njegove borbe, pa tudi slika njegovega truda v obratih. To vse so jasno pokazale in vzorno dosegle dosedanje delavske ure v našem radiu. Vsakokrat je nastopila druga skupina, vsakokrat se je prenašalo obratovanje iz drugega obrata. Delavstvo vse Slovenije je poslušalo prizadevanje in trud svojih tovarišev v tem ali onem kraju. S tem se je vzbudila v njem bolj kot ob drugi priliki zavest delavskega bratstva, ki naj zajema v ljubezni in odločnosti brez ozira na organiziranost ne le vse delavstvo Slovenije, ampak tudi delavstvo vsega sveta. Pri ustvarjanju te zavesti je torej naš radio odličen činitelj, in skrb delavskih organizacij bodi, da skrbijo za čim večje razširjenje radia med delavstvom. Večje detektorsko območje. Da se radio med delavstvom še ni tako razširil, kakor bi bilo treba in želeti, je kriva visoka cena aparatov. Izjemo tvori okolica Domžal, dočim trpe vsi kraji ostale Slovenije na tej največji oviri. Kakor znano, zadostuje namreč v okrožju domžalske postaje na 30 km preprost detektorski aparat, katerega cena je tako nizka, da jo zmore skoraj vsaka delavska družina. Seveda detektor ne igra na zvočnik in tudi njegova uporaba je, kakor gori omenjeno, krajevno omejena. Ostali kraji so navezani na prave aparate z elektronkami, katerih cena je sorazmerno še vedno dokaj visoka. Če bi se pa energija oddajanja naše postaje ojačila, bi se detektorsko območje seveda razširilo. Nadejamo se, da se bo oddajna sila naše postaje v doglednem času še za enkrat toliko povečala. Imela bo mesto dosedanjih 2.5 k\v potem 5 kw. Na ta način bo radio spet lažje prodrl z detektorji med širše kroge delavstva in bo zanimanje za radio fonijo moglo prodreti spet dalje. Pričakujemo, da bodo težkoče, ki so z ojačenjem združene, v doglednem času premagane. Naš konzum. Novi prodajalni. Vse tovariše iz šentjakobskega okraja in Rožne doline opozarjamo, da je naše I. delavsko konzumno društvo otvorilo v Ljubljani dve novi prodajalni v Florijanski ulici št. 5 in Rožni dolini c. III, št. 2, da ustreže številnim zahtevam članstva iz teh okrajev. Z ozirom na to je dolžnost vseh tovarišev, ki stanujejo v okolišu teh novih prodajalen in ki vsled oddaljenosti doslej niso bili člani našega konzuina, da takoj postanejo člani in odjemalci. Ker kupujete v konzumu le prvovrstno blago po najbolj konkurenčnih cenah, poleg tega pa dobite povrnjene še 3% od tega, kar ste celo leto izkupili, pomeni vsak dan odlašanja za vsakega le zgubo. Svoji k svojim! Borza dela. Ljubljana. Delo na razpolago: 4 hlapcem, 2 čevljarjem, 11 rudarjem, 8 navadnim delavcem, 2 elektromonterjem, 1 kurjaču, 1 kovaču, 5 pohištvenim mizarjem, 1 stavb, mizarju, 13 vajencem. — Ženskam: 1 dežnikarici, 2 pletiljama, 3 kmečkim deklam, 3 služkinjam, 2 samostojnim kuharicam, 1 natakarici, 4 vajenkam. Maribor. Delo je na razpolago: 10 viničarskim družinam, 3 majarjem, 1 kravarju s sinom, 2 Švicarjema, 11 hlapcem, 1 pastirju, 20 gozdnim delavcem, 10 rudarjem, 1 krojaču, 1 prikrojevalcu gornjih delov čevljev, 1 krojaškemu prikrojevalcu (mojstru), 1 lesostrugarju, 2 kovačema, 1 strojniku, ! kurjaču, 1 slaščičarju, 1 mizarju. — Vajencem: zlatarske, čevljarske, mizarske in pekovske obrti ter trgovske stroke. Ženskam: 6 kuharicam, 7 služkinjam, 10 kmečkim deklam, 1 kmečki gospodinji, 3 postrežnicam, 1 delavki, 3 vzgojiteljicam, 2 sobaricama, 1 gostil- niški kuharici, 1 perf. servirki, 1 strojni pletilki, 1 pletilski vajenki, 2 šiviljskima vajenkama, 1 gospodinji za boljšo hišo. Celje. Delo je na razpolago: 1 trgov, slugi, 5 konjskim hlapcem, 1 hlapcu za govejo živino, 1 majerju kravarju, 25 gozdnim delavcem, 1 gateristu, 1 žagarju za venecijanko, 2 cirkularistom, 2 le-sostrugarjem, 1 sodarju, 1 čevljarju, 1 čevljarju prirezovalcu, 1 krojaču šablo-narju, 1 peku, 4 raznašalcem kruha, 1 mlinarju, 1 mesarju, 12 vajencem. — Ženskam: 26 kmečkim deklam, 4 natakaricam, 1 sobarici, 6 kuharicam, 1 vzgojiteljici, 1 kub. dekli, 1 orož. kuharici, 1 postrežnici. V tovarni je bil odmor in delavci so se podali k zajtrku. Eden pa se je spomnil, da je na kraju dela pozabil pipo. Med tem pa mu je eden izmed sodelavcev izpil belo kavo, nato pa v kangljico nalil svojo, ki pa je bila črna. Ko se je delavec vrnil, da bi povžil svoj skromen zajtrk se je zelo začudil, ko je zagledal črno kavo ter vzkliknil: »Vse se mi je že pripetilo v življenju, toda to pa še nikoli, da bi mi kdo mleko ukradel ven iz kave.« »Janez, daj, daj, posodi mi hitro sto dinarjev,« je nagovoril Peter svojega znanca na sejmu. »Ne morem ti ustreči, nimam nič pri sebi,« je odvrnil Janez. »Kaj pa doma?« je silil vanj Peter. »O, hvala, vse zdravo,« se je odrezal Janez ter šel svojim potom. »Glej no, k Maticu spet hodi zdravnik. Kaj pa ima?« »Denar.« Neki zamorec je postal katoliški duhovnik. Ko mu je bil dodeljen delokrog med njegovi rojaki, jim je nekoč hotel dopovedati kako je v peklu. »Ali ste že videli kdaj, kako je raztopljeno železo teklo iz peči?« Okoli stoječi so potrdili, da so že videli. »Vidite,« je nadaljeval pridigar, »tako stvar imajo v peklu za sladoled.« Balantič: »Moja žena me ne ra- zume. Kaj pa tvoja?« Korantar: »Kaj jaz vem. Še nikoli je nisem slišal, da bi o tebi kaj govorila.« Narednik: Kaj razumeš pod besedo strategija?« Rekrut: 'Strategija je, da ne daš sovražniku vedeti, da ti je municije zmanjkalo ter streljaš dalje. ^ sssseeseesfie. Pierre 1’ Ermite: Kako sem ubila svojega otroka Dominik je bil v vsem poslušen, predavanje si je lepo napisal in se nekatera mesta celo na pamet naučil. Tega župniku seveda ni povedal. Nekoliko je očividno tudi pretiraval. Ta prvi stik z vajenci in mladimi delavci je bil za Dominika in njegovo okolico v resnici velik dogodek. Ampak če ne bi bil župnik tega tako odločno in obenem obzirno zahteval, se kaj takega ne bi bilo nikdar zgodilo. Radi te neznatne stvari je bil Dominik ves teden v skrbeh. Dal se je ostriči, pred predavanjem ni mogel niti večerjati in vročine je imel 38 stopinj, a tega kajpada ni povedal materi, ko ga je objela in vprašaia, zakaj je tako razgret. Župnik pa je bil popolnoma miren, ko je prišel ponj in se je delal, kot da zanj ne bi bilo enostavnejše stvari na svetu. Dominik je stopal ob njem kakor kakšen mlad modrijan. Fotografski aparat je nosil na jermenu preko ramen, kar je bilo v Parizu in za Parižana nekoliko smešno; vendar mu župnik tega ni maral reči naravnost v obraz. Prišla sta v neko zelo prometno ulico, kjer so bile odprte vse gostilne in kinematografi. Nekatera dekleta so ogorčeno pograbile železne palice in začele vreščati, ko so zagledale duhovnika. Vsak večer se dogajajo podobni prizori, zato se za tako malenkost nihče več ne zmeni. Dominik pa tudi radi tega ni mogel ničesar opaziti, ker še ni slišal, da bi ljudje na 1a način koga zasramovali. V veliki dvorani patronaža je gorela luč. Nekateri so kartali, drugi čitali, tretji telovadili ter se hrupno podili po dvorani. Vsi so prišli k župniku in voščili dober večer njemu in nekoliko tudi mladeniču, ki je prišel z njim, a ga še niso poznali. Potem so se zopet vrnili vsak k svoji mizi. Dominik je vsem, ki so ga kaj vprašali, odgo- Za »Jugoslovansko ti»karno<: Karel C e č. varjal vljudno kot bi bil v salonu svoje matere. Vikal je celo hudomušne in navihane paglavce, ki so ga že tikali in se komaj komaj zadrževali, da mu niso postregli s katero onih burk, ki so skupna dediščina patronažev in se skrbno prenašajo iz roda v rod. Nato sta stopila v dvorano, kjer so bili odrasli, ki so med mastnimi opazkami veselo metali karte. Dominik seveda ni vedel, kako se igra »durak« in ni mogel razumeti, kaj se pravi »voziti domov«. Pet ali šest delavcev jestalo okoli peči. Nekdo je naglas čital pismo, ki ga je pisal neki tovariš, vojak v Alžiru, hudoval se j1©' zakaj mu nič ne pišejo. Župnik stopi naravnost k tem fantom. Dominik je oibzirno ostal zadaj, ko pa mu župnik pomigne, stopi tudi on nerodno bliže. Bilo ga je sram, pa je skušal s smehom zakrili svojo zadrego, na dnu duše pa je bil užaljen radi načina, kako je bilo pisano pismo, katerega ni razumel skoraj nobene besedice. Vendar je bilo pismo dosti jasno, da bi ga moral razumeti vsak paglavec v četrtem oddelku. Toda Dominik, ki je govoril tri žive jezike, ni poznal tega jezika, v katerem govore skoraj po vseh patronažih v predmestjih in ki je najbolj živ izmed vseh jezikov. Pismo se je glasilo tako: h n »Prečastiti gospod župnik in vsi stari stebri patronaža! Zdi se mi, da ste brez vsakega usmiljenja pozabili na nas reveže, ki nap ko črno živino podijo čez drn in strn. Že dva meseca nisem izvedel od vas toliko novic, kolikor imam »božjakov« v mošnjici. Včeraj sem se tako nahodil, da sem bil ves trd. Danes pa ležim med cvetjem pod milim nebom v zelo udobnem položaju. Ležim in se jezim na vas ... Za oblačilnico v patronažu sem imel že pripravljen velik zavoj; hotel sem. vam poslati popolno zamorsko opremo, ki sem jo zaplenil nekega večera v ostrem, spo- padu z nekim črncem .. . Sedaj pa ničesar ne dobite! Vračam vam milo za drago, zob za zob. Ko bi vi vedeli, kako me pogreje, ko se . pomnim, da moram vedno iznova premlevati no-. rernbersko številko našega »Glasnika«! Vidi se ''(im, da ne veste, kaj je puščava in puščavsko solne e, ki te pali in žge, kot bi ti baklo molil pod nos. Usmilite se torej ubogih živali! Pišite mi, prosim vas, vsaj par vrstic! Potem bom tudi jaz storil kakor pravi popevka: Jaz se bom pa. spomnil nate ... jaz se bom pa spomnil nate ...« in poslal vam bom krasnih slik in drugih lepih reči, da boste vsi debelo gledali! Sedaj se poslavljam od vas, ker se solnce že nakazuje, to presneto solnce, ki je že tako staro, a mu še vedno ni poznati mraza! In če hc*liš magari po rokah, ne boš našel toliko sence, da bi v njej skril svojo glavo! Srčne pozdrave pošilja vsem vaš vdani zamorček, ki ima že popolnoma črno kožo, a dušo belo ko presno maslo — to v pomirjenje dragemu gospodu župniku, ki gleda predvsem na dušo. Mauricij Mouillard. Pripis: Memejevo pismo sem dobil. V Ke-nitro mora potovati skozi Marseille in Kazo. »In K a Ali ah!« Okrog onega, ki je čital, se je nabralo polno poslušalcev, ki so se tiho smehljali in zdaj pa zdaj prasnili v glasen smeh. Podobna pisma so dobivali vsak dan od premnogih tovarišev, ki jih je vojaška služba raznesla po vsem svetu. Ta velika družina, ki se je zbirala v enem patronažu, je imela svoj jezik, svoje skrbi in potrebe. Župnik Firmin je vsakega natanko poznal, skrbno lečil njihove rane in odločno zatiral vsako zlo; dajal jim je poguma, jih z ljubeznijo dvigal k norvemu življenju in tako napravil iz njih izvrstne fante, kjer se često pod raskavo zunanjostjo skriva velikodušno in plemenito srce. Izdajatelj: Konzorcij . »Delavske Pravice« (Jože R u t a rJ Urednik: Srečko Zamer.