Po sveiu Papež francoskim škofom. V veliki nesre&, ki je zadela Francijo, so bile besede, ki jih je papež Pij XII. naslovil na Francoze, zanje velika tolažba in hkrati vzpodbuda. Papež je namreč poslal francoskim škofom posebno poslanico, ki je bila objavljena francoskim vernikom. V tej poslanici izraža sv. oče francoskemu narodu svoje sočutje in obenem nado v skorajšnjo obnovo in preporod Francije. Saj je ta narod zadelo že mnogo nesreč, toda nobena ga ni mogla uničiti. Sv. oče je globoko prepričan, da bo francoski narod začel z delom okoli narodne obnove, še preden bo sklenjen mir. Ta narod je našel v veri in milosrčnosti neumorno moč, s katero se bo uprl težavam in tegobam ter zopet nastopil pot časti in krščanske pravice. Tri od Nemcev zasedene pokrajine priključene rajhu. Usoda Alzacije in Lorene (ki sta pripadali Franciji) in samostojne kneževine Luksemburg je radi zasedbe po Nemcih že odločena. Omenjene pokrajine so dobile civilno nemško upravo in gauleiterje, ki bodo neposredno podrejeni Hitlerju. Za gauleiterja v Lorehi je imenovan Jožef Biirckel, dosedaj gauleiter na Dunaju, za gauleiterja Alzacije Robert Wagner iz Monakovega, za gauleiterja Luksemburga pa Gustav Simon. V Luksemburgu je bila uvedena nemščina kot edini uradni in javni jezik, in nemška policija je zasedla vso pokrajino. Sv. oče pomaga beguncem. Sedanja vojna in razni dogodki, ki se v zvezi z njo razvijajo, povzročajo ogromno bedo prebivalstva. Med največje bednike spadajo gotovo begunci. Zapustiti morajo evoj dom, svoje imetje ter bežijo, da si rešijo golo življenje. Ti ljudje so v resnici vredni pomilovanja. Samo pomilovalno čustvo tem bednikom nič ne pomaga. Potrebna je dejanska pomoč, predvsem gmotna podpora. Tako ravna sv. oče z ozirom na begunce: poleg besed tolažbe in bodrenja jim naklanja tudi gmotno podporo. Poročali smo že, kaj vse je storil sv. oče beguncem iz Poljske. Sedaj poročajo listi, kako se je sv. oče zavzel za romunske begunce iz Besarabije in Bukovine. Izročil je namreč svojemu nunciju v Bukarešti, monsignoru Cassula, večjo vsoto denarja, ki se naj porazdeli med najbednejše med temi reveži. Oborožena sila Združenih ameriških držav v bližnji bodočnosti. Dne 20. julija je podpisal ameriški predsednik Roosevelt zakon, ki predvideva gradnjo za 1,325.000 ton novih bojnih ladij. Ako bo predala Amerika do leta 1947. te ladje službi, bo posedala vojno mornarico 35 velikih ladij, 20 noailk letal, 88 križark, 378 rušilcev in 180 podmornic. Povišek v letalstvu je tako predviden, da bo že na podlagi od predsednika 10. julija predpisanega zakona na razpolago 35.000 bojnih letal pri letni produkciji od 25.000 letal. Ogromna vsota, katero bo stal ta oboroževalni program, znaša z oborožitvijo na suhem deset milijard dolarjev. Doslej so imele Združene države pod orožjem 240.000 vojakov. Vojaška komisija senata je odobrila 24. julija uzakonitev splošne vojaške obveznosti. Predvsem bodo začeli 1. oktobra z vpoklicem 400.000 regrutov. To stanje je mogoče zvišati na 11 milijonov z moštvom od 21 do 30 let. Oskrbljeno je, da bosta zaenkrat najbolj moderno oborožena dva milijona mož. Po izreku predsednika Roosevelta imajo Združene ameriške države možnost, da lahko ustvarijo obrambni vojni stroj, kakršnega še ni videlo človeštvo. » /.i. /l z raznimi ir'rovnimi priza- Znani francoski politik Paul Bon-Srebrna krsta faraona Psusennesa,Takole vežbajo angleške konjejrddevanji se večkrat Imenuje tudi ime oour je bil od francoske vlade po-kl je bil tast kralja Salomona in jeSke regruie, da bi jih vsestransko papeževega tajnika kard. Magllone slan v važnl službi na Vzhod žlvel okrog leta 1000. pred Kr. r. usposobili za vojaško službo Težki nemški možnar v položaju na francoski obali, ki bo streljal ob pričetku nemške ©fenzive čez morje v Anglijo