27 itewillkm-.
Wimo&zsßsw lista t -*
g> teto	v	v	K	W—
tet« .	t	,	.	8-—
t leta	,	,	,	2-50
ÄmmsCjs®.	4	l*—
fern«! Avstrije:-----
mio h\o	...	IS*—
W&jm®mxn®števl1k.ft
mm 1© vinarje v. -**
Maribor* dae 2.« aprila 1917
Xr©4xdk IX.

4?<lnietvo In npravnlSivo: Maribor tulles. S. — Telefon St. 113.
I N«<KlvU.m polIttčM. IM «a «1°v«n*°	| U
P
nređnlEIvsai se mor« c©' dan «d IMS. tur« dopedte»
Ä»»tiirlJok-
&
Dunaj, 1. apnila;, ilfcailJanško bojišče.
Naš plen w!bojih Južno od Bilj sö je zvišal na 12 strojnih pušk lin 3 ; minske inetače. Južno od prelaza Stilfser jočh-so naše čete odbile v začetku doline Val de ViteBi .sovražni napad,
Na <lr;H;g i.h b o j i š či h nič novega..
j»re Ml#-
Berolin, 1. april' fVžUieosko bojišče.
Med krajema ttenš ;in Arras .so se angleški, napadi izjalovili. Napadi več bataljonov na od nas zasedeno vas Benin sur Cojeul ijužnovzhodno od Ar-■rasa) so bili odbit', Med'cesto Perronne—Gouzeau-■ court in y nižavi Omignion so Aijgleži. po velikih z gubah pomaknili svoje čete za 2 do 3 km naprej. Ob cesti, ki vodi iz Soissonsa proti severovzhodu, so naše'baterije in strojne puške pri prodiranju in zopetnem umikanju francoskih napadalnih čet dosegle lepe uspehe. Pri nekaterih poizvedovalnih sunkih severno od Reimsa smo brez lastnih izgub v jeli nekaj mož. Ponoči so skušali sovražni oddelki južno od Gombresa, vzhodno od Saint Mihiela in Parrow-gpz-da vdreti v naše jarke, a so bili povsod takoj pregnani.
Na, so s t ali Ji fen j i š Č i h nič posebnega.
Položaj je še vedno zmeden.
„Petit Parisien“ poroča iz’Petrograda:	Poga-
jali ja med vlado in vojaškim ter delavskim odborom o sklicanju ustavodajne skupščine še niso. zaključena, Vlada misli, da bi se vplitve mogle vršiti vjsre-di poletja. Odbor pa želi, da bi se volitve vršile že poprej. 'Težave so zelo velike. Določena še ni oblika, po kateri bi se armada udeležila volitev. Političen položaj je še vedno zmeden, ; Delavski in vojaški odbor nadzira, .vsako postopanje vlade, Sklepe vlade mora delavski odbor odobriti, predao se jih javno razglasi.
Dve vladi.
„Ruskoje Slovo“ poroča,. da, obstojita sedaj v Rusiji dve vlati: meščanska in delavska, Katpra od obeh vlad bo dobila, moč in bo ostala na površju, se bo 'k malu .odločilo.
Za vojsko in proti vojski.
'Ustu Temps'* se poi'oöa, iz Petrograda:	Re-
volucijo» arni delavski lisi ..Pravda“ za,'stopa misel, da bi se napravilo .kamen vojski, kist „Izyestja“, glasilo delavskega ip , vojaškega odbpra,. sjcer np ^dobrava vojske, j,e pa načeloma proti Nemčiji, ki se ,po mnenju imenovanega, lista vojskuje samo-zato, da s osvoji ozemlja.
- i »7	^	'Sj, „
Združene države pripravljene na vojsko.
Reuter poroča dne 30. marca, iz Vašingtona: Ministrstvo je v pondeljek imelo, pred izrednim zasedanjem: kongresu svojo zadnjo sejo. Ob sklepu seje1' so dobropoučeni krogi zatrjeval, da sp dobili utis, da so Združene države pripravljene pričeti vojsko z Nemčijo.
Brazilija proti Nemčiji?
„.Havas“ poroča iz Pariza, da so po poročilih lista „Now-York Herald“, dospele iz Rio de Janeiro vesti, iz kpjterih je posneti,, da, se v Braziliji zaradi nemškega odgovora na . protest, glede vprašanja P-
S čolnov splošno želi. da bi se ukinile zveze z N er j ifiio.
Nov strah na morju.
Slično kakor svoj čas nemška pomožna križar ke „Möwe“, o koji smo poročali, je predrlh angleško blokado v Severnem morju tudi nemška pomožna križarka „Seeadler“, odplula v Atlantski ocean in tam potopila v mesecu marcu 6 velikih sovražnih trgovskih parnikov. Križarka „Seeadler“ je spravila na francosko jadrnico „Cambronne“ 200 angleških, italijanskih in francoskih mornarjev, ki so bili rešeni od raznih potopljenih trgovskih parnikov in spravljeni na otok Trinidad ob vzhodni brazilijski obali. Rešeni mornarji pripovedujejo, da je križarka „Seeadler“ opremljena z živili in z municijo za 18 mesecev, je zgrajena kot jadrnica in kot parnik in kuri s plinom. Th križarka pluje pod norveško zastavo. Kadar se pa približa kaki angleški, francoski ali i-talijanski trgovski ladji, skrije norveško zastavo in razobesi nemško vojno zastavo. Križarka je oborožena. s topovi in strojnimi puškami in je strah Atlantskega morja.
Kriti®®®, iaa»
Dunaj, 31. marca.
Danes je torej kritičen dan. Od vseh .strani in ob vsaki j priložnosti _smo imeli tukaj na Dunaju priložnost slišati, da koncem niprca bodo izpolnjene Wollte ve zahteve in da so potem odprejo vrata parlament» na stežaji Danes je zadnji dan marca- V-Icljub temu še, zopet izrazimo svoje staro prepričanje : Ne verjamemo, da bi Vlada izpolnila WoHfove željo.-. To . prepričanje/ izražamo, čeprav nam ni neznano. kaj se je pretekli teden dogajalo.
DoČim še dosedaj preuredbeni načrti i.ove vlade niso bili pred ministrskim svetom, se je pri predzadnji seji vsem mini^h-om nudila prilika, da so prvikrat slišali o teh načrtih. IJajpada se ne more iz-vajeti o načrtih .nič kpukretnega, le toliko je gotovo, da češki in 'gffšiji, 'n»njsfer,.jračunim . s svojim odstopom,, ako se njihovim načelom ne bi ugodilo. Poljski politični krogi sklepajo iz tega, da vlada na merava tudi za, ^rplipijp ^peljati£ gemški državni jr zik.
Vsi slofanski politiki so se zadnji teden mudili na Dunaju, tudi naši jugoslovanski. Toliko je gotovo, da bodo postopali tudi v zanaprej češki in nali zastopniki solidarno ih enotno.
V vseh slovanskih krogih vlada zaradi postopanja sedanje vlade velika nevolja. Nemške stranke dobivajo od svojih ministrov dr, Urbana in dr. Bae-renreitjierja oficielno in naravnost vse potrebne informacije. Dr. Baerenreither se je, kakor je dokazano, celo z nemškimi politiki posvetoval zaradi nekaterih notranjepolitičnih vprašanj. Slovanskim politikom pa se odrekajo sleherne Informacije. Posebno hudo je to za Jugoslovane, ki nimajo iiiti v kabinetu piti ,v, višjem uradništvai, centralnih uradov svojega zastopnika. .Nihče v kabinetu ije' pozna razmer na avstrijskem jugu, za to tudi ne moremo kabinetu, v katerem zastopata le dr, Barenreither in dr. Urban parlamentarne stranke,, niti najmanj zaupati.
X poljskih političnih Krogih se je zvršil, tekom zadnjega časa velik preobrat. .Močneje kot prej se tam zastopa zahteva, da se vse poljske dežele, tudi sedanja Poljska, združijo v eno politično in upravno e(eioto v okviru monarhije in pod habsburškim žez-,lom. V poslanskih krogih je .močna struja za to, da I Poljaki po gredo več v avstrijski državni, zbor, da I s tem dovolj krepko podčrtajo svoje označeno vse-j poljsko mišljenje. Druga struja je za vstop, ker polj-I ski narod sam ne more popraviti vseh poškodb, ki
] jih je vojska zadjala poljski zemlji. Za kabinet na-i staja torej nova težava v Poljakih, katera še je s tem postala večja, da se namerava tudi za Galicijo upeljati nemški državni jezik.
Bethmann-Hollweg je nemškim Poljakom ravno pretekle dni obljubil novo. njim prijaiznejšo orientacijo v notranji politiki. Krepko je obsodil v vojnih časih vsak oktroa. Za to mi kljub vsemu, kar slišimo na Dunaju, nočemo in ne moremo verjeti, da bi -se, v Avstriji sedaj naenkrat na pritisk Wolffov upehale protiustavno spremembe, koijih ost bi bila naravnost naperjena proti avstrijskim Slovanom, ki so ravno tako kakor Nemci storili v strelskih jarkih in’ v zaledju svojo dolžnost. Čeprav smo jutri že lahko dezavouirani, vendar si upamo reči v očigled korakov, ki so se storili pretekle dni s strani slovanskih* politikov:	Kritičen dan bo preminil brez vsake ne-
varnosti za avstrijske Slovan«.
Komaj smo to napisal’, izvemo iz nemških krogov, da pridejo oktroa ji za Veliko noč. Die Botschaft hör’ ich wohl, doch mir fehlt der Glaube. Velikonočni Wolffov program da bi hotela vlada kakor v znamenje največje simpatije uresničiti ravno o Veliki noči, je za nas naravnost absurdno! Najboljše je, da phranimo napram vsem vznemirjajočim vestem mirno kri!
Naš zunanji minister za mirovno konferenco«
' Tjaš Zhoai^Bminister grof Czernin je imel dne 30, marca pogbvOr z urednikom dunajskega časnika „Fremclenblatt“ o političnem položaju. Besedilo tega pogovora je sledeče:
Uradnik r1,:Kakšen utegne biti izid ruske revolucije?
Minister: V prerokovanja se ne morem spuščati. Ako bi imela sprememba vladne oblike v Rusiji za posledico, . da zatirana ljudstva ruške države u-vidijo, da je nadaljevanje vojske zločin, da morejo ravno tako kakor če t veros por a z u ni skleniti vsak dan časten mir z osrednjima velesilama!, tedaj bi bil konec človeškega, klanja, Näs ni mogoče uničiti, mi pa, tudi nočemo ...nikogar uničili. Naše fronte so sedaj močnejše, kalior so bilč kedaj poprej in naš gospodarski položaj je zasiguran. Mi moremo in mi tudi bomo vstrajali. Brezprimerna zmožnost za požrtvovalnost in moč, s katero prinašajo narodi avstro-o-grske monarhije, vsa pomanjkanja, jim zasigurajo končni vspeh. Ne gornjim tisočem ljudskih slojev, a marveč srednjemu stanu in pred vsem širokim ljudskim masam gre največja zasluga. Klobuk dol pred milijoni, ki prenašajo dan za dnevom doma ali na bojiščih ali v strelskih jarkih brez godrnjanja vsa po: manjkanja. Klobuk dol pred njihovo veličino in močjo. Bo prišel dan, ko bodo prejeli narodi naše države plačilo za junaštvo.
Urednik: Ali vzdržuje Vaša ekscelenca pred-koslej predlog za mirovno konferenco, na kateri bi bile zastopane vse vojskujoče se države?
Minister: Gotovo! Smatram za primerno edino to pot, ako se hoče doseči konec svetovne vojske,. Za tiste, ki hočejo vojsko nadaljevati, bi sestanek take mirovne konference ne imel nobenega pomena. Dokler se vrši mirovna konferenca, se vendar lahko še vojska nadaljuje. Le samo na mirovni konferenci bi bilo možno rešiti na stotine različnih VpraSanj, ki so nastala vsled 'vojšlce in ki' tvorijo nerazdružljivo celoto. V naši oblasti se nahajaj veliko sovražnega o-zemlja, v sovražni pa veliko našega. Na morju se bori blokada n gših sovražnikov s .podmorskimi čolni. Vse mednarodne nagodbe so raztrgane. Ne bilo bi mogoče rešiti posameznih vprašanj, ako še bi 'ih izločilo iz celote. Kdor hoče imeti mir, mora tudi govoriti in razpravljati o miru. Ako se bi pokazalo na mirovni konferenci, da je poskus, se dobrovoljno pogoditi, nemogoč, potem bi se vendar lahko vojska nadaljevala.
Urednik: Ali bi ne bilo mogoče objaviti sploä* nega obsega naših mirovnih pogojev? v
Minister: To se je že vendar zgodilo. Javno sem se izjavil, da se nahajamo v obrambni borbi, ki
Stran 2.	S 1 fi A 2 A.	2, aprila 1911; *
■	. ■' J ' I	U'""'	■, ,   V...'"J' .!, .'L	... '     ...	.	....................... ....................*.......... ' ................................T '    ..................*  .........
nam je bila vsiljena. Namen naše obrambne borbe je, da se zasigura naši državi prosti in nemoteni razvoj« Mi moramo dobiti jamstva za naš življenjski obstoj. /Tudi bi morali sovražniki opustiti svoje neiz-polnjive želje, nas ugonobiti in ako bi bili pripravljeni sklepati o miru, ki bi bil časten za nas in za nje, potem bi ne bilo nobenih ovir za sklicanje mirovne konference in za sklepanje miru.
Revolucija na Ruskem»
Položaj v Rusiji je še vedno zelo zmeden. Poročila iz Rusije soglašajo v tem, da obstojita zdaj v Rusiji pravzaprav dve vladi: meščanska in delavs-ko-vojaška. Delavsko-vojaški odbor strogo nadzira vse ukrepe začasne vlade. Glede sklicanja ustavodajne skupščine se še ni dosegel sporazum. Začasni? vlada hoče sklicanje skupščine zavleči, delavsko-vo jaški odbor pa želi, da bi se volitve vršile čimprej. Rusko armado sedaj na razne načine preustrojajo. Cilj teh preuredb je, da bi se zaneslo v ves ustroj ruske armade več demokratičnega duha. Poročila iz Petrograda dan za dnevom naglašajo, da je večina armade in celo delavstva za brezobzirno nadaljevanje. vojske. Car je s svojo družino še vedno vjetnik v Carskem selu. carica-mati pa bo baje odpotovala na Krim,
Novi vojni cilji.
Miijukov je izjavil, da morajo mali narodi v Rusiji dobiti popolno svobodo. Turško vprašanje se mora rešiti tako, da bo Rusija prišla v posest Carigrada, Osvobojeno rusko ljudstva ne more sprejeti nobenega nečastnega miru, temveč mora vojsko nadaljevati, Pravi cilj Rusije je, da se dobrote, ki jih je prinesla revolucija, izrabijo in se tako ustvari ha zunaj in znotraj močno Rusijo.
Vojska do zadnjega vzdiha!
Polk Semenovski je pri obhodih dne 25. marca, kakor se uradno poroča iz Petrograda, korakal po petrograjskih ulicah za zastavo, na kateri se je blestel napis: „Vojaki v strelske jarke! Delavci v delavnice! Vojska do zadnjega vzdiha! Živela svoboda! Živela ljudovlada!“ Pred dumo je delavski' voditelj Cejdze navduševal vojaštvo in ljudske množice, naj se ustavodajna skupščina izreče ža ljudovlado, Rodzianko je pozval vojake, naj se borijo prati Nemcem, Isti dan je prišla v Petrograd deputacija mornarjev črnomorske mornarice in sebastopolske posadke. Predsednik odposlanstva je slovesno izjavil, da se hoče črnomorska mornarica in sebastopolska posadka boriti 'do popolne zmage na celi črti in si tako priboriti veliko in svobodno Rusijo.
Ruski delavci za nadaljevanje vojske.
Iz Petrograda se dne SO, marca poroča«:	Gla-
silo stranke delavskega in vojaškega odbora je dne 27. marca priobčilo na uvodnem mestu članek o potrebi, da se nadaljuje obrambna vojska proti Nemčiji. Sklepčni stavki Članka se glasijo: Rusija ne mara in tudi ne bo postala lahek plen za Hohenoolern-ce in njihove privržence. Monarhistična Nemčija naj ve, da bo revolucionarna Rusija posvetila vse svoje moči, da sl zasigura to, kar. je zavzela*
Preosnove v ruski armadi.
Komisija za preosnove v armadi je sklenila, da bodo preosnove zasledovale sledeča temeljna načela in sicer: 1, Odprava se ancieneteta (napredovanje po
letih) v višjem, poveljstvu in v generalnem štabu. 2, Subalterne častnike bodo neposredni predstojniki na prosto volili in 3. uvedejo osebno odgovornost predstojnikov za subalterne častnike, ki so jih izvolili. Odposlanci vojakov in častnikov prihajajo z bojišča vsak dan v dumo. Vojni komisiji izjavljajo, da zahtevajo njih čete, naj se vojska nadaljuje do odločilne zmage. Predsednik dume Rodzianko je izdal oklic, ki poziva posestnike in kmete, naj obdelajo vso zemljo, da bodo pokrili, kar- potrebujejo armade in dežela.
Novosti v ruski armadi.
„Petit Parisien“ poroča iz Petrograda:	Gene-
ral Aleksejev se je odločil, da ustanovi na vseh bojnih črtah obsedke častnikov, vojakov in zastopnikov socialnih organizacij, zemslev in mestnih zastopov, da tako ojači disciplino. Preosnove, ki jih je sklenil odsek vojaških zastopnikov, se bodo morale takoj u-vesti. Zastopniki delavstva bodo imeli v bodoče pristop na vse fronte.
Vojna sodišča v Rusiji odpravljena.
Iz Petrograda se dne 29, marca poroča: Vojni minister je odpravil vsa vojna sodišča. Prejšnji vojni minister Polivanov se je podal v glavni stan, da organizira vojna sodišča na novi podlagi, določi od-nošaje med generalnim Štabom in začasno vlado ter da odpusti stare armadne poveljnike, ki so že dosegli starostno mejo.
Kmetje se pridružijo novi vladi.
Iz dežele prihaTajo, kakor se iz Petrograda u-radno poroča, poročila, da so se kmetje skoro vseh gubernij pridružili novi vladi. Kmetje celo sami organizirajo deželno brambo ali policijsko službo.
Tudi Finska ima svojo vlado.
Lyonski listi poročajo iz Petrograda- da se jo tudi za Finsko ustanovila začasna vlada Večina brske vlade ie socialistična. Nova vlada namerava na'-prvo izdati prepoved prodaje špirita in vina.
Japonska priznala novo vlado.
Kakor se dne 30. marca poroča iz Tokija, je tudi Japonska priznala rusko začasno vlado.
Neruski narodi čestitajo novi vladi.
Iz vseh delov države dobiva nova vlada navdušene Čestitke, istotako od raznih neruskih narodov, kot Armencev, kavkaških mohamedancev, Letov, Estov in Ukrajincev, Izhajati so že tudi začeli judovski listi, ki že več kakor dve leti niso smeli izhajati.
100 zborovanj za ljudovlado.
V Petrogradu se je po poročilu berolinskega „Tageblatta“ vršilo dne 25, marca približno 100 z-
borovanj, na katerih se j6 zahtevala ustanovitev demokratične ljudovlade.
Veliki knezi prisegajo.
Angleški list „.Times“ poroča, da so vsi veliki knezi in drugi Člani bivše carske hiše Romanov dne 28. marca prisegli zvestobo novi vladi. Car Nikolaj se nahaja s svojo družino Še vedno v Carskem selu.
Ruski sinod odstopil.
Preko' Rotterdama se iz Petrograda poroča, da
je sveti sinod v celoti odstopil. Novi .sinod bo baje v kratkem izvoljen. Njegova prva naloga bo, sklicati cerkveni zbor, ki bi se naj posvetoval p nujnih vprašanjih preosnove ruske cerkve.	t/
Vse člane ruske vladarske hiše v ječo!
Iz Rotterdama se poroča:	Vodstvo delavske
stranke in revolucij on arni petrograjski socialisti so predložili začasni vladi poziv, da se naj smatrajo vsi člani bivše vladarske hiše Romanov za „vjetnike naroda.**
4000 oseb zaprtib.
Generala Ivanova, ki se noče odpovedati zvestobi do carja Nikolaja, so dne 28, marca odpeljali v Petrograd in ga zaprli v petropavlovsko ječo, kjer je zaprtih baje Že nad 4000 carju zvestih oseb.
Car moli za začasno vlado.
Ko se je v nedeljo, dne 25. marca, v grajski cerkvi v Carskem selu vršila božja služba, je bü bivši car Nikolaj prvi, ki je pokleknil, ko se je molilo za sedanjo vlado.
Carica-mati gre na Krim.
Ruska začasna vlada je carici-materi dovolila, da sme odpotovati na Krim in se tam naseliti. Na potovanju jo bo spremljala posebna komisija ruske dume
/ Carska posestva se zaplenijo.
Začasna vlada je sklenila, da se vsa veleposestva, Id so bila dosedaj last carjeve rodbine, proglasijo za narodno last, dokler ne ,bo ustavodajna kupščina odločila, kal bo s temi posestvi.	m,
..ni
Cenzura v Rusiji odpravljena.	'n
Po poročilih iz Petrograda dne 30. marca je ruski notranji minister odpravil cenzuro za vse inozemske časopise, kakor tudi za vse Časopise, ki izhajajo v inozemskih jezikih.
Vojska med Nemčijo in Kitajsko.
Rotterdamska poročila pravijo, da na Kitajskem popisujejo vse Nemce in njih družine. Pričakuje se, da bo Kitajska te dni napovedala Nemčiji — vojsko!
■ v
Španija ukinila ustavo.
Iz Madrida se dne 29. marca uradno poroča, da je vlada v vseh španskih pokrajinah ukinila u-stavna jamstva in proglasila izjemno stanje, Ta odredba je bila baje nujno potrebna, ker se je pojavilo na mnogih krajih državi nevarno gibanje. Vojaštvo le s težavo vzdržuje red, Nekatera poročila, pravijo* da je četverosporazum poslal svoje agente v Španijo, da organizirajo nemire proti vladi, ki mu zaradi njene nevtralnosti m ljuba.
Švechko ministrstvo odstopilo.
Švedsko ministrstvo je odstopilo. Izjavilo je, da z ozirom na vojne razmere ne more več voditi v-lade. Kralj je poveril sestavo novega ministrstva poprejšnjemu vseučiliščnemu kancelarju Swarzu.
LISTEK.
Naš cigan
Piše poročnik Jože Barle.
Kateri Dolenjec ne pozna ciganov ? Kot majhen otrok sem se vselej plašno skril za materino krilo, kadar je prišel kak cigan, z lasmi kakor oglje, in prosil „malo kožice:.“ Kot majhen dijaček sem se pogosto klatil po hostah okrog Novega Mesta in iz gotove daljave opazoval ciganske šotore,
No in celo na fronti sem dobil priliko, da se seznanim s temi ljudmi, celo bliže.
Pridelili so me novi kompaniji in mi dali novo moštvo. Predno si momce ogledam, si dam prinesti zapisnik. Berem, berem lepa slavonska imena, bar mi oko obvisi na imenu Brajdičevič, Halo, kaj pa je pač to?
„Je-li Brajdičevič cigan?“ vprašam cetovodjo.
„Jest, gospodine poručnik“, odgovori Slavonec.
Kdo pa se more drugi pisati Brajdičevič, kakor samo cigan ? Nemec se piše Meier ali Müller, AjdovČan se piše Jarc ali Gnidovec, no in cigan se piše Hudorovič ali Brajdič, k večjemu Brajdičevič, To mi bo pač potrdil vsak Dolenjec.
Dal sem si privesti momce. drugega, za drugim. Naposled pride moj cigan. Delal je vso čast svoiemu stanu. Lasje kakor oglje, oči kakor žareči kroglji, zobje kakor sneg, a polt kakor črnica,, kakor prave- .
ga črnca. Zamorci, ki so jih včasih kazali v Tivoli.
niso bili nič bolj črni, „Ime?"
„Brajdičevič Stjepan.“ „Rodjen ?“
„U šumi.“
Najbrž nisem naredil prav duhovitega obraza na ta odgovor, ker ciganu so se zalesketali zobje v nasmehu.
„A kod kuße?“
„U šumi.“
Ni poznal nič kot svojo šumo, V šumi je bil zar gledal luč sveta, v Šumi je zrastel, v šumi je živel, v šumi bi rad umr!
Dolgo sem se pogovarjal ž njim. Naposled sem ga vprašal, kako so ga vtaknili v vojake, če je živel vedno v šumi» Nasmehnil se je zvito in mi odgovora!:
„Kralj ima dugu ruku!“
V kratkem sva postala najboljša prijatelja z mojim Brajdičevičem in sicer zato, ker sem mu nekoč podaril — pipo. Bilo je tako:
Moj cigan je bil miren kakor ovca, nikomur ni storil nič žalega; njegovi tovariši so ga vedno dovolj dražili, a on jim je samo pokazal svoje bele zobe in dobro je bilo, A kadil je Stjepan strastno; za „svoju lülu“ bi si bil dal iztrgati živo srce iz telesa, a za pipo duhana bi bil prodal dušo. Jaz sem se mu najbolj prikupil s tem, da sem mu semintja podaril duhana.
Tega mirnega človeka opazim nekoč, da se nekaj čudno obnaša. Pozovem ga k sebi:
„Sto ti je, Stjepan?“
„Ubiti ga Ču, ubiti ga Öu!“ je ponavljaj, Škrta-je z zobmi in stiskajo močne pesti; vsaka mišica n p njegovem Črnem obrazu se je tresla. Mislil sem, da je zblaznel.
„Ubiti ga ču, gospodine poručnik.-
„Sto govoriš? Koga? Ili si poludio?“
„Ko mi je ukrao lulu!“
A to je bilosedaj sem ga razumel! Bil je tako razgret, da bi hil res v stanu učiniti kaj takega. -
Imel sem slučajno dve pipi; v hipu som storil heroični sklep, da mu eno podarim. Poiščem torej v nahrbtniku eno pipo in mu jo dam.
„A pazi, oigane! Nemoj jo Izgubiti 1"
Nesrečni Stjepan je kar ostrmel, odprt je na široko oči in usta; to mu je bil predragocen duri A naposled je vendar pipo vzel in iskal besedi, kako bi se zahvalil.
„Več dobro, cigane, samo pazi na lulul“
Se vedno je lovil za besedami Končno vzdigne roko kakor k prisegi: „Gospodine poručnik, za Vas dušu, život!“
S temi besedami je oddirjal po strelskem jarku. Bil je kakor nor. Sedel je na tla in božal svojo pipo, pa zopet vstal in dirjal naprej ter vsakemu kazal svojo pipo.
S to malenkostjo sem si v njem pridobil prijatelja, ki mi je sledil kakor senca, samo da bi me varova! če treba. Ce ni smel z menoj, mi je ves t skrbeh sledil z očmi.
Meni se je revež smili! Na celem božjem svetu ni imel nikogar. Očeta in matere ni nikdar pozna! sester in bratov ni ime! Kolikokrat sem ga o-
Švedska ostane nevtealna.
Novo .ŽvecVslco rinii istr sivo, katero je sestavil' bivši minister Shwartz, je izjavilo, da. bo Švedska tudi v bodoče ohranila svojo nevtralnost, in da bo skušala preprečiti, da se dežele ne potegne v svetovno vojsko. Švedska mora obraniti svojo samostojnost.
Na Primorskem se razvijajo živahni boji. Pri Biljah se napadi menjavajo. Dne 30, marca so napadali Lahi, naslednji dan pa naši. Tudi artilerija zopet močno posega v borbo, 'Na južnem Tirolskem Lahi s težkimi topovi obstreljujejo mesti Arco in Ro-veret. Več bomb je padlo na bolnišnico v mesto Areo. — Iz Italije prihajajo dan za dnevom poročila o nemirih in demonstracijah,:
¥ kateri smeri ?
Švicarski list „Journal“ piše, da so vodilni i-ialijan&ki krogi mnenja, da bo avstrijska) armada karakala v Italijo čez Trbiž v Videm, ali pa bo skušala prodreti skozi dolino reke Chiese (zahodno od Gardskega jezepa) iz južnih Tirol proti Bresciji in Milanu.
Italijani obstreljujejo Arco in Roveret.
Italijanska srednja in težka artilerija je dne
29.	marca obstreljevala južnotirolski mesti Arco in Roveret. V Arcu je bila zadeta tudi civilna bolnišnica, dasiravno je razločno zaznamovana z zastavo Rdečega križa.
Rusko bojišče.
Na ruskem in rumunskem bojišču so zdaj večja vojna podvzetja radi kopnečega snega in narastkih rek nemogoča, V Karpatih trt v Voliniji se nadaljujejo manjše praske.
Macedoosko bojišče.
Razen topovskega ognja ob Strumi in bojev zrakoplovcev nobenih pomembnih dogodkov.
Sarrail se umika
Kakor pravijo poročila iz Sofije, so se Francozi pričeli med Ohridskim in Prespa-jezerom umikati proti jugu. Tudi pri Bitolju se opaža umikanje eetverosporazumovih čet. Vojni strokovjaki so mnenja, da bo Sarrail radi velikih izgub v zadnji desetdnevni bitki svojo armado nanovo razvrstil.
Kje so Srbi?
O	srbski armadi v Macedoniji ni ne duha m ne sluha. V poročilih o zadnjih bitkah ne omenjajo ne
četverosporazpmova in ne naša uradna poročila ne z eno besedico srbskih čet. Švicarski listi domnevajo, da so Srbe poslali v zaledje, da še tam izuriio in pripravijo 2a spomladansko in poletno • ofenzivo.
■if
V Flandriji med Arrasom in Lensom hudi. boji; istotako v vzhodnem delu Pikardije. Na ostalem delu fronte nobenih posebnih dogodkov.
V bitki pri mestu Gaza so Angleži izgubili o krog 3000 mrtvih in veliko ranjenih. Angleži se u-mikajo ob morski obali v smeri proti mestu El Er š v Severnem Egiptu, — Na ostalih frontah nobenih važnejših dogodkov*
Politične vesti.
Nemški državni jezik. Vsenemški list „(Ostdeutsche Rundschau“ z dne 31. marca t. 1. smatra za gotovo dejstvo, da bo nemški državni jezik upel-jan. Izvaja pa zato že posledice iz tega dejstva in pravi, da je za učenje tega jezika potrebno, da se vse Šole, tudi ljudske, podržavijo. Nadzorniki morajo biti uradniki. Vsi učitelji in vsi nadzorniki morajo biti nastavljeni od Dunaja, da ne bodo v Avstriji u-čitelji, M se čutijo Ruse, Srbe, Italijane. V vseh ljudskih nenemških Šolah se mora, od 8. šolskega leta podučevati nemščina. Učitelji, ki dosežejo v poduku nemščine posebno dobre uspehe, dobijo nagradne doklade, mm mm mmmem mmmm mm jm mtmmmk
Bosna se klanja cesarju. Dne 30, marca je dospelo na Dunaj odposlanstvo Bosne in Hercegovine, broječe 50 oseb, da se pokloni naši cesarski dvojici. Cesarska dvojica j,e sprejela odposlanstvo, katero je vodil načelnik deželne vlade za Bosno in Hercegovino, general pehote pl. Sarkotič, ob 3. uri popoldne. Odposlanstvo je nato sprejel tudi skupni finančni minister baron Burian.
Poljsko vprašanje v nemški gosposki zbornici.
Ob priliki razprave o proračunu je prišlo v nemški gosposki zbornici tudi do razgovora o rešitvi poljskega vprašanja v Nemčiji, Poljak knez Radzivil je povdarjal svetovnozgodovinski pomen novemberskega oklica na poljski narod. V tem oklicu je brezdvomno zajamčeno, da bo poljski narod zopet dobil svoje lastno mesto med evropskimi državami. Nova državna tvorba mora biti močna in mora imeti dovolj življenjske sile v sebi, da bo mogla v bodoče dati jamstva za mir v Evropi, Pravična poljska politika v Prusiji bo ugodno uplivala na razmerje Poljske do Prusije.
pazovai, ko je prišla vojna pošta, Vse je drlo skupaj — Stjepan je stal oddaleč in pušil svojo pipo. — Drugi so se žarečih oči, z veseljem na licu vtopili v pisma, moj Stjepan je žalostno in otožno gledal od daleč in vlekel iz svoje pipe.
Vprašal sem ga, koliko časa je že na bojišču.
„Petnajst mesecev“, je odgovoril*
In od nikoder nobene vesti, nobenega glasu, nobene kartice?
V0d nikoder“, je odgovoril žalostno. — Mraz me je stresel.
Vsi smo imeli radi našega cigana in on je i-mel vse rad,
„Cigane, duhana i
Za duhan je storil vse; nosil vodo, cepil drva, Šel na stražo.
A bil je i junak, naš Stjepan, Imel je celo že bronasto hrabrostno svetinjo. Na vsak način je hotel dobiti tudi srebrno; pa so ga dražili, češ, da srebrne svetinje dobijo samo beli ljudje. — — —•
Pa dobil jo je, srebrno svetinjo, celo veliko --a plačal jo je s smrtjo.
Moral sem na patruljo. Prva, ki je šel prostovoljno z menoj, je bil cigan Stjepan,;
Zapustili smo lastne strelske jarke — po noči kajpada — pasirali lastne žične ovire in se plazili proti nasprotni strani. Vedno po trebuhu in po kolenih — kajti vsak trenutek so švigale v zrak svetlobne rakete ali svetili žarometi in spreminjali Črno noč v najsvetlejši dan. Plazili smo se ped za ped in vsakokrat obležali kakor mrtvi, če se je posvetilo. — Cigan neprestano ob meni, tako blizu, da se je pogoste njegov rokav dotikal mojega.
Priplazili smo s© ruski poljski straži tako blizu, «a smo v temi videli črno postavo — stražnika. Sklonili smo se kvišku, da v par skokih presenetimo stražo, kar pade na nas svetloba žarometa, Mi na tla
kot mrtvi! Videl sem še, kako je ruska straža planila pokoncu m že so padle ročne granate — ena tu tik pred nas. 'Zaril sem obraz v zemljo in čakal na smrt. A že je planil cigan pokoncu in zgrabil granato, da jo vrže nazaj, predno eksplodira. V tistem hipu — grozen pok! Za trenutek mi je postalo Črno pred očmi, a takoj sem se osvestil.
Ruske strojnice so ragljale, žarometi švigali! Videl sem cigana ležati v mlaki krvi, A ni bilo več izgubljati nobenega časa. V teku smo nesli cigana kakih 2,0 korakov nazaj, več ni bilo mogoče. Pojavile so se ruske patrulje, tako i naše. Hud boj se je v-nel, v svetlobi ruskih in našah žarometov.
Posrečilo se nam je, srečno dospeti v svoj jarek, Celo vse ranjence, med njimi težkoranjenega cigana, smo prinesli seboj. Podal sem se k njemu.
Bil je strašen pogled! Desno roko v ramenu odtrgano, prsi vse raztrgane, glava nad desnim ilše-som vdrta — granata mu je bila eksplodirala v roki. A drugim od patrulje se ni nič zgodilo.
„Stjepan, čuješ, Stjepan — te boli?“ 1 Sklonil sem se prav k njemu.
„Lulu, gospodine poručnik, lulu!“ je Šepetal, govoriti ni več mogel.
Hotel sem mu dati njegovo ljubljeno pipo, a našel sem jo v žepu —■ razbito.
„Lulu, lulu!“ je Šepetal še nekaj Časa, a ne
'dolgo.
Našega cigana ni bilo več!
Blizu za našimi jarki je bila mala šumica. — f Tam smo med drevjem skopali grob in vanj položili Stjepana Brajdičeviča, Tako počiva naš cigan tam, j kjer si je vedno želel — u šumi.
Po smrti mu je bila podeljena velika srebrna J hrabrostmi svetinja. —	—	1
Politika, ki nei Sloni na pripoznanju narodnih pravic in kulturnih potreb poljskega prebivalstva in ki ž u-pravnimi omejitvami zastruplja razmerje med prebivalstvom in prusko državo, se ne bo mogla dalje držati. Pruski Poljaki so dokazali s^ojo zvestobo prisege na zastavo v vseh vojskah pruske armade in tudi ne dvomita, da bodo tudi v bodoče storili bvo> dolžnost. (Živahno pritrjevanje.) Vojvoda Traehen-berg je izrazil svoje popolno zadovoljstvo nad izvajanji predgovornika. Poljska spada po svoji zgodovini, po svoji zemljepisni legi, po svoji kulturi in po svoji veri k zahodu, Gdanskega in Prusko-Poljske ji sicer ne moremo dati, a svojo notranjo politiko moramo tako spremeniti, da se bo ozirala na svojega novega soseda. Razlastitveni zakon bomo morali opustiti. 'Spremeniti moramo tudi dosedanje postopanje pri n aselj eniškem dovoljevanju, Poljakom moramo dovoliti verski pouk v njih maternem jeziku. Nadalje jim moramo tudi dovoliti rabo poljskega jezika v društvih in na shodih. Upamo, da bo nastalo dobro razmerje med nami in poljskimi sodržavljani. (Pritrjevanje.) Podpredsednik državnega ministrstva pl.Brei-tenbach je pozdravil govor kneza Radzivila,- ki zveni celo drugače nego govor poslanca Korfantyja in njegovih somišljenikov, Vlada je vsled zavlačevanja sedanje vojske že sedaj pričela s potrebnimi koraki, da se razlastitveni zakon odpravi in se dajo Poljakom olajšave pri rabi materinskega jezika. S pomočjo naseljeniškega Zakona in z dovoljenjem državnih pripomočkov se bo dala poljskim državljanom možnost za naseljevanje v domovini,. Vse tozadevne vladne priprave bodo že kmalu končane. Breitenbach upa, da se bo nato pričela doba skupnega dela pruskih in poljskih rojakov. Poljak. Moravski je v imenu svojih poljskih tovarišev izrazil vladi svojo toplo zahvalo za podano izjavo. Grof Schulenburg in velika župana Körte v Kraljevcu ter dr, Wilms v Pozo an jskem sta tudi govorila za spravo s Poljaki.
Enver-paša na Dunaju. Turški vojni minister Enver-paša, ki se je mudil v nemškem glavnem stanu, je bil na svojem povratku dne 30. marca sprejet v posebni avdijenci od našega cesarja v Laksenbur-gu pri Dunaju. Dunaj je zapustil zvečer, dne 81. marca.
Tedenske novice.
Sv. Oče za naše v jetnike. Sv. Oče je odredil,
da se avstrijskim vjetnikom v Italiji pošlje velikonočnih darov. Ob Veliki noči mora dobiti vsak zavojček kot darilo sv. Očeta. V zavojčkih se bo nahajal tobak, smodke, cigarete, južno sadje, pecivo, meso in steklenica .vina itd. Sv, Oče je tudi naročil duhovnikom, naj vse storijo, da bodo mogli vjetniki zadostiti svoji velikonočni verski dolžnosti.
Zborovanje ogrskih škofov. Pod predsedstvom kardinala knezonadškofa in primasa Ogrske dr, Cer-nocha se vrše v Budimpešti zborovanja ogrskih škofov. Zborovanj se udeležuje 17 ogrskih katoliških nadškofov in škofov ter vojaški škof Bjelik, Predmet posvetovanj j,e vprašanje, kako odstraniti obstoječe o-vire, da dobijo ogrski katoličani avtonomijo.
Osebna vest. Pred dnevi je zbolel deželni odbornik dr, Verstovšek.
Odlikovani slovenski vojni kurat. C, g. Pran Letonja, vojni kurat c, kr, deželnobrambovskega polka št, 26, je dobil duhovniški zaslužni križec 3. razreda na belo-rdečem traku in meči. C. g. Letonja je dodeljen črnovojniškem bat. št. 153, — Vojni kurat bolnišnice št 1 v Celovcu Franc Osterc je bil za svoje požrtvovalno delovanje odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem II. razreda.
Katehetsko mesto na realki v Mariboru. Cas, do katerega se naj vlagajo prošnje za, to mesto, je podaljšan do 15, julija 1917,
V Nemčiji so poklicali pod orožje 3352 bogoslovcev. Duhovna semenišča so v Nemčiji zelo izpraznjena.
SOOletnica reda piaristov. Dne 25, marca t. 1. je preteklo 300 let, odkar je takratni papež Pavel V. potrdil red piaristov, ki si je stekel za katoliško šolstvo po celem kaatoliškem svetu nebroj zaslug.
Glasbenik in skladatelj Fran Gerbič umrl. Dne 29. marca je umrl v Ljubljani v starosti 77 let odlični slovenski glasbenik in skladatelj Fran Gerbič. Rajni si je stekel za slovensko opero nevenljiyrh zaslug, a posebno mil in drag je bil Slovencem kot izvrsten in plodovit skladatelj ter odličen tudi kot cerkveni skladatelj. Slovenska domovina, ohrani F. Gerbiču trajen spomin!
Velikonočno streljanje iz možnarjev prepovedano, Slično kakor v lanskem letu je tudi letos prepovedano velikonočno streljanje iz možnarjev. V posebno ozira vrednih in izjemnih slučajih smejo dati okrajne politične oblasti tozadevno dovoljenje.
Častniki in vojaki se bo"do morali izkazati. Vojaška oblast namerava izdati odredbo, po kateri se bo moral vsak vojak, od najvišlega častnika do prostaka, na poziy kake osebe izkazati, kdo da je. V zaledju se množijo sluöa'i, da se mnogi iz raznih v-zrokov preoblečejo v vojaško uniformo.
Vpoklic oproščenih na Ogrskem. List „Pesti Napio“ poroča, da nameravajo na Ogrskem sedaj v-poklicati samo oproščene Črnovojnike. stare 18 do 26
let Vseh oproščencev se sploh ne namerava vpo li-cati.
Na Ogrskem lovijo take, ki se skrivajo pred vojaško službo „Novine“ poročajo, da se je na Ogrskem mnogo moških skrivalo pred vojaško službo. Mnogi še niti enkrat niso šli k prebiranju. Sedaj jih lovijo s silo. V Soboti so jih na dan velikega se-mnia polovili večje. število.
Vojni vjetniki bodo smeli č tali liste. Glasom ogrskih listov bo odslej vojnim vrtuljkom dovoljeno citati avstro-ogrske časnike. Nadzorstvo nad časnj'š-kim čtivom bodo izvrševali orožniki in irjetniška poveljstva.
Iz Rusije so se vrnili kot izmenjani invalidi o-
grski Slovenci: Ferenc Flisar. Stefan I.iitar in Jožef Magyarič.
Železniški promet o Veliki noči. Slično kakor v lanskem letu tudi letos o velikonočnih praznikih iz prometnih ozirov ne bo vozilo večje štev lo vlakov, kakor sicer po navadi. Kdor hoče torej se letos o velikonočnem času voziti po železnici, naj z vožnjo ne odlaša do zadnjega trenutka, ker bi se mu utegnilo pripetiti, da bi ne dobil ne vozne kartice in tudi ne prostora v vlaku.
Gospodarske novie«.
Pri prehranjevalnem ministru generalmajorju Höferju je zadnjo sredo, dne 28. marca, posredovalo odposlanstvo iz Štajerske, med katerim se je nahajal tudi dr. Korošec. Ministru, oziroma pristojnim n rad- ■ nikom, so se natančno opisale težave s prehrano, s poljedelskim delom, s setvami in sejanjem, s senom i, t; d.
Odprite mline za olje! Od vseh strani se nam piše, da preti velikanska škoda, ker so mlini za olje še vedno zaprti. Jedrca se skvarijo in ne bodo ne kmetom in ne drugim v korist. Olja nam primanjkuje. a jedrca se pustijo skvarjafi.
Kaj naj sejemo? Mnogi se zanašajo, da še bodo dobili ves krompir, kolikor ga potrebujejo za sajenje. Naši poslanci, ki so pretekli teden o tem govorili in posredovali na dobro poučenih mestih, nam zatrjujejo, da bo še le malo semenskega krompirja na razpolago. Štajerska bi ga potrebovala do 800 vagonov, a bo ga težko dobila do 200 vagonov. Zato je v interesu posameznikov in splošnosti, da mislimo na drugo uporabo zemlje, da sejemo ječmen, oves, fižol, peso, repo itd. ter se preskrbimo s potrebnimi semeni.
Nove odredbe glede mletja, žita. Vlada je odredila, da morajo mlinarji odslej 'izmleti iz vsakovrstnega žita najmanj 90%, to se pravi, da se morajo odslej otrobi še bolj drobno izmleti, da se tako dobi več moke za človeški živež. Za razprašenje sme mlinar od 1. aprila naprej računati pri vseh vrstah žita, tildi pri koruzi, samo 4%. Ako torej daš 100 kg zrnja v mlin, ti mora mlinar dati 90 kg moke in C kg otrobov; 4 kg pa se računa za razprašenje. Kr/ plačilo sme mlinar zahtevati od 100 kg pšenice, ječmena ali koruze 8 K. od rži pa samo 2 K 70 v. Ge dobi kdo manj moke ali otrobov, kakor je določeno, in če mu mlinar za zmletje več računa, se lahko v-sak takoj pritoži na okrajno glavarstvo. Najbolje pa je, da se že pri mlinu prepriča/ali mu je mlinar dal dovolj moke ali ne.
Zopetna: oddaja ovsa. Cesarska namestnica je
7.	odlokom z dne 28, marca zaukazala okrajnim glavarstvom, da morajo takoj od posestnikov zahtevati desetino od ovsa. ki je določen za seme. Komur se je n pr. pri zadnjem rekviriran ju'" pustilo’'200 kg o-' vsa za seme, ga bo moral oddati sedaj Še .20 kg. Od ovsa in ječmena, ki se je pustil posestniku za ko'"-e ali krmo drugi živini j ste ga bo moralo odd: t č G 50%. Ce ima n. pr. posestnik 2 konja in se mn je pustilo za oba 300 kg ovsa. bo moral sedaj od tega oddati 130 kg. Ge se je komu pustilo zai krmo drugi živini 40' kg‘ječmena,, bo moral sedaj oddati Še 20 kg. količin pod 10 kg hi treba oddajati. Za sedanjo oddajo ne bo novega popisovanja, ampak se bo vzelo kdt podlago številke zadnjega, popisovanja. Kdor je oves ali ječmeri žeposfejal, je šeVedd -šrečnbi uštel tej naredbi. NOhiestnija je okrajnim glavarstvom- naročila, da morajo odbiti vse prošnje za oprostitev oddaje.
Zavoljo loja. Zavoljo oddaje lojfe se je obrnil poslanec dr. Korošec na e. kr. namestnika, od1 katerega. je dobil te dni odgovor : „Z ozirom na Vaše e. pismo z dne 15. februarja Vam naznanjam, da je vojna zveza za oljnato in mastno industrijo žal odklonila od c. kr: mariborskega okrajnega glavarstva predloženo mi prošnjo, naj se loj mesarjem na deželi pusti (v svrho oddaje revnim ljudem) .	.“
— Kakor izvemo,, se podela od loja polovica za Človeško hrano (zabelo), polovica pa za industrijske potrebe kakor mast, milo itd,
Preskrba S Sladkorjem v mariborskem okraju. (Nadaljevanje iz zadnje „Straže.“) Fala: Union 300, elektrarna 1000:	Sv, Marjeta o. P.:	Baumgartner
700. Jager 580, Ferk 350; Sv. Marjeta na Dr, pol.: Maeun 955; Ruše: Mahorko 500, Leske 560, Sernc
600, Kupčič 430, Beigott S500; Brezje: Horvat 825; Puščava: Kamičnik 260, Fiklak 300, Kores 200; .Reka: Lebe 800; ,št. Martin: 'Krajnc 950; Gornja Sv. • Kunlgunda:	Vaupotič 470, Gobec 530:	Št, Peter:
Lorber 600, Lahišic 1150; Pekre: Sorico 390; Planice: Kodrič 270; Pobrežje:	Marko 1050, Prechtler
1050, Mayer 1050, Sucher 1050; Spodnja Sv. Kungota: Vaupotič 1515, Likavec 515; Svečina: Smonig 1100, Skribe 440; Selnica:	Jagrič 953, Pinter 470,
Kancler 340, Golob 460, Glaser 290; Št Ožbolt: A. Hojnik 140; Lučane:	Peklar 280, Grušovnik 155;
Slov. Bistrica okolica:	Kopač 580, Kae 580, Pinter
740; Podova: Novak 470, M; lau c 380; Ribnica-Brez-no: Povoden 230; Sv. Nikolaj: Paulco 340; 'Razvanje: Kac 650; Radvanje: Lobnik 1200, Travisan 1100, Pnmos 1000; Slivnica: Polajnko 670, Loh 585; Ži-tečka vas: Krajnc 525; Tezno: Šabeder 475, Valcl 600, Mernik 500; Gornja Polskava; Uranjak 350, ( Kartin 350, Zisel 350, Navratil 350; Sv, Venčesl: Skrbiš 600; Slov. Bistrica mesto: 2400; Spod. Polskava: Sichert 1440, Fischer 1100; Pekel: Sima 480. Safsky 450, Drofenik 450; Sv, Anton: Tušek 900 i Markovič 820; Sv, Barbara: Sabeder 580, Šauperl 580, Kostainšek 530; Sv. Benedikt: Sumenjak 1725; Sv, Trojica: Golob 570, Cauš 470, Ceh 470; Poljčane: Sumer 580, Vodenik 580, Obersky 500; Laporje: Krošelj 800, Wutte 600; Črešnjevec: Žitnik 1580; St. Martin n. P,: Kos 930, Vernig 700; Makole: Košo-rok 870, Ozebek 880. Novak 470, Dreo 350; Studenice: Kaučič 950; Tinje: Rozman 720; Sv. Jurij Sl. gor.: Brgles 700, Bauman 700, Kramberger 350, in Fras 350. Schönwetter 240; Št. Lenart:	Sedminek
600, Dimnik 600, Spitzy 600; St. Rupert: Lorber 700, Bauman 625, Rois 435, Golob 390; St. Andraž: Oz-vatič 225; Negova: Sumenjak 310: Sv. Ana: Zemljič 600, Repolusk 350; Biš: Kurbos 250; Velka: Schönwetter 315.
Vojaški delavski oddelki in vprežni konji.
Kdor rabi za spomladansko delo na polju in v vinogradih vojaških delavcev in konj, naj se takoj obrne na žetvenega komisarja pri okrajnem glavarstvu. Za mariborski okraj sprejema te prošnje žetveni komisar g. R. Petrovan. Vojaška uprava dovoljuje za enega posestnika letos vojaške skupine 5 mož in sicer za dobo 14 dni do treh tednov. Posestnik mora dati vojaštvu hrano, v denarju mu ni treba nič plačati. Vojaki pa dobijo od vojaške uprave za plačo z nesek, kubi ga posestnik dobil od vojaštva kot plačo za hrano. Konjem mora posestnik preskrbeti krmo. Ta pravila'veljajo za mariborski okraj; kako so so žetveni komisarji pogodili z vojaško upravo v drugih okrajih, nam ni znano. Dobro bi bilo, da nam to naznanijo.
Recept za domače milo. Z ozirom na našo tozadevno notico v predzadnji petkovi „Straži“ nam poroča naša prijateljica Agiea Horvatova, da se domače milo pravilno kuha tako-le: Vzame se 5 litrov domačega .(čistega) luga, % kg vgašenega apna in 1 kg sode. Te tvarine se postavijo v loncu na ognjišče in se naj vse skupaj dobro prevre. Ko se potem ta mešanica očisti/ se čisto tekočino odlije proč. ' K tej tekočini se pridene poldrugi kg loja ali kake slabe masti (dobra je tudi svinjska črevesna mast) in nekaj žlic soli. Vse to se dobro premeša ter se nato postavi v loncu na ogenj; Mešanica mora dobri dve uri polagoma in neprestano vreti. Bolj polagoma kot vse to vre, tem lepše in izdatneje je potem milo. A med vretjem se moraj mešanica dobro mešati. Ko* se je‘tvarina dve uri kuhala in mešala, se vlije mešanico v kako staro štirioglato ponev, kjer se milo v-sede in strdi. Ko je milo dovolj trdo, se nareže na primerne kose'. To milo se močno perm in se mnogo ne razlikuje od nekdanjega Schmittovega mila.
6000 vagonov smrekove skorje. Da bodo imele avstrijske tovarne za izdelovanje usnja do druge polovice leta 1918 dovolj strojil, se bo rabilo v Avstriji okrog 6000 vagonov smrekove skorje. Da se bo mogla pridobiti ta ogromna množina smrekove skorje, bö treba posekati v tostranski državni polovici 2% .milijona kubičnih metrov smrekovega drevja. Tz tega vzroka, bo tudi večje število gozdarskega osob-ja in delavcev za - sekanje smrekovega drevja oproščenih od vojaške službe. Ker so imeli lansko leto lastniki gozdov in trgovci s smrekovo skorjo velike težave, naj -vlada letoš Skrbi,’ da rie bodo veliki pre kupci in tovarnarji brili norca iz tistih, ki jim bodo ponudili skorjo v nakup,
.Razne neviee.
Veliki London ima 605 postaj za osebni promet, na raznih kolodvorih tega mesta postoji na dan 8620 vlakov.	i
V Argentiniji (Južna Amerika) je ravno toliko konj. kakor prebivalcev, dočim pridejo v Švici nb 100 ljudi komaj 3 konji.	n;
Ob reki Kolumbiji (Severna Amerika) pečejo Indijanci neko vrsto kruha iz mahOvja, ki raste na jelkinih deblih. Mah se nabere, poškropi z vodo, 'da zavre. Nato zvaljajo ttärino v krogle'kakor človeška glava in jo spečejo V VTolbinah v ' zemlji.
Petrolej. Petrolej se je podražil radi vojske/je rekla .Tera sosedi Mani. — Glejte si no, se začudi Mana, kaj se bijejo samo pri luči?
Na fronti. Prvi vojak: Mraz bi človek še prestal, ampak te vražje uši! — Drugi vojak: Tukaj še ni nič hudega; če bi bil ti v Rumuniji, potlej bi videi,. k;-., e zlodej! Tam nimajo uši le ljudje, marveč jih imajo še celo miši in podgane, ščurki in stenice.
V času pomanjkanja. V neko pariško prodajalno je prišel nedavno gospod, kupil: pot žemelj in jih začel drugo za. drugo dajati svojemu psu.. Tz šole so ravno prihajali otroci in se kmalu vsiui okrog tega zapeljivega, prizora pred pekarno. „Kaj takega!“ m zavzame eden dečkovi — „Ali te kaj briga?“ ga zavrne osorno gospodar psa. - „Nič“, odvrne deček; „reči sem hotel samo, da bi bil rad Vaš pes.“
Sodba; glasovitih/mož o ženi. Možje se trudijo podati pravo sodbo o ženi; naj sledi nekaj izrekov. Goethe^ dobri poznavatelj žensk, je rekel: „Žene so srebrne- lupine, v katere polagamo zlata jabolka!“ Jean Paul jako ceni ženo, ko trdi: „Žena je po navadi zadnji prijatelj, ki človeku ostane v nesreči!“ Nekoliko manjša je hvala madžarskega pisatelja Jo-kaia:	„Živi dvoje vrst žen: takih, ki imajo srce
ljubijo samo enega, in drugih, ki nimajo srca in ljubijo sto mož.“ Uničevalna je kritika grškega modrijana Eristipa: „Ne morem ti, prijatelj moj, priporočiti nobene, Ce je lepa, te bo varala; če je grda, ti ne bo ugajala. Ako je uboga, te bo uničila; ako je bogata, ji boš suženj. Duhovita te bo prezirala; če je neizobražena, boš zdehal dolgočasja; pri hudobni boš imel živ pekel.“ Da je slepi pesnik „Izgubljenega raja“ John Milton imel ostre sodbe o ženskah, najbrž ni tako znano. Tako je rekel nekoč lordu Bu-ckinghsmu, ker je -pesnikovo soprogo primerjal roži: „Po barvi je ne morem poznati, ker sem slep, a po trnju bi res mislil, da imate prav.“ Ko so mu rekli, naj da svojo hčer učiti tujih jezikov, je menil: „Ženska ima že enega preveč.“
Dopisi.
Maribor. Po mestu sedaj inženerji delajo načrte za, električne naprave v posamezne hiše in obrate. Položiti nameravajo tudi tir za pocestno električno železnico.
Maribor. Včeraj, dne 1, aprila, so se za Maribor, razdeljevale karte za petrolej. Petrolej se dobi od dne 3, aprila naprej pri sledečih trgovcih: And)» rašič, Felber, Fon|tana, Greiner, Gusel, Hartinger, Huber, Kaufmann, Korošec, Loc, Murko, Mydlil. O-pelka, Prešern, Primus, Reicher, S ari a, Sirk, Sti-berc, Tišler, Usar, Vrstovšek, Vrtnik in Weigert. — Sedanje karte za petrolej so zelene in svetlorumene barve.
Sv. Jurij v Slov. gor. Tukaj je cljne 25. maroa
v Gospodu zaspal nadučitelj Peter Pavlin. Svetila mu večna luč!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Naš rojak, e. g. vojni kurat Anton Peršuh, je bil odlikovan z du* hovniškim zaslužnim križcem II. razreda. Njegovi starši so poslali 6 sinov v službo domovine, eden je padel v jeseni 1914,/ — Oberski Leopold je G. Pleter je bil pogrešan čez dve leti. Dne 17. februarja so starši dobili zadnjo vest o njem. Dne 3. marca 1917 pa je došla od njega dopisnica iz ruskega vjetništva. Nahaja se v Jekaterinoslavu ter je zdrav.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 25. marca, je nastopila pri nas povodenj, kakršne nihče ne pomni. Ker je snega zadrževal vodo, da se ni mogla dovolj hitro odtekati, je proti večeru v nedeljo začela nagloma. rasti, se razlila »po .vaseh: Župečja vas, Sv. Lovrenc in Apače, nastopila v sobe, kleti in lileve, kjer je bila do pol metra globoka.
• Kopaj, so--reševali živino. Kolikor jedo zdaj znano, je «tonila 1 svinja. Okrajno cesto je voda, na enem mestu precej .razdrla, Vsled obilega snega In nagle povodnji se je dvema posestnikoma v Apačah podrlo gospodarsko poslopje. Da ne bi vasi bile izpostavljene taki povodnji, bi bila .potrebna regulacija potokov Reke in Polskave, do takrat pa bj „moralo skozi okrajno cesto biti napravljenih več predorov, da bi voda mogla hitreje,,odtekati.
Št. Pavel pri Preboldu. Dne 27. marca je s-previden s sv. zakramenti umrl. rudniški uradnik R. Vasle. N, p, v m,!
Celje. Ljudska šola za otroke laških beguncev v, Celju se je. nahajala, pri Zelenem travniku. A tamošnje prostore je zasedlo vojaštvo in tako imajo sedaj, otroejv pričenši s 1. marcem t. L, pouk ob popoldnevih v edinih dveh sobah’ slovenske okoljska ljudske šole.
Brežiee. Davčna oblast brežiškega, okrajnega glavarstva naznanja, da se je dne 1, aprila preselila v Celje, Vloge na brežiško davčno oblast se naj odslej naslovijo: Davčna oblast pri okrajnem glavarstvu v Celju. Davkarija! ostane še prejkoslej v Brežicah.
umi   i  „mm, «■■■-i iimii m» 11 niiiiur , i /j
Soor hoče imeti' „Stražo4' samo v špondeljek, si isto kakor dozdaj; lahko naroči posebej/ Naročnina se pošlje po poštni naka?mci aa öaslov: U p r a v n i š«l v o P o n d el j k o i e Str a ž e“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je.'*ft©$ naročnik, da ne- bo pomot. Sama Pon-tieijkova Str» a* sfme za celo leto	a»
nolrfeta K nfrJS© 5 m četrt ;Ietar,^O^S?i»l.
Odgovorni arađnik: 'Vekoslav Stupam:.
Tisk tiskara« sv. Cirila v Maribonn
Izdajatelj in založnik: Konsorclj „Straža.“